Požtni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klageafurl
Posamezni izvod 1.30 til., mesečna naročnina S lilingov
Letnik IXX.
Celovec, petek, 13. marec 1964
....1
Štev. 11 (1137)
Pred svetovno konferenco
o trgovini in razvoju v Ženevi
23. marca se bo v Ženevi začela pod pokro-vdeljstvom OZN svetovna konferenca o trgovini in razvoju, na kateri bo zastopanih 122 držav iz vsega sveta. Priprave za to »mamutsko konferenco« niso trajale le mesece, marveč leta; razni raziskovalni centri so pripravili 5000 strani znanstvenih študij, generalni sekretar konference dr. Prebisch pa bo udeležencem predložil 165 strani obsegajoče poročilo, ki vsebuje priporočila pripravljalnega odbora za reševanje problemov sodobnega svetovnega gospodarstva.
Mnogi v svetu že pred začetkom konferenco izražajo dvome v njen uspeh in menijo, da ]e bilo v zadnjih desetletjih že več mednarodnih gospodarskih konferenc, ki so se skoraj 'vse končale z neuspehom. Vendar pa so bili v okviru priprav za letošnjo konferenco že doseženi nekateri bistveni koraki, ki opravičujejo zaupanje v uspešen potek bližnje konference v Ženevi.
Predvsem pomeni velik napredek za razvoj svetovnega gospodarstva spoznanje, da je raz-voj svetovne trgovine in splošne blaginje v svetu bistveno odvisen od gospodarskega in socialnega razvoja v nerazvitih deželah. V tem je doseženo polno soglasje vseh 122 udeleženih držav na bližnji konferenci in se zato tfe bodo več zgubljali v razpravah o tem, ali >e cilj mednarodnega sodelovanja »stabilnost«, ‘polna zaposlitev«, »liberalizacija«, »ekspanzija trgovine« itd., marveč se vsi strinjajo, da Zlavno ni trgovina, ampak gospodarski razsoj, da je trgovina samo pomožno sredstvo, samo instrument za pospeševanje gospodarske-Za razvoja. Prav tako pa se vsi strinjajo v t*m, da je gospodarski razvoj najšibkejši člen v yerigi svetovnih nasprotij — dežel v raz-v°>u — odskočna deska in pogoj za reševale vseh ostalih problemov. Doseženo so-Zlasje v tem bistvenem vprašanju je tako pomembno in tako daljnosežno, da je že samo Po sebi prva garancija za uspeh konference.
Drugo važno soglasje pa je v dejstvu, da bo to konferenca Združenih narodov, kar pomeni, da je bila dosežena soglasnost v vrsti ‘Zredno bistvenih elementov mednarodnih gozdarskih odnosov:
® da se udeleženci brez razlike strinjajo, da so trgovinski odnosi bistveni element miru;
da se udeleženci strinjajo, da je trgo-vino treba postaviti na univerzalna načela, na katerih stoji OZN in se je ne sme zapirati v uvtarkične okvire;
® da obstoji načelna soglasnost, da je tudi na področju mednarodne trgovine potrebno Rajati načela kolektivne ekonomske varnosti, ekpnomske suverenosti, nevmešavanja v notra-ekonomske zadeve drugih dežel, izključevanje ekonomskega nasilja iz mednarodnih od-n°sov, miroljubnega in sporazumnega reševa-nla spornih ekonomskih problemov itd.
. Zgodovina bo verjetno zabeležila, da je kon-vJfenca v Ženevi leta 1964 formalno zaklju-Qda razdobje kapitalističnega liberalizma v mednarodni trgovini. Vsi udeleženci se stri-nlajo, da je njihova osnovna naloga, da se Zrazumejo glede •nove mednarodne eko-n°mske in trgovinske politike« in nihče več Se ne ukvarja s sanjarjenjem o povratku na ‘Zlati standard« in brezkompromisno reciproč-n°st. Nasprotno čedalje bolj prevladuje spoznanje, da bi pomenilo zahtevati obvezno re-Clpročnost med gospodarsko razvitimi in ne-r<,zvitimi deželami dejansko obsoditi nerazvite na nadaljevanje sedanjega položaja, ko bo-8ati postajajo čedalje bogatejši, siromašni pa čedalje bolj siromašni.
Zato pomeni konferenca svetovno manife-stacijo dveh bistvenih sprememb v svetovnem gospodarstvu:
, * da obstoje v sodobnem svetu nacionalne ekonomije z različnimi družbeno-gospodarski-m‘ sistemi;
,m da so se osvobodile kolonializma ter Tenile po poti ekonomske neodvisnosti, ki Predstavljajo skoraj dve tretini svetovnega gozdarstva.
. spoznanje, da mora biti svetovno gospo-frtv°, v katerem imamo nad 120 samostoj-T‘k oziroma neodvisnih ekonomij, bistveno od svetovnega gospodarstva, v kate-tt? je ‘mcla odločilno besedo le Anglija, je hr°Sn° m Zat° Cna bistvenih postavk kon-
Pr^U t0 Ka seveda ne pomeni, da so bistveni •isti L?' Ze vnaprej rešeni in da je končni zn” rezultat konference tako rekoč že jean' ^ konkretnih in praktičnih vprašanjih PnJ‘amreč mnogo manj soglasnosti kot na r°čju velikih in načelnih vprašanj. Pro-
Ob gostovanju ljubljanske Opere v Celovcu:
Beseda kulturnih delavcev in umetnikov
najbolj uspešno prispeva k mednarodnim stikom
V	soboto zvečer po predstavi v gledališču je priredil deželni glavar W e d e n i g v reprezentančnih prostorih deželne vlade sprejem za uradne goste in umetnike iz Slovenije ter predstavnike političnega, kulturnega in javnega življenja Koroške. Ob tej priložnosti je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal:
.Spet Imam čast, da kot že večkrat v zadnjih dvanajstih letih najprisrčneje pozdravim v naši sredi drage goste in umetnike iz Ljubljane, ki so nam posredovali visok kulturno-umetniški užitek." Nadalje je deželni glavar poudaril, da imajo medsebojni obiski kuitumo-umetniških skupin Koroške in Slovenije že bogato tradicijo in bistveno prispevajo k izboljšanju ter utrjevanju dobrososedskih odnosov med obema deželama. .Tokratno bivanje gostov iz Slovenije v Celovcu pa je še posebno pomembno, ker je to priložnost izkoristil za svoj prvi uradni obisk na Koroškem jugoslovanski veleposlanik v Avstriji. Vsi smo prepričani, da bo tudi letošnji obisk umetnikov iz Ljubljane pomenil važen steber mostu prijateljstva med obema narodoma."
V	imenu gostov iz Slovenije je spregovoril podpresednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj, ki se je najprej zahvalil deželnemu glavarju Wedenigu za njegovo podporo in pospeševanje kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. .Prepričani smo, da beseda kulturnih delavcev in umetnikov najbolj uspešno prispeva k mednarodnim stikom; zgovoren dokaz so ravno odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo ter še zlasti sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Želel bi navezati na besede deželnega glavarja in prav tako izraziti željo, da bi čim prej v družbi prominentnih predstavnikov obeh dežel izmenjali misli o raznih vprašanjih sodelovanja med obema sosednima državama. Hkrati pa izražam veselje, da bomo imeli v najkrajšem času priložnost pozdraviti v Ljubljani goste in kulturne delavce iz Koroške, zato hvala vam za prisrčen sprejem in na svidenje v Ljubljani."
Za uradne goste — v delegaciji so bili poleg podpredsednika skupščine SRS dr. Breclja še podpredsednik odbora za kulturo in prosveto pri Izvršnem svetu SRS Ludvik Gabrovšek, pomočnik republiškega sekretarja za kulturo in prosveto Ratko Polič in predsednik okrajne skupščine Ljubljana inž. Marko Bulc — je priredila deželna vlada večerjo v hotelu Moser, kjer sta deželni glavar Wedenig in podpredsednik dr. Brecelj izmenjala zdravici. Oba sta poudarila uspehe, ki so bili doseženi v utrjevanju dobrih odnosov med sosednima deželama zlasti na področju kulturnih stikov In Izrazila željo po nadaljnjem poglabljanju tega sodelovanja. Hkrati pa Je bila izražena tudi želja po okrepitvi gospodarskega sodelovanja in je deželni glavar We-denig kot dokaz dobre volje ob tej priložnosti opozoril na pomoč, ki jo je Koroška nudila žrtvam potresa v Skopju.
Gostovanje ljubljanske Opere v Celovcu pa je izkoristil za prvi uradni obisk na Koroškem tudi jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Vjekoslav Prpič, ki je ob tej priložnosti obiskal deželnega glavarja in druge predstavnike Koroške.
Klevetniška gonja v Zahodni Nemčiji
PRIJATELJSKI STISK ROKE: na levi podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, na desni defelnl glavar KoroSke Ferdinand Wedenig.
IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllltU
Za poživitev zunanje trgovine:
Vicekancler Pittermann v Londonu...
Pod vodstvom vicekanderja dr. Pitter-manna je zadnjo nedeljo odpotovala v Veliko Britanijo delegacija predstavnikov avstrijskih podržavljenih podjetij. Medtem ko se je dr. Pittermann po dveh dneh spet vrnil na Dunaj, so ostali člani delegacije nadaljevali pogajanja s predstavniki britanskega gospodarstva.
Vicekancler dr. Pittermann, ki je v Londonu razgovarjal s predsednikom britanske vlade in raznimi ministri, je ob svojem povratku izrazil prepričanje, da se bo blagovna izmenjava med obema državama lahko še bistveno povečala. Prav tako pa so dane možnosti za razširitev avstrijske industrijske proizvodnje tudi na druge države britanske skupnosti narodov.
Predsedstvo zveznega odbora Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je na posebni seji ostro protestiralo proti klevetnižki gonji, ki jo v Zahodni Nemčiji žirijo proti Jugoslaviji. Kako daleč sega to gibanje, najbolj jasno kaže dejstvo, da je neki zahodnonemžki odvetnik najprej vlož'1 tožbo proti jugoslovanskemu zunanjemu ministru Popoviču in nato že proti podpredsedniku republike Rankoviču, katera je obdolžil krivde na množičnih pokolih.
Sekretar omenjene zveze je na seji poudaril med drugim: »Po vsem, kar so storili nam in drugim narodom v Evropi, bi bilo naravno upati, da bo nova, povojna Nemčija povzela nauk iz minulosti in da ibo njena vlada, zavedajoč se svoje politične in moralne odgovornosti kakor tudi mednarodnih obveznosti nastopala v mednarodnih odnosih demokratično in miroljubno. Namesto vsega tega pa smo priče čisto drugačnega razvoja dogodkov in pomanjkanja dobre volje, s katero bi izpolnili te nade in pričakovanja. Zahodna Nemčija je postala po vojni zbirališče jugoslovanskih kvislingov in mnogih vojnih zločincev. Ne gre samo za tolerantno staližče oblasti do kvislinške emigracije in neizročenih zločincev; gre tudi za poskuse nekaterih krogov v Zahodni Nemčiji, da bi to emigracijo izkoristili kot sredstvo za politični pritisk na Jugoslavijo.
V takžnem ozračju je postalo malone moderno napadati ne samo posamezne borce narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije in blatiti nažo osvobodilno borbo, marveč tudi vojažko
blem in usoda konference je zato v veliki meri v dilemi med novimi spoznanji ter starimi interesi in realnostmi. Napredek socializma, tehnološka revolucija, osvoboditev kolonij, absurdnost jedrske vojne itd., vse to je bistveno spremenilo spoznanja in tendence v sodobnem svetu. Toda materialne sile in družbeno-raz-redni interesi so še vedno globoko zakoreninjeni v preteklosti.
in politično vodstvo te borbe in ugledne državnike Jugoslavije. Končno je prižlo celo do drznih protijugoslovanskih provokacij in obrekovanja uglednega voditelja osvobodilne vojne jugoslovanskih narodov, podpredsednika SFRJ in predsednika Zveze združenj borcev NOV Aleksandra Rankoviča.«
Na koncu svojega govora je sekretar zveze borcev poudaril, da so jugoslovanski borci zaskrbljeni spričo razvoja razmer v Zahodni Nemčiji. Člani predsedstva pa so na seji sprejeli tudi besedilo protestnega pisma zahodnonemžki vladi, v katerem najostreje protestirajo proti nebrzdani klevetnižki gonji, pri kateri se gotovi nemžki krogi poslužujejo narodnih izdajalcev in vojnih zločincev.
... minister Kreisky v Kairu
Za teden dni biva v Združeni arabski republiki avstrijska delegacija pod vodtsvom zunanjega ministra dr. Kreiskega, katerega je Ob tej priložnosti sprejel tudi predsednik ZAR Naser. Namen tega obiska je v glavnem poglobitev gospodarskih stikov med obema državama, hkrati pa hoče Avstrija proučiti tudi možnosti za morebitno udeležbo pri financiranju velikih projektov za industrializacijo in izgradnjo gospodarstva v arabskih deželah.
Alžirski predsednik Ben Bella v Jugoslaviji
Ta teden je v sosedni Jugoslaviji v znamenju obiska predsednika alžirske republike Ben Bele. Stiki med obema državama so nadvse prisrčni, zgrajeni na prijateljstvu, ki se je porodilo že za časa osvobodilnega boja alžirskega ljudstva, v katerem je le-to imelo doslednega zagovornika v Jugoslaviji. .Jugoslavija je za nas simbol neodvisnosti," poudarjajo Alžirci — .alžirski predsednik bo lahko med svojim obiskom spoznal globoka in iskrena čustva spoštovanja, prijateljstva in bratske solidarnosti, ki jih goji naše ljudstvo do hrabrega alžir-
Prav zaradi tega, ker problemi, ki stoje pred konferenco o trgovini in razvoju, tako bistveno prizadevajo usodo sodobnega sveta, ne bi bilo realistično pričakovati, da bodo takoj in v vsakem pogledu zadovoljivo rešeni. Torej tudi uspeha konference ni treba presojati po tem, če bo mogoče rešiti vsa odprta vprašanja, marveč predvsem po tem, če bo odprla pot za nadaljnji progresivni razvoj.
skega ljudstva," je poudaril predsednik SFRJ maršal Tito v svoji zdravici.
Po prvih političnih razgovorih med alžirskimi in jugoslovanskimi predstavniki v Beogradu je alžirski predsednik štiri dni potoval po Jugoslaviji, kjer je bil povsod deležen izredno prisrčnega sprejema. V torek zvečer je predsednik Ben Bela prispel na Brione, kjer so se v sredo nadaljevali politični razgovori.
Pri teh razgovorih seveda ne gre le za vprašanja, ki se nanašajo na neposredne odnose med obema državama. Obisk predsednika Ben Bele sovpada s pomembnimi dogodki v mednarodnem življenju: v polnem teku so priprave za svetovno konferenco OZN o trgovini rn razvoju ter za drugo konferenco neangažiranih držav. Alžirija in Jugoslavija sodita med tiste države, ki se posebno agilno zavzemajo za enakopravne gospodarske odnose v svetu ter za politiko neangažiranosti, ki je pomemben faktor miru v današnjem blokovsko razdeljenem svetu.
Bolniško zavarovanje v kmetijstvu
S
Zanimive ugotovitve
ob robu procesov proti nacističnim zločincem
Trenutno je v Zahodni Nemčiji v teku več procesov proti raznim funkcionarjem nacističnega režima, ki so si omadeževali roke s krvjo nedolžnih žrtev. V Limburgu se odvija tako imenovani evtanazijski proces, ki je bil prvotno namenjen “štirim obtožencem, specialistom za »ubijanje iz usmiljenja«, vendar je na zatožni klopi ostal le eden izmed njih, medtem ko sta dva iskala izhod v samomoru, tretji pa je zbežal v inozemstvo. V Frankfurtu pa sodijo skupini 22 SS-ovskih funkcionarjev bivšega taborišča smrti Auschsvitz, kjer so nacistični zločinci pobili milijone ljudi. Poleg tega pa pripravljajo v Nemčiji se nekaj procesov in bodo morali s pripravami pohiteti, da jih ne bo prehitel čas, ko po veljavnih zakonih ne bodo mogli več soditi zaradi zločinov, zagrebenih v dobi nacizma.
Takih procesov je bilo v zadnjih letih že več in je skoraj za vse značilno eno: pred sodišče pridejo navadno le »male ribe*, ljudje, ki so »morali izvrševati povelja« svojih nadrejenih; taki nadrejeni pa v največ primerih ostanejo v anonimnosti in le redkokdaj uspe ujeti tudi kako »veliko ribo«. Toda tudi v takih — redkih — primerih se spet najdejo možnosti, da tak človek, ki se ne bi mogel več izgovarjati na povelja drugih in bi torej moral povedati vso resnico o grozodejstvih nacističnega režima, v zadnjem trenutku »u-molkne«.
Ravno taki slučaji vedno bolj postavljajo na dnevni red vprašanje, ali se ne skriva za sumljivimi »samomori« in »pobegi« nacističnih zločincev močna organizacija, ki naj bi »uredila« zadeve s svojimi pristaši, ko so zašli v težave in tako zaščitila tiste, katerim se to še ni zgodilo. O možnosti obstoja take organizacije precej govorijo v Zahodni Nemčiji in tudi drugod po svetu. Da pa ne gre za gole govorice in domneve, jasno dokazuje tudi izjava saškega državnega tožilca Fritza Bauerja, ki je izjavil, da je trdno prepričan, da nacističnim zločincem, ki jim pride policija na sled, pomaga »nekdo od zunaj«. Tožilec je mnenja, da vseh teh samomorov v ječah ne bi bilo, če ne bi jetniki dobili v zadnjem hipu pomoč od ljudi, ki so še na prostosti in katerim je njihov večni molk nadvse potreben.
V tej zvezi je vedno pogosteje slišati izjave o tem, da imajo nemške oblasti •zvezane roke« pri reševanju raznih nacističnih afer. Če pustimo ob strani vprašanje, koliko so si celo te oblasti prostovoljno zvezale roke, ostane dejstvo, da jim zadnje čase nikakor ne uspeva, da bi razne procese proti nacističnim zločincem izpeljali do konca in temeljito. To je že samo po sebi značilno in zaskrbljujoče, toda zadeva ima še drugo plat: če res že pride do kakšnega procesa, potem se ta odvija navadno v okolnostih, ki so prav tako značilne za današnje razmere v Zahodni Nemčiji. Dosedanji potek procesa v Frankfurtu je namreč pokazal, da bi gotovi krogi na vsak način hoteli oslabiti pozornost javnosti in se branilci posameznih obtožencev namenoma zgubljajo v postranskih malenkostih in tako zavlačujejo razpravo v nedogled. Znana angleška novinarka Corinna Adam je v tedniku »New Statesman« v svoji reportaži o frankfurtskem procesu celo pisala o »agresivnem vedenju zagovornikov« in o »diverzantski taktiki o-brambe«.
Pet let je trajalo, da so zbrali dokazno gradivo in sestavili obtožnico, naperjeno proti 22 funkcionarjem Auschwitza. Tožilstvo poudarja, da je bil ta čas potreben, da bi bila obtožnica čimbolj popolna. Pripovedujejo, da se je vse skupaj začelo leta 1958, ko se je Thomasu Gnielki, mlademu nemškemu novinarju na obisku v Bratislavi približal starejši možakar s svežnjem listin, ki jih je bil izmaknil iz gestapa ob koncu vojne in jih hranil za »spomin«. Vsekakor je nenavadno, da so se listine o Auschuntzu, ki je bil strogo pod Hitlerjevim nadzorstvom v Berlinu, pojavile v Bratislavi. Vendar: če je zgodba resnična, pomeni, da dosti več ljudi ve o zadevah iz Auschivitza, kakor se je doslej mislilo, in ni izključeno, da se utegne pojaviti še kaj več listin na podoben način. Uslužbencev v taborišču Auschwitz je bilo na tisoče in poljska vlada ima seznam kakih 200 oseb, ki so sodelovale pri grozodejstvih. Toda obtožnica na sedanjem procesu, ki je že četrti proti bivšim funkcionarjem iz tega taborišča, obremenjuje skupno samo 66 oseb.
Kaj smemo pričakovati od sedanjega procesa v Frankfurtu? Prej omenjena angleška novinarka meni, da obsodbe 22 obtožencev verjetno ne bodo hude. Oba adjutanta — Robert Mulka in Karl Hocker — če bosta sploh obsojena, bosta verjetno obsojena samo na kratke kazni zaradi »pomanjkanja dokazov«, medtem ko znane zverine, kakor sta VZilhelm Bogcr in O šival d Kaduk, ki jih priče in drugi obtoženci osebno poznajo zaradi določenih gnusnih umorov, utegnejo dobiti po deset ali še več let. Za mnoge druge obtožence pa bo sodba odvisna od sklepa sodnikov glede njihove krivde na določenem »delovnem mestu«.
Glede kazni torej ni pričakovati kaj posebnega in je proces mnogo bolj pomemben v tem oziru, kakšen vpliv in vtis zapusti v jav-
Le še malo poklicev je v Avstriji izvzetih iz obveznega socialnega oziroma bolniškega zavarovanja. Med temi je tudi kmetijstvo, ki se že dolga leta brez uspeha bori za ugodnosti, kot jih je deležna pretežna večina prebivalstva naše »socialne države". O socialni državi je mnogo govora in dejstvo je, da se je socialno skrbstvo v Avstriji tekom zadnjih let bistveno izboljšalo in res lahko služi kot vzor marsikateri drugi državi. Pač pa je težko razumeti, da je vse doslej ostalo izključeno ravno kmetijstvo, tisti poklic, ki postaja čedalje manj privlačen zlasti za mladino, katera v raznih drugih poklicih vidi mnogo večje ugodnosti in zato v vedno večjem število »beži" z dežele. Morda je odgovor na to vprašanje še najlažje najti v tem, da v DVP, katera si lasti monopol v kmetijski politiki, o kmečkih vprašanjih ne odločajo mali in srednji kmetje, marveč izraziti veleposestniki, ki ne poznajo vsakdanjih skrbi in zato tudi nimajo pravega razumevanja za potrebe malega kmečkega človeka.
Vendar pa izgleda, da bo končno tudi vprašanje bolniškega zavarovanja v kmetijstvu našlo zadovoljivo rešitev. Pogajanja
»Verjetnost, da bomo morda že prav kmalu soudeleženi pri izvedbi enega najsmelejših načrtov v zgodovini, je dala naši ustvarjalni misli novo brano in polet; predor bo^ spremenil zemljepisne pojme, ne bomo več otočani v dosedanjem pomenu besede«, je zapisal neki londonski list, ko je komentiral nedavni sklep angleške in francoske vlade o izgradnji predora pod Rokavskim prelivom.
Res: med Anglijo in Francijo bo zgrajena prometna zveza, toda ne cesta po mostu in tudi ne cesta pod vodo, marveč železniški predor. S tem se bo uresničila zamisel, katere najstarejši osnutki segajo že nazaj do začetka prejšnjega stoletja. Prvi je naročil načrte za
nosti. Opazovalci vsekakor z zadovoljstvom ugotavljajo, da je galerija za javnost polna pretresenih mladih ljudi, ki so bili še dojenčki, ko so bili storjeni ti zločini; ta mladina bo morda le začela drugače gledati na tisto obdobje v zgodovini nemškega ljudstva, o katerem je bila doslej precej enostransko poučena. Pa tudi velik del nemškega tiska opravlja dobro delo z izčrpnim poročanjem in potrpežljivim pojasnjevanjem, zakaj ne smejo ljudje po dvajsetih letih kratko malo odpraviti proces kot nekaj, »kar sodi v zgodovino«, ali obtožence kot poedine »gangsterje, ki jih je najti povsod po svetu«.
Toda najbol učinkovito bi bilo, če bi opazili sled kesanja — ali celo strahu — na teh otrdelih obrazih obtožencev, ki sedijo zdaj na zatožni klopi. Vendar o tem doslej ni bilo nobenega znamenja.
med obema vladnima strankama se vlečejo že zelo dolgo in predsednik zavarovalnice za kmetijsko dodatno rento je pred nedavnim izjavil, da so ta pogajanja tik pred zaključkom. Kakšen bo uspeh teh pogajanj, trenutno še ni znano, pač pa je gotovo, da kmetje sami ne bodo mogli nositi celotnih stroškov za predvideno bolniško zavarovanje, marveč bo morala država kot pri drugih poklicih tudi v tem primeru prispevati svoj delež. Predsednik o-menjene zavarovalnice je v tej zvezi opozoril na primere v Nemčiji in Belgiji, kjer država prispeva za bolniško zavarovanje kmetov 50 odstotkov celotnih stroškov.
Nasprotno pa je bilo na občnem zboru zavarovalnice za kmetijsko dodatno rento povedano, da imenovana ustanova kljub temu, da se je število zavarovanih in s tem plačujočih članov zmanjšalo (trenutno znaša okoli 316.000 oseb), hkrati pa povečalo število prejemnikov rent, lahko računa za leto 1963 s presežkom v višini 42 milijonov šilingov. Toda ta presežek se bo letos vsled naraščanja števila rentnikov bistveno zmanjšal, če pa bo prišlo do nadaljnjih izboljšav — n. pr. uvedba 14. rente —, bo popolnoma usahnil.
tak predor že Napoleon, osem desetletij kasneje ga je res začela graditi neka angleška družba; z dovrske strani so izkopali več kot miljo dolg rov v morskem dnu. Vendar je tako temu kakor številnim kasnejšim poskusom spodletelo v odločilnem spopadu s pomisleki vojaških strategov, kajti Angležem se je zdel 32 km široki »obrambni jarek« pomembnejši kot hitra in zanesljiva, od vremena neodvisna prometna zveza z evropsko celino. Šele doba letal in raket je tudi v tem vprašanju privedla do sodobne miselnosti.
Predor pod Rokavskim prelivom bo namenjen železniškemu prometu, avtomobile pa bodo prevažali posebej v ta namen izdelani vagoni. Z vlaki, ki bodo vozili v šestminutnih presledkih, bo mogoče prepeljati skozi predor okoli 3500 avtomobilov na uro, vožnja z vlakom pa naj bi trajala približno 45 minut.
Vladi obeh dežel bosta po svojih predstavnikih neposredno nadzorovali predor, kar pomeni, da zasebne družbe ne pridejo v poštev. Zato se bosta morali sporazumeti še o pravni obliki državnega združenja ali prevoznega podjetja. Doslej tudi še niso razpravljali o potrebnih finančnih sredstvih, pač pa računajo, da bodo gradbeni stroški znašali kakih 450 milijonov dolarjev. V Londonu so prepričani, da bo vse skupaj urejeno najkasneje v letu dni, toda britanski minister za promet je mnenja, da bo odločitev o začetku gradbenih del odvisna od drugih finančnih obveznosti obeh vlad. Vsekakor: če bi se gradbena dela začela že prihodnje leto, potem bi železniški predor pod Rokavskim prelivom lahko izročili prometu okoli leta 1971.
osiROKeo)svecu
ATENE. — PrejSnji petek je umrl grSki kralj Pavel l*» star 62 let. Nekaj dni prej je bil operiran zaradi čira na želodcu. Čeprav je bila operacija uspeSna, se je njegovo stanje nenadoma poslabialo in v petek je umrl. Pogreb pokojnega kralja je bil v sredo ob udeležbi Številnih visokih predstavnikov iz raznih držav. Na grSkem prestolu bo pokojnega kralja za* menjal njegov sin Konstantin.
KAIRO. — V dobro poučenih kairskih krogih se je zvedelo, da je Združena arabska republika na ne* davnih razgovorih s Saudovo Arabijo v Riadu predlagala, naj bi vse arabske države skupaj pomagale Jemenu pri urejanju notranjih razmer, konsolidaciji vojske in oblasti ter pri razvoju gospodarstva. S ta* ko reSitvijo bi bistveno prispevali tudi k izboljšanju odnosov med ZAR in Saudovo Arabijo, ki sta zaradi jemenskega spora prekinili diplomatske odnose.
LONDON. — Predsednik britanske vlade Home je izjavil, da bodo parlamentarne volitve v Veliki Brl-fani ji letos junija ali oktobra. V dobrem mesecu bodo v Londonu volili novi mestni svet, nato pa bodo sledile Se sploSne občinske volitve po vsej dr* žavi. S posebnim zanimanjem pa javnost razumljivo pričakuje parlamentarne volitve, pri katerih bo Slo za važno odločitev mod konservativci in laburisti* ki se oboji že dalj časa pripravljajo na merjenje sil.
BONN. — Zahodna Nemčija in Bolgarija sta pod* pisali dolgoročni trgovinski sporazum o blagovni iz* menjavi; na podlagi tega sporazuma bodo v Sofiji odprli tudi zahodnonemSko trgovinsko misijo. Po Romuniji, Poljski in Madžarski je Bolgarija že četrta vzhodnoevropska država, ki je sklenila trgovinski spo* razum z Zahodno Nemčijo. V teku pa so tozadevno pogajanja Se med Zahodno Nemčijo in ČeSkoslovaSko.
NEW YORK. — Mednarodna banka za izvoz in uvoz je odobrila Iraku 5,5 milijona dolarjev kredita* Sredstva bodo uporabili za gradnjo nove električno centrale v Bagdadu. Po revoluciji leta 1958 so v Iraku zgradili več termoelektrarn, med njimi zlasti v Kirkuku in Basri. V načrtu pa je, da bi ves Irak povezali z enotnim električnim sistemom.
DAMASK. — Sirsko ministrstvo za agrarno reformo pripravlja ukrepe za izvedbo obSirne agrarne reforme in organizacijo kmetijstva. Minister za agrarno reformo Jusef Zein je izjavil, da proučuje iz* kuSnje pri organizaciji kmetijskih zadrug v posameznih socialističnih državah in da bodo na tej podlagi sprejeli ustrezne ukrepe. Lani je dobilo v Siriji zemljo kakih 1120 družin.
RIO DE JANEIRO. — Nedavna aretacija nacistične* ga zločinca Gerharda Bohneja (ki bi moral trenutno sedeti na zatožni klopi v Limburgu — op. ured.) v Argentini je močno razburila javnost v južnoameriških državah, kjer se spraSujejo, ali se bo policijo končno pripravila, da bo prodrla v tajinstvena skrivališča Hitlerjevih zločincev, katerih omrežje je razsuto po latinskoameriški celini. Predvsem je zdaj govora o dveh »velikih ribah": o Hitlerjevem nasledniku Martinu Bormannu in zloglasnemu zdravniku Mengeleju.
MEXICO. — Kmečko gibanje za hitrejSe izvajanje agrarne reforme v Mehiki se Se naprej Siri in vedno spet pride do spopadov med kmeti ter vojsko in policijo. V Mehiki je Se vedno najmanj milijon kmetov brez zemlje, medtem ko se je veleposestniški sistem kljub nekaterim reformam Se vedno obdržal v raznih predelih države, le da se skriva pod raznimi .modernejšimi” oblikami. TakSno stanje je vzrok, da zadnje čase vse pogosteje prihaja do spontanih akcij kmetov, ki zasedajo veleposestniško zemljo.
BONN. — Predstavniki organizacij žrtev nacizma iz 12 držav so poslali zahodnonemSki vladi protest zaradi osnutka zakona, po katerem bi izplačali odškodnino zahodnonemSkim državljanom za odvzeto premoženje, ki so si ga pridobili za časa tretjega rajha z .nakupom” od 2idov in drugih žrtev nacističnega nasilja. V protestu je rečeno, da bodo s predvidenim zakonom .tisti, ki so zavestno izkoriščali nacistične pogrome za to, da so priSli do židovskega premoženja, zdaj dobili odškodnino”.
NOVA GORICA. — Zastopniki koprskega okraja i» Nove Gorice so obiskali najviSje predstavnike oblasti v Gorici. Sestanek je bil v okviru sodelovanja med lokalnimi oblastmi in političnimi organizacijami v obmejnih krajih Jugoslavije in Italije. Razgovori pri katerih so obravnavali razna vpraSanja, ki zadevajo odnose med obemi obmejnimi mesti, so bili zelo prisrčni in stvarni ter se bodo v kratkem nadaljevali, ko bosta predsednik pokrajinske uprave v Gorici in goriSki župan obiskala Novo Gorico.
SAN FRANCISCO. — Nedavno je priSlo v San Franciscu do velikih antirasističnih demonstracij, največ-jih doslej v tem mestu. Demonstranti so vdrli v zgradbo enega največjih hotelov in protestirali proti skl0' pu hotelske uprave, da na delo ne bo sprejemalo črncev. Policija je aretirala več demonstrantov.
RIO DE JANEIRO. — V Braziliji so sprejeli predlog* da bi v novem Skopju zgradili »Solo Brasil”, ki W jo ljudstvo te dežele podarilo prizadetemu prebival' stvu jugoslovanskega mesta. Vlada naj bi dala *0 zgraditev te Sole 30 milijonov kruzeirov, načrte .Solo Brasil” pa naj bi izdelal znani arhitekt i*1 projektant novega glavnega mesta Brasille Ofkor Niemeier.
CANBERRA. — Avstralski tisk pile, da Avstralija n« more sprejeti predloga francoskega predsednika Gaulla o nevtralizaciji Jugovzhodne Azije, ker bilo to .v nasprotju z interesi svobodnega sveta * V Canberri so mnenja, da bi bilo zdaj .zelo neip0' metno”, če bi umaknili zahodne vojalke enote ** oporiič v Singapuru, na Filipinih In z malezijskeg0 ozemlja.
MUNCHEN. — Pri občinskih volitvah v nedeljo •• na Bavarskem volili 48 novih županov In 100 dežel' nih svetnikov. Skoraj v vseh večjih mestih so si žup0 ne priborili socialni demokrati, medtem ko je £*c* ničarska CSU zabeležila uspehe le v podežclj«kl občinah.
Jugoslavija in Romunija bosta gradili
orjaški hidroenergetski objekt na Donavi
V zvezi z nedavnim obiskom vicekanclerja dr. Pittermanna in predstavnikov avstrijske podržavljene industrije v Jugoslaviji je v zadnjem času mnogo govora o možnostih sodelovanja avstrijske industrije pri gradnji velikih objektov v Jugoslaviji. Že precej konkretno se v tem okviru omenja zlasti možnost, da bi Avstrija sodelovala pri gradnji orjaškega hidroenergetskega objekta na Donavi, o katerega gradnji sta se sporazumeli Jugoslavija in Romunija med obiskom romunske vladne delegacije v Beogradu. Iz poročil dnevnega tiska sledi, da se naj bi v to gradnjo vključil vele-obrat avstrijske podržavljene industrije VOEST. Gradbena doba bi trajala kakih pet let, stroški pa bi znašali okoli 500 milijonov dolarjev. Vsekakor zanimivo naročilo, če bi res prišlo do tozadevnega sporazuma.
Kaj predvideva sporazum, ki sta ga sklenili Jugoslavija in Romunija! Na Djer-dapu (»Železna vrata") je predvidena gradnja hidroenergetske in plovne celote, ki bo povezovala obali obeh sosednih držav. Objekt bo izkoriščal vodno energijo reke v dolžini več kot 130 kilometrov, hkrati pa se bodo s to gradnjo občutno izboljšali tudi pogoji plovbe na tem odseku Donave. Glavni objekt predstavljata dve hidrocentrali in dve komori za prehod ladij. Nameščeni bosta po ena na vsaki obali, betonski jez na sredi rečnega korita pa bo zaustavljal rečni tok in spajal obe centrali. Površina vode se bo dvignila za približno 33 metrov in bo nastalo umetno jezero, ki se bo razširilo vzdolž celega odseka romunsko-jugoslovanskega toka Donave.
Zmogljivost 12 turbo generatorjev in dveh central ob obalah bo znašala nad 2 milijona kilovatov, proizvodnja električne energije pa bo v povprečnem hidrološkem letu dosegla dobrih 10 milijard kilovatnih ur. S tem se bo predvideni hidroenergetski sistem na Djerdapu uvrstil med najmočnejše v Evropi. Vse skupine turbo generatorjev naj bi začele obratovati postopoma od leta 1970 do 1971.
„Eden najsmelejših načrtov v zgodovini”
Anglija in Francija bosta gradili predor pod Rokavskim prelivom
v<exyc/n>C*
Gostovanje ljubljanske Opere v Celovcu
tudi tokrat prodoren uspeh in nepozabno doživetje
Da je obisk opernih umetnikov iz slovenske metropole v celovškem Mestnem gledališču vedno dogodek zase, ni treba še posebej naglašati: uradna kulturna izmenjava med Koroško in Slovenijo je .stara” že dvanajst let in v teh letih smo imeli dovolj priložnosti spoznati visoke kvalitete ljubljanske Opere; še več — naužili smo te občudovati njeno kulturno-umetniško raven (ki so jo tudi drugi že uvrščali v evropski vrh) in nam je zato vsako njeno gostovanje postalo pravi kulturni praznik. Pri tem je posebno razveseljivo, da to ne velja le za nas Slovence, marveč tudi za naše sodeželane nemškega jezika, ki prav tako z veseljem in navdušenjem pozdravljajo obiske ljubljanskega opernega ansambla. Zgovoren dokaz je bilo tudi letošnje gostovanje, kateremu je tako pri sobotni predstavi Verdijeve opere .Macbeth" kakor pri Ponchiellijevi ..Giocondi' v nedeljo dajal posebno praznično obeležje izredno lepi obisk ljubiteljev gledališke umetnosti, ki so s svojim dolgotrajnim aplavzom prepričljivo izpovedali, da sta jih predstavi zadovoljili v polni meri.
Res, z Verdijem je prišla ljubljanska Ope-ra že tretje leto zaporedoma. Vendar je tudi v tem globlji pomen: .Macbeth" je Verdijeva glasbena obdelava ene izmed velikih dram slavnega angleškega umetnika Shakespeara, katerega 400-lefnici je bila torej posvečena tokratna uprizoritev. Poleg loga je Verdi tudi v Celovcu vedno dobrodošel, zlasti še ob taki priložnosti, ko solisti in morda še posebno zbor ljubljanske Opere že vnaprej obetajo izreden užitek. In zdaj, po gostovanju, lahko ugotovimo, da nas gostje iz Slovenije niso razočarali: •Mocbetha" so nam kljub temu, da je vložil Verdi v to svoje delo še razmeroma malo svojega poznejšega melodičnega boga-slva, predstavili v očarljivi popolnosti. Le-ta je segala od ustreznega scenskega okvira Po zamislih inž. arh. Viktorja Molke (težko, tesnobno in naravnost grozljivo vzdušje se je popolnoma ujemalo s tragičnimi dogodki na odru) in izrazitih kostumov Mije Jarčeve mimo korektne, intonacijsko čiste orkestrske spremljave pod taktirko Demetrija žebreta ter spretne režije Hinka Leskovška do pevsko in igralsko dovršenih solistov in Mojstrsko izvežbanega zbora (zborovodja
KUKU RIX DROBCI ne
% Danes se začne v Beogradu XI. festival jugoslo-tonskega dokumentarnega in kratkometražnega filma. Po-**bna žirija je za konkurenčni program izbrala 61 filmov. Med temi filmi je tudi slovenski .Dež moje de-Milenka Strbca in ga priitevajo med tiste konku-r*nte, ki se bodo potegovali za najvižja priznanja.
# V sovjetskih in ameriških filmskih ateljejih so hkrati x°*ell snemati sovjefsko-ameriSki koprodukcijski film .Sre-*°nje na daljnem meridianu". Scenarij za ta film je na-Plial p0 lastnem Istoimenskem romanu M. Wilson, režijo Po so zaupali Igorju Talankinu.
% Po pisanju japonskega tiska je pričakovati, da bo *Ponska filmska industrija po liberalizaciji uvoza tujih ,iln>ov, ki bo začela velajti I I. Junijem, zatla v prc-c*ilnje težave. Doslej so na Japonsko uvozili lelno le ®kol| 250 filmov ali lil tuje tllme na sedem domačih lllm-^Ih del. Zdaj pa se bo odnos med domačimi In lujimi 1,51 izenačil ali pa se bo spremenil celo v korist uva* ,<n|h filmov.
Jože Hanc), za katerega Ljubljančanom lahko marsikdo zavida.
Seveda je ob taki celovitosti težko govoriti o posameznih vlogah ali solistih, vendar pa je treba ugotoviti, da so nas nekateri še prav posebno navdušili. V prvi vrsti velja to za Sama Smerkolja, ki smo ga lani občudovali kot Rigoletfa, letos pa je blestel v naslovni vlogi poveljnika in poznejšega kralja Macbetha; to ni le čudovit pevec, marveč hkrati tudi izvrsten igralec, ki vloži v svojo vlogo ves svoj intenzivni notranji utrip. Nosilka vloge njegove žene — Lady Macbeth — je bila Vanda Gerlovičeva, ki je prav tako očarala s svo-
jim glasom in svojo igro. Miro Brajnik, poleg Ladka Korošca poseben ljubljenec celovške publike, je bil tokrat žal nekoliko .prikrajšan”, vendar je tudi skopo odmerjeno vlogo škotskega plemiča Macdutta spretno izkoristil in nam podaril pristno .poslastico”. Ob njem je imel Drago Čuden kot Malcolm pač nehvaležno vlogo, ki pa jo je kljub temu uspešno izpeljal, kar velja tudi za vse ostale soliste, ne nazadnje za tercet vešč, kateri je bil zelo lepo ubran in glasovno poln.
Še težje kot govoriti o posameznih vlogah pa bi bilo delati primerjavo med .Macbethom’ in .Giocondo”. Ne samo, da gre za dva različna avtorja: tudi vsebinsko sta si obe deli tako zelo različni, da bi bil nesmisel že sam poskus take primerjave. Ugotoviti je treba le eno: .Macbeth” ni bil lepši od .Gioconde" in tudi obratno ne drži; vsaka je bila lepa, najlepši pa sta bili obe skupaj. To bo potrdil vsak, ki je videl obe predstavi.
Z opero .Gioconda’ smo v Celovcu prvič spoznali Ponchiellija, o katerem je celo veliki mojster opere Verdi zapisal, da je od vseh opernih skladateljev, kar jih pozna, Ponchielli najboljši; od vseh Ponchielli-jevih opernih del pa je ostala .Gioconda" najbolj priljubljena. Zato se marsikdo upravičeno sprašuje, zakaj je to operno delo tako malo znano in se le zelo redko pojavi na odru kakega gledališča. Na spored letošnjega gostovanja ljubljanske Opere (najprej je bila predvidena Wolf-Ferrarijeva .Zdraha na trgu", ki pa je morala izpasti, ker je bil eden izmed solistov — Ladko Korošec — ravno v tem času na gostovanju v Monaku) je prišla .Gioconda' na posredovanje Slovenske prosvetne zveze, kateri
smo vsekakor lahko hvaležni, da nam je omogočila ta užitek.
Kakor v soboto pri večerni predstavi .Macbetha” so gostje iz Ljubljane tudi v nedeljo popoldne z .Giocondo” demonstrirali visoko operno umetnost, ki je zadivila slehernega gledalca in poslušalca. Tokrat je bila scenska slika (Vladimir Rijavec) mnogo bolj sproščena in si imel človek občutek, da kar nekam lažje dihaš. Veliko so prispevali tudi kostumi Alenke Bartlove, ki so izpopolnjevali videz pestre živahnosti v ita-
Eden izmed čudovito lepih prizorov iz opere .GIOCONDA”
„Dan staršev"
NA SLOVENSKI GIMNAZIJI V CELOVCU
Ravnateljstvo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu nas je naprosilo za naslednjo objavo:
Ob zaključku drugega tromesečja tekočega šolskega leta bo na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu, Lerchenfeldgasse 22, dne 21. marca v času od 13. do 16. ure .Dan staršev”.
Ravnateljstvo
lijanskem pristaniškem mestecu. V ta zunanji okvir je postavil režiser Ciril Debevec polnokrvno dogajanje, ki se je vidno stopnjevalo od prizora do prizora in ni zgubilo na temperamentu in dramatiki vse do zaključne zavese. Dirigent Rado Simoniti je dokazal, da enako mojstrsko zmaguje vi-harno-ognjevite ritme in lirične glasove; suvereno je imel v roki orkester in pevce ter eksaktno vključeval baletne vložke.
Vanda Gerlovičeva, še od prejšnjega večera v spominu kot Lady Macbeth, se je v nedeljo v naslovni vlogi Gioconde predstavila v povsem drugačni sliki; bila pa je enako dobra in je izpolnila vsa pričakovanja. Božena Glavakova kot njena nasprotnica Laura je presenetila s svojim polnim sopranom, ki tudi v višinah prav nič ne zgubi na lepoti, kar velja tudi za Bogdano Stritarjevo (Giocondina slepa mati), katere alt se uspešno uveljavi celo v najmočnejšem zboru. V vlogi Enza je v začetku morda eden ali drugi pogrešal Mira Brajnika, toda Rajko Koritnik nikakor ni razočaral in je bil s svojim svežim liričnim tenorjem zasluženo deležen posebnega aplavza. Izvrsten basist je Danilo Merlak, ki je v vlogi Alvisa Badoera posebno prišel do izraza v sporu s svojo ženo Lauro, medtem ko je bil Edvard Sršen pevsko in igralsko odličen Barnaba. Opera .Gioconda” je bogata tudi na zborovskih partijah in je zbor pod vodstvom Jožeta Hanca dobro izkoristil vse možnosti ter vedno znova spet prepričljivo manifestiral svoj neizčrpni glasovni sestav. Poseben užitek pa so bile nedvomno baletne scene, kjer so solisti Vera Marinčeva, Rado Krulanovič, Janez Mejak in Lidija Sotlarjeva ter baletni ansambel po koreografiji dr. Henrika Neubauerja pokazali dobesedne mojstrovine.
Ob koncu nam preostane le še ugotovitev, da smo ljubljanskim gostom in vsem drugim, ki so omogočili ta izredni kulturni užitek, hvaležni iz polnega srca in se že zdaj veselimo prihodnjega obiska.

Blaž Singer:
Tjimzmi im JC&imsknn
in razvoj zakonitih osnov za njegovo pospeševanje
Z ustanavljanje in vzdrževanje važnih in splošno koristnih turistič-n*h ustanov sme občina po § 14 te-8* zakona zahtevati tudi začasno a“ trajno razlastitev zemljišč, če se 1 lastnikom ne more potom normalna poslovnega postopka pogoditi Za ustrezno ceno. Cena je ustrezna, Ce ni višja od 10 °/o od zneska, ki ga Za odškodnino iprizna pravilnik o Sasilstvu (Feuerpolizeiordnung, LGB1.
13/1959). Za ureditev potov, st<* in cest in za gradnjo koč in pre-nočišč v gorah občina lahko razlasti Zemljišča po zakonu o svobodi po-v gorah iz leta 1923 (LGB1. Nr.
1*/1923).
..Tudi pospeševanje zdravilstva so-,1 v pristojnost občine. V smislu za-una o zdavilstvu (LGBl. Nr. 157/ ;62) so j, januarja 1964 nosile na--lv »zdraviliška občina« le občine
j^a, Loga vas, Škofiče, Poreče, j?nlstatt, Obervellach in mesto Be-
v ^ vseh vprašanjih turizma občina I okviru zakonov lahko ukrepa na stno odgovornost prosto brez vseh ^avodil, kajti — kakor že omenje-v ,— turizem in njegovo pospese-aJlJe ie njena lastna zadeva. je R>ar Uče referenta za turizem, ki strokovni svetovalec župana, mo-
re v smislu zakona priti na to mesto le oseba, ki ima na področju turizma določene izkušnje. Referentu za turizem ni treba biti član občinskega sveta. Za opravljanje turističnih poslov pa občinski svet lahko izvoli odbor za turizem. Po občinah z zdravilišči nosi ta odbor ime »zdraviliška komisija«.
Koroška turistična zveza
Za nadkrajevno pospeševanje turizma predvideva § 2 tega zakona ustanovitev »Koroške turistične zveze«. Člani te zveze so po zakonu dežela Koroška in njene občine. Svoj sedež ima v Celovcu in je juridič-na oseba s pravico javnosti. Njena naloga je, da ob upoštevanju skupnih potreb v deželi daje občinam strokovne nasvete s področja turizma in da s primernimi ukrepi pospešuje turizem po vseh predelih dežele.
Zakonodajalec je s tem določil, da je stvar Koroške turistične zveze vsako pospeševanje turizma, ki presega teritorialne meje in zmogljivost občin. Koroška turistična zveza je zamenjala dosedanjo Deželno turistično zvezo in je organizacija, ki stoji pod državnim nadzorstvom, katere članstvo ni prostovoljno, mar-
več prisilno, in ki se sama ne more razpustiti ali pa prenehati z delom. Ona je tudi zakonito obvezana, da pospešuje razvoj turizma povsod v deželi, tudi po krajih in predelih, ki turistično še niso razviti.
Po § 3 opravljajo posle te zveze svet Koroške turistične zveze, načelstvo in predsednik. Njihova poslovna doba soupada s poslovno dobo deželnega zbora, vsekakor pa traja do imenovanja novih zveznih organov. Za sestav in poslovanje zveznih organov velja pravilnik o poslovanju občin. Skladno s tem pravilnikom -odgovarja svet zveze občinskemu svetu, načelstvo občinskemu načelstvu, predsednik pa županu. Vsi ti organi bodo stopili v funkcijo šele po novih volitvah koroškega deželnega zbora, ki bodo predvidoma pomladi 1965, ko poteče mandatna doba sedanjega deželnega zbora. Do tega časa opravljajo posle organi, ki jih je določil zakon o turizmu iz leta 1961 (LGBl. Nr. 1/1962).
Svet Koroške turistične zveze sestavljajo zastopniki Turističnih področij (Fremdenverkehrsgebiete). Ta področja določi koroška deželna vlada z odredbo, iz katere mora biti razvidno, katere občine sodijo v eno ali drugo turistično področje. Vsekakor pa § 5 (2) zakona izrecno pravi, da mora deželna vlada pri tem upoštevati tako geografsko lego kot tudi skupne interese občin na turizmu. Doslej koroška deželna vlada turi-
stičnih področij po tem zakonu še ni imenovala, turistična področja po odredbi iz leta 1962 (LGBl. Nr. 10/ 1962) pa od 1. januarja 1964 ne obstojajo več.
Turistično področje ima svoj odbor. Ta odbor (Gebietsausschufi) sestavljajo župani ali njihovi namestniki občin, ki so združene v turistično področje. Edina naloga tega odbora je, da voli zastopnike turističnega področja v svet zveze. Tem zastopnikom ni treba biti član odbora, morajo pa imeti volilno pravico v koroški deželni zbor. Seje tega odbora sklicuje deželna vlada.
Svet sveže voli predsednike in o-stale člane načelstva, določi proračun zveze in odobri računski zaključek. Letno mora imeti vsaj 2 seji. Za sklicanje in potek seje velja pravilnik o poslovanju občin (Gemein-deordnung). Člani načelstva se sej sveta udeležujejo le s posvetovalnim glasom.
Načelstvo Koroške turistične zveze sestoja iz prvega, drugega in tretjega predsednika, iz 10 članov, ki jih izvoli svet zveze, ter nadaljnjih 3 članov, ki jih imenuje deželna vlada. Njegova naloga je, da izpolnjuje vse naloge, ki niso pridržane svetu ali predsedniku zveze. Predvsem pa mora načelstvo
■ pripraviti osnutek proračuna in
računskega zaključka zveze in
■ na zahtevo občin v teku 4 tednov predložiti Koroškemu fondu za pospeševanje turizma predloge za dodelitev prostovoljnih prispevkov za potrebe pospeševanja turizma v občinah. Občine imajo pravico do teh prispevkov le na podlagi sklepa občinskega sveta.
V ostalem veljajo tudi za izvolitev in poslovanje načelstva določila pravilnika o poslovanju občin.
Predsednik Koroške turistične zveze vodi njene posle, pri čemer gotove posle lahko prepusti ostalim članom načelstva. V svojem delu je vezan na sklepe sveta in načelstva zveze. On zastopa zvezo na zunaj. Pri izvrševanju poslov mu stoji ob strani Turistični urad (Fremdenver-kehrsamt) s turističnim direktorjem. Tudi za poslovanje predsednika zveze velja pravilnik o poslovanju ob-
v
cin.
Koroška turistična zveza se mora v svojem delu držati načel varčnega gospodarjenja. Njen proračun mora biti izenačen. Če lastna sredstva ne zadostujejo, mora manjkajoča sredstva prispevati dežela iz rednega proračuna. Zvezo nadzoruje deželna vlada, brez njenega pristanka ne more sestaviti proračuna, ne sme prodati ali zastaviti svoje imovine, ne sme najeti posojila in prevzeti poroštva.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Odmmi ix korolkmi thJui
po gostovanju ljubljanske Opere v Celovcu
Vroča debata v deželnem zboru
Prejšnji petek je koroški deželni zbor razpravljal in sklepal o raznih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu zasedanja. Ozračje, v katerem je potekalo zasedanje, je bilo silno napeto in očitno pod vtisom, ki ga je že pred tedni ustvarilo v deželi odkritje malverzacij v celovški občini. Prišlo je do ostrih spopadov predvsem med SPO in OVP, vendar so bili ob koncu vsi sklepi sprejeti soglasno.
Uvodoma se je deželni zbor spomnil dveh umrlih politikov: bivšega predsednika dežel-
št. Janž — Svetna vas
Pr letošnjih občinskih volitvah so bili izvoljeni naslednji mandatarji: 3 socialisti, 2 na Kmečko-delavski listi, 2 OVP-jevca ter po eden pri KPO in FPD.
Zaradi tega pestrega sestava občinskega odbora smo bili prepričani, da izvolitev župana in njegovih namestnikov ne bo enostavna zadeva. V sredo je bilo tako daleč in zdaj že lahko poročamo, kako so se odločili naši .občinski očetje". Za župana je bil izvoljen socialist Jakob Weiss, prvi podžupan pa je postal Anton Horn-bock, izvoljen na Kmečko-delavski listi, medtem ko je mesto drugega podžupana dobila OVP.
Prepričani smo, da je bila to pravilna odločitev in lahko pričakujemo plodno ter vsestransko pravično delo novega občinskega odbora.
nega zbora Jakoba Sereinigga in bivšega kanclerja inž. Juliusa Raaba; predsednik deželnega zbora Tillian je poudaril velike zasluge obeh za domovino. Nato je bil zaprisežen deželni poslanec Hans Kalt (KPO), ki je zavzel mesto umrlega poslanca Kazianke. Že med prvim govorom, ki ga je imel poslanec Kalt v deželnem zboru, je prišlo do ostre kon-troverze s FPO-jevskim poslancem Knausom, kateremu očitno ni šla v glavo Kaltova izjava, da hoče v deželnem zboru zastopati tudi interese prebivalstva iz slovenskega dela dežele. Vidno razburjen je zahteval Knaus pojasnilo, »kje je ta del dežele, kje je ta slovenska Koroška?«. Socialistični poslanec Lu-bas (župan v Železni Kapli — op. ured.) se je vključil z ugotovitvijo, da ima ravno FPO-jevski poslanec najmanj pravice govoriti o vprašanju Slovencev, kajti »če bi jih še veČ pobili, potem Slovencev sploh ne bi bilo več«.
Toda to je bil le »uvod« v vročo debato, ki je dosegla višek v razpravi o celovški korupcijski aferi, ko je namestnik deželnega glavarja Truppe (OVP) izjavil, da obstoji sum zlorabe uradnega položaja, vendar kljub izrecni zahtevi ni vedel povedati konkretnih podatkov in imen. Deželni glavar Wedenig in deželni svetnik Sima sta odločno zavrnila pavšalna sumničenja in poudarila, da so bili sklepi o deželnih dotacijah posameznim občinam v deželni vladi vedno sprejeti soglasno, torej tudi z glasovi OVP-jevskih članov, ki imajo vsakčas pravico in dolžnost kontrole. Končno so bili nujnostni predlogi, stavljeni v tej zvezi od obeh strank, soglasno sprejeti, kar je predsednik Tillian prikazal kot dokaz, da je bilo vse skupaj le neprijetna hujskaška kampanja.
Sele: Nekaj ugotovitev po volitvah
O letoSnjem gostovanju ljubljanske Opere v celovškem Mestnem gledališču je tudi koroiki nemiki tisk objavil obiirna poročila, iz katerih diha silno navdušenje in priznanje umetnikom iz Slovenije. Celotnih poročil seveda ne moremo ponatisniti, vendar je že iz naslednjih kratkih odlomkov razvidno, kakšen vtis je zapustil obisk opernega ansambla iz Ljubljane.
„D1E NEUE ZEIT’
Vsako leto spet demonstrirajo naši sosedje iz Ljubljane, kako je treba sredstva iz kulturnega proračuna uporabiti koristno in uspešno. Dve operni predstavi, ki sta nas manj zaradi del samih kakor zaradi načina, kot sta bili uprizorjeni, napolnili z zavistjo. Z Verdijevim »Macbethom* so nam nudili največjega priznanja vreden ansamblski uspeh. Ta opera pravzaprav nikjer ni prodrla in vendar je nudila Ljubljana nadvse odlično predstavo, ki je zgrabila. Vse partije so bile izvrstno zasedene, zbor je imel obseg in kvaliteto, ki je omogočala vse odtenke, sodelovanja odra in orkestra pa je enostavno doseglo optimum. Temu se je pridružila režija, ki je upoštevala vsak dramatični nastavek, in še fantastična dekoracija, katere značaj Se je popolnoma ujemal z delom, ter kostumi, ki so podčrtavali bistvo komada. Ob pultu je stal z Demetrijem Žebretom verziran, močan dirigent, katerega krepko osebnost je bilo povsod opaziti. Pa tudi pevci so bili izpiljeni, zreli. Samo Smerkolj je naslovno partijo prepričljivo oblikoval s svojim junaškim, široko razsežnim baritonom, katerga dramatične kvalitete so učinkovito podkrepile igralsko umetnost pevca. Ne da bi razumeli besedo od tega, kar je pel, je bilo razumljivo vse, kar je govoril in delal. Z Vando Gerlovičevo je bila partija demonske Lady Macbeth zasedena s pristno visokodra-matično pevko, ki je glasovno črpala iz polnega in v igri svojemu partnerju povsem odgovarjala. Uspeh je bil zagotovljen že s tema dvema pevcema, toda tudi vse druge partije so bile izvrstno zasedene.
Kdor se je pri »Giocondi* popolnoma predal užitku lepih glasov, temu se je dopadla tudi ta opera, še prav posebno nosilka naslovne vloge, tudi tokrat spet Vanda Gerloviče-va. Morda je imela tokrat še več možnosti pokazati svoj glasovni volumen, ko je na primer v finalu tretjega dejanja kot fanfara predrla fortissimo orkestra, zbora in solistov in pri tem razvila žareč sijaj. To bi bila Venera ali Briinnhilda! Bošena Glavakova, ki je prejšnji dan nastopila le v manjši vlogi, je tokrat kot Laura lahko mnogo več pokazala in je svoj lepi, krepki mezzosopran, kateri je očaral v višini in nižini, predvajala z več strani. Bogdana Stritarjeva je kot slepa ponovno imela priložnost, da je učinkovito vključila svoj topli, močni alt. Kot mladostni, sveži tenor se je Rajko Koritnik predstavil v vlogi Enza, Edvard Sršen je bil lopovski bariton s prodornim, najboljše izšolanim glasom, Danilo Merlak kot Alviso pa globok seriozen bas in brezdanji lopov. Šest nadalj-nih pevcev je imelo sedem manjših vlog, ki pa so jih podali prav tako zanesljivo in brezhibno, kot je pel zbor svoje številne vložke. Ob pultu je bil tokrat Rado Simoniti, ki je prav tako ugajal, režiser Ciril Debevec je skušal napraviti dejanje razumljivo s simpli-kacijo ter je skrbel za živahnost in življenje; to je delal tudi izvrstni balet, katerega nastopi so izredno ugajali.
.VOLKSWILLE’
V soboto zvečer je bil uprizorjen Verdijev »Macbeth«. Hinko Leskovšek je v uprizoritvi te tragedije jasno oblikoval vse bistvene faze. Značaji so bili izdelani do zadnjega in scena-cija je ustvarjala brezsrčno vzdušje. Pod glasbenim vodstvom Demetrija Zebreta je vladalo med orkestrom in odrom nadvse eksaktno in brezhibno sodelovanje. Visoko dramatična glasba dirigentu očitno ni delala nobenih težav, obvlada jo suvereno do zadnje note partiture. Vlogo Macbetha je igral Samo Smerkolj, karakterni bariton z neizmernimi glasovnimi sredstvi, ki je hkrati prav tako karakteren igralec velikega formata. Poveljnika Banqua je pel basist Zdravko Kovač, ki s svojim glasovnim volumnom sicer ne sega popolnoma do Smerkolja, vendar je izenačil z dobro timbriranim toplim zvokom. Oder pa je pravzaprav obvladovala Vanda Gerlovi-čeva, pevka in igralka Lady Macbeth. Na igralsko plat polagajo ljubljanski gostje veliko važnost in tako je bila partija Lady Macbeth dvakrat dobra. Vanda Gerlovičeva razpolaga ž izredno krepkim dramatičnim sopranom, ki enako čisto zazveni v visokih kot v nizkih legah in ki očitno brez vsake težave doseže vsak fortissimo. Posebno veliko je pri Ljubljan-
čanih, kot se vedno spet pokaže, zapisano delo zbora. Številčno zelo močan in glasovno z najboljšimi kvalitetami je pri velikih nalogah te opere ponovno zapustil najboljši vtis; zborovodja Jože Hanc je s tem uspehom lahko zelo zadovoljen.
V nedeljo popoldne je ljubljanska Opera uprizorila Ponchiellijevo »Giocondo«. Ni prvič, da se imamo v Celovcu zahvaliti Ljubljančanom za predstave, ki jih sicer le težko kdaj vidimo. Tragična igra o ljubezni, nezvestobi in begu v smrt je v uprizoritvi ljubljanskih gostov v njihovem privlačnem vitalnem načinu postala pretresljivo doživetje za vse obiskovalce, tudi za tiste, ki jezika soseda ne razumejo. Ciril Debevec, tudi pri nas v Celovcu že dobro znani režiser, je skrbel za živahen potek, izrazito igro in prodoren optični okvir. Glasbeno vodstvo Rada Simonitija je komaj pustilo neizpolnjene želje; ognjevita, viharno-dramatična in pogosto spet lirična glasba je temu dirigentu posebno dobro ležala. Vloga pevke Gioconde je bila z Vando Gerlovičevo spet izvrstno zasedena. To povsem drugačno partijo je enako sigurno obvladala in je v igri kot v glasovni variaciji našla najvišji izraz. Božena Glavakova je bila kot Laura prav tako sijajna; njen čisti, vendar polni sopran laska v liričnem piano in krasno zažari v velikih višinah. Temu čudovitemu glasu se pridruži še imenitna pojava, ki je njeno vlogo napravila posebno privlačno. Izvrstno basovsko partijo je pel Danilo Merlak. Njegova moč je krepka srednja lega, kjer doseže svoj največji glasovni volumen. Altist-ka Bogdana Stritarjeva je nudila prodorno predstavo slepe Giocondine matere, njen dobro timbrirani alt je prišel celo pri največjem zborovskem vložku še jasno do izraza. S svojim svežim liričnim tenorjem je Rajko Koritnik oblikoval Enza Grimalda, katerega arije so bile zasluženo deležne posebnega aplavza. Odlični so bili spet zbori in sijajni baletni vložki.
.KLEINE ZEITUNG"
Celotni vtis uprizoritve (če pustimo veljati scenerijo) je bil izvrsten. Imenujmo od pevcev, v zavestnem presledku od drugih, najprej Vando Gerlovičevo (Lady Macbeth), vi-sokodramatično pevko velikega formata, s širokim glasom temne srednje lege in zmagovito, žarečo višino ter privlačno igro. Začetek svojega umskega propada, ki napoveduje smrt, bi morda lahko močneje izoblikovala. Pevsko ji je bil enakovreden Samo Smerkolj (Macbeth); igralsko svoje vloge ni popolnoma izčrpal, razdvojenost in raztrganost njegovega značaja, naraščanje in upadanje njegovega razpoloženja, patološka plat njegovega položaja je prišla premalo do izraza. Zdravko Kovač je imel za Banqua sicer postavo, ne pa glasu, ki ne izžareva svobodno, vlači seboj preveč neizrabljenega zraka in zveni zato preveč nežno. Od ostalih pevcev je treba omeniti še Boženo Glavako-vo ter oba trda tenorja Mira Brajnika in Draga Čudna. Med nevidnimi veščami je posebno pozornost vzbujal polni alt. Nad vso pohvalo vzvišen je bil zvočnopolni mogočni zbor. Dirigent Demetrij Zebre je svoj orkester, v katerem so preveč izstopala pihala, ki pa kot izrazit spremljevalec ni bil postavljen pred probleme, da bi lahko dali vrednostno sodbo o njegovih kvalitetah, imel krepko v roki in je tudi pevcem dajal sugestivne pobude.
Drugega dne gostovanja Ljubljančanov se je uspeh še stopnjeval v »Giocondi* Amilcara Ponchiellija.
.VOLKSZEITUNG’
Ker v Ljubljani trenutno nimajo na sporedu nobene narodne opere, je bila vsekakor najboljša rešitev, da so se za gostovanje odločili za delo, ki tematično odgovarja Shakespearovemu letu in je hkrati izraz povezovalnega v umetnosti: Anglija, Italija, Jugoslavija in Avstrija so bile združene v večeru, ki je, umetniško izrazit, nudil občinstvu komaj znano delo, Verdijevo glasbeno dramo »Macbeth«, ki je na tem, da si ponovno osvoji oder v širšem smislu. Nasnova, umor, muka vesti, blaznost in pogin so v tej drami neugnanega pohlepa po oblasti spodbuda stopnjujočega se glasbenega in igralskega dogajanja, ki ga je ljubljanska opera najlepše ponazorila. Močan, visokovreden orkester, ki ga je strumno vodil Demetrij Zebre, režija (Hinko Leskovšek), ki je znal voditi soliste, množice organsko razčleniti in z umetniškimi sredstvi doseči efekte — pomislimo na vizije Macbetha, ki vidi svojo žrtev pomnoženo —, so dajali prireditvi krepak okvir, podkrepljen s scenerijo, ki je bila v najboljšem pomenu besede moderna. K vsemu temu dosežki solistov in zavidljivo krepkih zborov, katerim gre posebno priznanje. Občinstvo je na-
Občinske volifve so za nami in smo lega kar veseli, saj smo preživljali zelo razgibano volilno borbo, kakršne v Selah še ni bilo pri nobenih prejšnjih volitvah. Za odbor-niška mesta v novem občinskem svetu so se potegovale tri stranke ali liste: Socialistična stranka Avstrije (SPO), Krščanska demokratska stranka (KDS) in Avstrijska ljudska stranka (OVP). Za SPO je bilo oddanih 237 glasov, KDS jih je dobila 177 in za OVP se je odločilo v tem lovu za glasovi 58 volilnih upravičencev. Novi občinski odbor bo sestavljen iz petih socialističnih odbornikov, tri jih bo imela KDS, eden pa pripada OVP. Torej je dobila SPO absolutno večino in bo tudi za prihodnjih šest let stavila župana: po želji večine selskih volivcev nam bo še naprej župnanoval noš dolgoletni in nedvomno zaslužni stari in hkrati novi župan Simon Ogris.
Kaj so nam pokazale te volitve? Vsi nedemokratični in nekrščanski javni in zahrbtni napadi na župana, na njegovo dosedanje delo in na njegove somišljenike niso pomagali k zmagi onim, ki nam vse najboljše obljubljajo za oni svet, na tem pa bi najraje imeli vse sami zase. Pač niso In očitno ne morejo pozabiti časov, ko so sami odločali v javnem, političnem in gospodarskem življenju naše občine.
Med volilno borbo je bilo tudi zanimivo opazovati, kako nekateri ljudje šele nekaj dni pred volitvami odkrijejo ljubezen do bližnjega; ko gre za glasove, se nenadoma spomnijo, da je na dan volitev vsak človek enako vreden, prej pa si včasih zastonj čakal, da bi ti odzdravili, če si kakšnega od njih slučajno srečal na cesti.
Neposredno pred volitvami so nam tudi zatrjevali, da smo vsi Selani enakovredni Slovenci in da ni res, da bi nam bil kdajkoli kdo kaj očital, ker sami po svoje skrbimo za ohranitev domače govorice, za krepitev narodne zavesti naših ljudi in ker go-
vdušeno sledilo in živahno ploskalo pevcem, dirigentu in režiserju.
K pozitivni plati uprizoritve »Gioconde« štejemo vrsto krasnih solističnih glasov, sijajno naštudiran krepak zbor, s fantazijo prepojeno scenerijo in discipliniran orkester, ki ima svojo moč v pihalcih. Režija se razume na živahno vodstvo ansamblskih prizorov, izbira kostumov je usmerjena na razkošje in folkloro, tehnika najboljše izkorišča dane možnosti, razsvetljava pa je odpovedala v velikem baletu. Kljulb temu: veselili mo se z občinstvom, ki je hvaležno aplavdiralo, da smo tukaj pri nas slišali to redko igrano opero ter uživali ob lepih glasovih in melodijah.
jimo prijateljske stike z vsemi Slovenci. Toda nismo pozabili, da so prej čisto drugače govorili in niti ne bi bili presenečeni, če bi se zdaj — po volitvah — spet nadaljevala stara gonja. Vendar pa nas to ne bo ustrahovalo in smo veseli, da je bil na socialistični listi izvoljen odbornik iz naše srede, o katerem smo prepričani, da bo vedno in povsod zagovarjal tudi naše narodne interese. Dokazali bomo, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da je v Selah le toliko Slovencev, koliko glasov je bilo oddanih za Krščansko demokratsko stranko. Njihove kritike in žalitve nas ne morejo prizadeti, kajti isti Ijud-
Bilčovs
V zadnji številki .Slovenskega vestnika" smo poročali o izidu letošnjih občinskih volitev v naši občini. Medtem pa se je izkazalo, da pri teh volitvah ni šlo vse tako v redu, kot bi moralo biti. Zaradi nekaterih nered-nosti pri izvedbi volitev so zato mandatarji, izvoljeni na socialistični listi, vložili priziv pri deželni volilni oblasti in smo radovedni, kaj bo pokazala preiskava. Vsekakor bomo o tej zadevi še poročali.
je, ki nam danes očitajo, da smo Slovenci glasovali za nemško stranko, bodo prav kmalu sami agitirali za nemško stranko. Z0 prihodnje leto bodo deželnozborske volil' ve in takrat nam bodo pihali na dušo, do bi dali naše glasove OVP; seveda ne bodo rekli, da je to nemška stranka, hvalili nart' jo bodo le kot .krščansko”. Toda že da* nes jim lahko povemo, da jim bomo tudi takrat dali pravilen odgovor.
Pri občinskih volitvah smo torej Selani odločili tako, da bo vodstvo naše občino tudi še naprej v rokah tistih, ki so že z do-sedanjim delom dokazali, da jim je skrb vseh občanov — brez vsake razlike — enako pri srcu.
KOLEDAR
Petek, 13. marec: Teodora Sobota, 14. marec: Matilda Nedelja, 15. marec: Klemen Ponedeljek, 16. marec: Hilarij Torek, 17. marec: Jeder! Sreda, 18. marec: Ciril Četrtek, 19. marec: Joief
Enaindvajsetega dne je postalo čivkanje v košari močnejše kakor kdaj koli prej. Sledilo tnu je vztrajnejše Kljuvanje. Kmalu je na svetlo pogledal rumen kljunček. »Koko ko,« ga je vzpodbudila koklja. »Še malo.« In res: iz jajčne lupine se je pokazala glavica, ki je radovedno zrla okoli sebe. Potem se je iz nje skobacal ves, kar ga je bilo. Bil je lep črn
piščanček. Pomežikoval je in se opotekal na Se okorelih nožicah.
»Koko ko! Pohitite! Ste slišali, kako priden je bil vaš bratec! Kar korajžno na delo! Boste videli, kako lepo je zunaj! Sonce sije in dvorišče je polno prosa!«
. »Civ, civ,« so zastokali piščančki. »Ko pa Je lupina tako trda...« Pa so vendarle prilezli na dan: Najprej rumen piščanček, nato rjav, potem sivočrn, pa spet rumen, dva rjava, a zadnji je bil rumen, da bolj ni mogel Biti. Ta je rekel: »Civ, kako toplo je bilo znotraj!« Toda ostali se s tem niso strinjali. »Že, že... le preveč tesno je bilo!« so začivkali.
»Koko ko! Ste vsi?«
V odgovor ji je osemkrat začivkalo. Koklja se je oddahnila. Bilo je konec dolgočasnega poležavanja na jajcih. »Zdaj pa ven, v svet!« ie zakokoda;sala in zlezla iz košare. Piščančki so ji sledili. »Kar pogumno, ne bojte se,« jih je vabila, ko so oklevali na robu košare.
Na dvorišču je bilo toplo in svetlo. Koklja je ponosno razprostrla peruti in zaklicala: »Kokodak! Poglejte moje malčke! Kokodak!«
Pritekle so kokoši. Ogledovale so piščančke in jih ocenjevale. Njim jpa. je bilo hudo nerodno. Od zadrege so mežikali in se skrivali za kokljo. »Kikiriki!« je nenadoma zadonelo po dvorišču. Prišel je petelin. Piščančkom se je zdel strašno velik, močan in imeniten. »Glejte, da boste ubogljivi in da se ne boste pretepali med seboj,« jih je posvaril, ko je stopical okoli njih. Nato je odšel.
»Ste slišali?« je vprašala koklja.
»Civ, smo,« so zagostoleli piščančki.
»Bodite vedno ob meni. Kdor se bo preveč
oddaljil ali pa celo izgubil, temu ne bo dobro. Povsod preže nevarnosti.« Koklja se je zaskrbljeno ozrla na streho, kjer sta si zaupno šepetali mački...
Iz hiše je stopila kmetica in se razveselila. »Pridna putka si, pridna! Čakaj, koj ti prinesem prosa, da nasitiš lačne kljunčke.«
Koklja pa je pojasnila: »Vidite, to je naša gospodinja! Daje nam jesti...« Sprva so brez uspeha nabijali s kljunčki po prosu, a kmalu so se naučili tudi tega. Najedli so se do sitega.
Pred svinjakom je koklja zakokodajsala: »Koko ko, zbudi se! Poglej moj naraščaj!« Toda pujs je bil preveč len, da bi se dvignil, in je le zastokal: »Gic, gic, saj slišim!«
Potem so se potikali po dvorišču. Koklja je pridno brskala in poučevala piščančke. Ko je sonce najhuje grelo, je v senci starega oreha izkopala luknjo in se zleknila vanjo. Piščančki pa so se poskrili med njeno perje. Oh, kako prijetno mehko je bilo! Nekateri so dremali, oba črnuha pa sta se lovila. Zdaj sta pokukala s tega konca perja, zdaj z onega ...
Popoldne jih je odpeljala na travnik. Sprva je bilo ščegetanje travnih bilj nadvse zabavno, toda kmalu so se naveličali in utrudili. Pri luži ob koritu so si želeli potešiti žejo. Prav ta čas pa je začutil žejo tudi teliček, ki je pritopotal h koritu. Piščančki so otrpnili od
groze in tudi teliček je obstal kot vkopan, zbegano zroč v mala bitja. Vendar je položaj hitro razčistila koklja, ki se je zagnala v telička. Da bi videli, kako jo je pobrisal! Piščančki so bili na vso moč ponosni na mater, ki je tako imenitno opravila s takšnim brdavsom.
Znova so se vrnili v bližino oreha. Tu so se lovili med kokljinimi nogami. Posebno je bil neugnan rumeni piščanček, tisti, ki je prišel zadnji iz jajca. Radovedno je tekal okoli, stikal po kotih, podil muhe in se smukal po grmovju. Koklja ga je večkrat poklicala k sebi, a mali se za njena svarila ni niti zmenil. Nenadoma pa je z neba treščila senca. Bila je postovka. Koklja se je pognala, a vendar prepozno. »Kokodak, moj mali! Kokodak!« Na dvorišču je nastal preplah. Pritekel je petelin, pritekle so kokoši in celo pujs se je pozanimal, od kod ter čemu tak hrup. .. Ubogo kokljo pa ni mogla potolažiti niti obljuba, da bodo odslej naprej pazili vsi na piščančke.
Prišel je čas počitka. Sonce je zahajalo. Koklja se je s piščančki vrnila v košaro. Brž so se poskrili pod njeno perje. Sredi noči pa je koklja v sanjah zastokala: »Kokodak, moj mali!« — »Koko, pomiri se,« ji je s kurnika odgovoril petelin. — »Gic, kaj še ponoči ne bo miru,« se je razburil pujs.
Z neba pa se je smehljal mesec.
Prvi sprehod
Uganka
Teče — in — ne teče, nikdar nič ne reče; nima konca, kraja, se povsod nahaja;
Zvita je ko presta, vodi skozi mesta.
To je vendar . . .
(PJS93)
^ f a n 1 o Rol
Kurirčkova pot
Skoz mrzle gozdove, čez hribe, po snegu kurirček hiti, neutrudno hiti, da bunker poišče v oddaljenem bregu, preden večer mu zakrije poti.
Stoj! Kdo sl! Parolo! Kurir si brigade!
J* gošče pred dečkom je vstal partizan.
Tja vodi me v bunker pod vrhom Grmade! Mudi se! Vaš bunker je Švabom izdan!
Pred prazni so bunker zelenci privreli, preden temino pretrgal je dan.
?edaj partizani so v vasi se greli J* z njimi kurirček je bil — nasmejan.
Klicala je mamico
To je bilo še takrat, ko je bilo še ptičje žvrgolenje tako žalostno, da ni nikogar razveseljevalo. Toplo je sijalo sonce in sadje je ravno dozorevalo, ljudem pa je bilo tesno pri srcu, kajti smrt je gospodarila nad našo zemljo.
Šel sem iz doline proti Gorjancem. Blizu vasi Gaberje sem videl deklico. Morda je imela tri ali štiri leta, da bi imela kaj več, ne verjamem. Sama je bila izven vasi. Stopil sem k njej.
»Kam greš, mala?"
.Mamico zbudit."
.Kje pa je mamica?"
.Tam spi."
.Kje spi?"
Pokazala je z roko proti zapuščenemu pokopališču.
.Pa kaj dela tam tvoja mamica?"
.Spi. Mi bo dala kruha, ko se bo zbudila."
.Hočeš, da grem s teboj?"
.Pojdi, stric, boš pomagal zbuditi."
Časa sem imel. Čas je bil takrat zelo čudna stvar. Včasih so bile sekunde tako dragocene, včasih pa nisi vedel, kaj bi počel z urami. Imel sem ure časa na razpolago. In razgovor, čebljanje z majhnim bit-
jem, ki še ni doumelo življenja okoli sebe, je bilo pogosto toplejše od sončnih žarkov, ki so žgali v hrbet. Zato sem stopil z deklico proti pokopališču.
Peljala me je do groba, svežega, kjer so skromne rože komaj ovenele.
.Tu spi mamica. Popkliči jo, mene ne sliši."
Poklical sem jo. Moral sem ponoviti, ne samo enkrat.
.Mamica se še ni naspala, pojdi domov, pa jo tam počakaj."
šla sva. Med potjo mi je povedala, da je njena mati zaspala takrat, ko so italijanska letala bombardirala vas. Ljudje so ji rekli, da se mora mamica naspati, da so jo eksplozije in ogenj tako uspavale, da bo morala dolgo spati. Pokazali so ji, kje spi, in hodila jo je budit.
Govorila je z besedami, ki bi morale biti za to starost še neznanke. Avioni, bombe, eksplozije, požar, napad. Toda bili so taki časi, da so tudi otroci poznali te neznane besede, da so jih v vsej njihovi pošast-nosti občutili, čeprav jih niso mogli razumeti.
Sergej Vošnjak
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
■
Črtomir Šinkovec:
Naša račka
Mi imamo mlado račko, zlatokljuno zlatotačko.
2e zarana v kokošnjaku poslovi se, gre k vodnjaku; čedna v perje, belosiva, tam se pere, češe, umiva in ponosno kot gospa sama spet nazaj raca.
Na obisk koj po obedu hodi k racmanu — sosedu, pa čeprav je star gospod in neroda vseh nerod, po potoku ga sprevaja, gaga z njim in se sprehaja od potoka do vasi — gaganju več konca ni.
■

■ ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
<^<XK><><>0<X><X><>C><><XX><X><X><>C>C<XX>0<>0<X>00<X><>0«C><><>0<><X><><X>0<X><><X>0<X><><>^^
Okameneli
smehljaj
JOŽE CIUHA
Nad štirimi dohodi na ploščah se med kapelicami ;’Q*grnejo štirje veliki oltarji: z galerijami Bud, večjimi ’n manjšimi, s prekrižanimi nogami in brezizraznimi pocedi, zastrtimi mimo vsega, kar se dogaja okoli njih. Pod njimi posedajo na rogoznicah ljudje in klepetajo, ali pa m°lijo z grlenimi glasovi, ki zvenijo kot tožbe. V som-rciku sveč in senc se tu najbolj zgosti tisti vonj po umrlih r°žah, ki jih ni videti. Molilci priklanjajo svoje glave, se 5 čeli dotikajo tal in se v svojih monologih prav tako ne penijo za nič, kot Bude pred njimi. Nad Budami, rezba-f'iami, mozaiki in okrasjem se nad oltarji dvigujejo vi-navzgor pojemajoče strehe. Les se spet drobi v "'arezljanih ornamentih z vijugastimi zmaji, pošastmi, hidrami in podobnimi kreaturami.
Živalski svet v plastikah Šve Dagon je neverjetno dosežen. Za kapelicami in med njimi se stiskajo sloni, *£*aji in mnoge brezimne fantastične živali, ki bi jih po °Blikah lahko razdelili vsaj v nekaj različnih živalskih ^st. Nekatere so obarvane z eno samo barvo, druge so l5Qne, ctli pa, kar je pogost primer, tudi pri raznih ču-/Qriih, ki tičijo v uniformah redkobesednih starih časov, . ,as,o zadimljene, da se pod črno skorjo le tu pa tam Ve*l>kata zlato in barva.
Med izbuljenimi očmi, naježeno dlako, kremplji in pretečimi zobmi tega mnogoličnega bestiarija se v alaba-stru hladno nasmihajo davne lepotice, ki jim tempeljski skrbniki po tegobah napornih vročih in deževnih dob barvajo obleke in lase, da se ne bi prehitro postarale. Nasmehi, na licih, ki jim je z barvo prizanešeno, pa ostajajo mladi, lepi in očarljivi in zadržani v svoji lepoti, ker so brez krvi in življenja. Okamenele lepotice so zgubljene med vojščaki in zmaji. Z lasmi, povezanimi v čudne •kite, govorijo o neki davni modi, ki jo bo nekoč prav gotovo obudil v novo življenje ta ali oni modni kreator.
Ko se oko dvigne čez kapelice, lahko pogled še dolgo pleza po slemenih centralne pagode: strmih sto metrov v višino. Brez primernega dostopa se ta strmina še bolj zviša in pri vrhu nagne. Okoli zlata je modrina: čeprav neskončna, je orjaško masivno kopje dovolj veliko, da jo s svojo težo prebada in vleče k tlom. Tega nisem občutil drugače, kot spopad mas. Če bi ne bilo povsod pričujočih krokarjev, ki resničnosti kradejo pravljico, bi se laže predajal boju velikanov: rimskima gladiatorjema, od katerih ima eden sulico, drugi pa mrežo.
Rože dehtijo, ptice pa ne pojo. Vse pesniške resnice ne morem zanikati. V Šve Dagon še celo ne, saj so ob nji celo krdkarji lepi: kovinasto črna barva njihovega perja ni mogla učinkovati drugače na zlati podlagi. Bili so trudni, z barvo noči obarvani ptiči feniksi. Izdajalo jih je samo krakanje: suho lomljenje dračja, katerega pokanje je dušilo zvonkljanje srebrnih in zlatih zvončkov.
Čeprav o pagodi nisem dosti povedal, sem se z eno samo sapo zadihal. Tokrat sem jo obiskal že četrtič. Zato sem tudi posvetil več pozornosti tistim kapelicam v tem obširnem kompleksu, ki sem jih pred tem precej zanemarjal. Osrednja pagoda, oltarlji in oltarčki okoli nje,
| to je jedro, ki je stilno enotno, čisto v svojih oblikah i in jasno v svoji plastični zamisli. Taka je tudi marmornata terasa, ki vse to obdaja. Marmornate plošče se sklepajo v šahovnice lepih mozaikov, kot sem jih videl samo še v medičejski grobnici v Firencah. Le da so tu bolj preprosti, zato pa nič manj učinkoviti.
Na vnanji strani tlakovane ploščadi pa so disonance: še vedno templji in kapelice in razna počivališča, vendar pa vse to ni usklajeno. Tu se ob starih dvigajo nove, med katerimi kažejo nekatere malo spoštovanja do tradicije in občutka za skladnost. Nisem zaljubljen v starine in patino. Prav tako mi za intimno vegetiranje zavesti in fantazije ni potrebna izposojena scena neke obnemele resničnosti, ki ni več resnična, da bi ji podtikal slaboumnosti in kukavičja jajca. Toda tu se je v meni ponovilo vse tisto, kar sem občutil ob Kaba E. Neki psevdomo-dernizem, 'ki je toliko napihnjen, da odklanja tradicijo, in toliko nebogljen, da je skoraj nepismen v jeziku, s katerim bi želel komunicirati, tu znova dviga šemasto banderce in se ima za avantgardista. Med stare se je nasilno vrinilo nekaj novih kapelic. To, kar je bilo nekoč pogojeno po oblikovni svojskosti ter ustvarjalnih pobudah anonimne narodne umetnosti in domiselnosti ljudskega genija, so degenerirali slabo prebavljeni tuji vplivi in materiali, ki niso funkcionalno uporabljeni. »Škoda*, to je vse, kar sem si lahko rekel. Upam, da bodo tudi tu nekoč (kmalu) spoznali, da je za zajezitev take škode potrebna ustanova, ki smo jo pri nas krstili »Zavod za zaščito kulturnih spomenikov".
Za tem vnanjim vencem pagod sem se potikal okoli počivališč. Tu se 'kuha riž in tu so ob krokarjih še psi. Mogoče premorejo tu več hrane kot v mestu, gotovo pa je manj brc: verniki so vedno najboljši v svojih temp-
Vrt v marcu
Pomladne čiščenje
Pomladno čiščenje si zamišljamo v obliki metle in krpe. S temi stvarmi smo konec zime navadno tako zaposleni, da niti ne pomislimo nase, na stvari, ki smo jih nabrali preko dolge zime; pa naj bo to živčna utrujenost kot posledica prevelikih skrbi z ozimnico, z boleznijo otrok in podobno ali hrana, premalo gibanja, nečist zrak in podobno.
Čeprav nagonsko obide misel, da je stanovanje potrebno čiščenja in »generalnega* pospravljanja, raje prej poskrbite zase, za svoje »očiščenje*. Verjemite, da bo za začetek kar dober celodnevni »dopust* nekje na bližnjem travniku, posebno če se bo družina potrudila, da mami ne bo treba pripravljati hrane, ampak bodo vse pripravili sami. Odpove naj se tudi nadzorstvu nad pripravo, pa čeprav bo potem kaj presoljeno ali kaka podobna nesreča.
Sedaj se pač ne morete več izgovarjati, da je zunaj preveč mraz, da se ne bi vsaj dvakrat tedensko sprehodili na svežem zraku.
V vsakdanjo prehrano še ni treba vnesti pomladne revolucije, se pravi — črtati z jedilnika močno zabeljene jedi, pač pa to delajte postopoma, ker bo najbrž še hladno in bo organizem še potreboval malo več maščobe. Potrudite se, da bo hrana kar najbolj vitaminska, čeprav na škodo denarnice.
Ko ste si tako opomogli, se lahko lotite brisanja in pospravljanja po stanovanju, toda ne sami. Bilo bi napačno, da bi vso družino poslali ven, da vam ne bi bila pri delu v napoto, vi pa bi sami prestavljali omare in nosili vodo. Že dan prej premislite, kako bi vam vsa družina lahko pomagala pri delu. Če niso vsi ves dan doma, jih zaposlite, kadar imajo čas, saj bi vsi naenkrat gotovo delali preveč hrupa. Pospravljanje brez skrbi zavlecite vsaj na tri dni in delajte le po nekaj ur.
Če ne bo nenadnega vremenskega preobrata, ki s snegom in kratko trajnim mrazom še zelo rad nastopi pred odhodom zime, se bo kmalu pričelo delo v vrtu. Ko se tla dovolj osuše in se zemlja ne lepi več na orodje, pripravimo zelenjavni vrt za prvo setev. Na 1,20 m široke grede sejemo v 5 do 6 vrstah korenje, peteršilj, berivko, špinačo, črni koren, zgodnji grah in posadimo čebulo. Zaradi lažjega okopavanja primešamo semenu seme ra-diča, ki hitro vzkali in označi vrsto. Tako ni nevarnosti, da ibi plevel zadušil mlado setev. Po setvi jarke zadelamo s hrbtiščem grabelj in seme rahlo vtisnemo v zemljo. Medvrstna razdalja naj se ravna po vrsti zelenjave. Zamišljamo si vedno odraslo rastlino in ji dajmo temu primerno dovolj prostora, da se lahko nemoteno razvija. Raje sejmo preredko kot pregosto.
Tako boste manj utrujeni, kot pa bi bili, če bi naredili vse v eni sapi. Če stanovanje redno pospravljate in čistite, to spomladansko čiščenje pravzaprav nima za vas nobenega pomena. Nevarno za dober glas pa je, če je stanovanje urejeno le na videz, omare so razmetane, pod posteljami so odeje prahu. Več časa vam bo vzelo čiščenje kleti in podstrešja, če ju imate, saj se je čez zimo nabralo polno prahu, gnile ozimnice in druge ropotije.
Morda je to že ne vem katero leto, ko ste si obljubili, da boste stanovanje redno čistili in ne bo spomladi toliko dela, pa vas je vedno nekaj »zmotilo*. Pomislite, kaj je temu vzrok: morda vaša prezaposlenost, če hodite v službo, ali premajhna sposobnost, da bi v domače delo pritegnili vso družino. Če boste ugotovili pravi vzrok, kar spremenite hišni red, ki vam do sedaj ni bil naklonjen.
Ko zemlja več ne zmrzuje, lahko pričnemo s sajenjem sadnega drevja, če ga nismo že jeseni. Obrezovati je treba drevje na vrtu. Odstranimo vse vodene poganjke, ki slabijo drevje v rodovitnosti in razredčimo pregost les v notranjosti krošenj, kamor sonce ne prodre dovolj. Brž ko nabrekne brstje, ponovno škropimo proti boleznim in škodljivcem. Pazimo, da pripravimo škropivo natančno po navodilih, ker je brstje za premočno škropivo zelo občutljivo. V jagodnjaku obrežemo vse pri-tlike in izruvamo mlade sadike, ki zmanjšujejo pridelek jagod. Tla pod jagodami dobro prerahljamo. Jagode nam bodo zelo hvaležne, če tla zastremo z odejo slamnatega gnoja, sena ali slame.
Vrtno trato pograbimo z železnimi grabljami, prav tako poti, če jih je poškodovala zmrzlina, popravimo ograje, brajde in klopi. Če imamo v vrtu toplo gredo, lahko sejemo občutljivejšo zelenjavo in enoletnice. V sobi ali kuhinji vzgojene sadike so navadno zaradi pomanjkanja svetlobe pretegnjene in preslabotne, zato je bolje, da jih 'kupimo pri vrtnarju.
Brez skrbi že lahko odstranimo zaščitno odejo z vrtnic, hortenzij in lovorikovcev. Obrežimo pa tudi vse grmičevje, če je po-zeblo in cvete šele v poletju ali jeseni. Za obrezovanje spomladi cvetoče forsitije, japonske kutine, vajgele in drugih zgodnjih grmičev je pa že prepozno, to moramo opraviti jeseni. Izrežimo iz starih grmov ves star, suh les in jih preredčimo, da ostane le 15 do 20 vej, ki pa jih pustimo neobrezane. Le tako bo grm dobil dovolj svetlobe in bo lahko bogato cvetel. Vrtnice obrežemo na 3 do 5 oči, ker cveto na istoletnih poganjkih.
Pomlad je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin. Vse drevje in grmovje sadimo v dobro prerahljana tla, ki jim primešamo kompost ali vsaj dobro vrtno zemljo. Pred sajenjem potopimo korenine v gosto kašo gnoja in ilovice. Ko je sadika že napol zasuta, jo dobro zalijemo, nato pa zasujemo z zemljo. Vlaga bo tako ostala dolgo časa v zemlji. Običajno zadostuje enkratno zalivanje ob sajenju. S sajenjem je treba pohiteti, ker lahko nastopijo zelo topli dnevi in zato sadike prehitro vzbrste. Namesto enoletnic zasadimo na grede hvaležne trajnice, predvsem pritične flokse, rogate vijolice, trojne astre, grobeljnik, srčke, doronikum, kavkaške potočnice, iberis, jegliče, ostrožnike, lupine, marjete itd.
Poskusite!
SPOMLADANSKA JUHA
Vzemi: Šopek zelenega peterSilja, krebuljnice, rmana, kislice, kopriv, vriiček žajbelja, maio Janeža, pehtrana, neka) listov zelene, dve žlici masti ali surovega masla, eno žlico moke, en rumenjak, en in pol litra zelenjavne zavrelice ali mleka, sol.
Vsa zeliiča preberemo, operemo in sesekljamo ter jih stresemo na svetlo prežganje, ki ga zalijemo z zelenjavno zavrelico ali mlekom. Ko je juha pol ure vrela in smo jo osolili, jo vlijemo v juinik, v katerem stepemo rumenjak.
KAKAOVE REZINE
Vzemi: 5 dkg margarine, 17 dkg sladkorja, dve jajci, tri žličke kakava, vanilin, malo mleka, 22 dkg moke, en pecilni praSek.
Margarino sladkor in jajci penasto umeiamo, pride-nemo kakao, vanilin, mleko in moko s praikom vred. Testo mora biti srednje gosto. Damo ga v pomaičen pekač in pečemo pri srednji vročini, da naraste.
Drobni nasveti
■	Težke in velike kose pohištva boste lažje premeščali, če boste pod noge takih predmetov postavili roževinast podložek. Tako boste take kose pohištva lahko vozili po podu kot sani, ne da bi odrgnili parket.
■	Bele zastore lahko zaščitite pred prahom in umazanijo, če jih pri pranju nazadnje splaknete v vodi, ki ste ji dodali nekaj stopljene želatine.
■	Uvelo redkvico osvežite, če jo pustite nekaj časa v vodi, ne da bi ji prej potrgali zelene liste.
■	Iz vodovodnih cevi se širi po stanovanju pogosto zelo neprijeten duh, ker se v njih nabirajo razni odpadki. Zato je potrebno od časa do časa vliti v vse vodovodne odtoke vrelo vodo, kateri dodajte malo raztopljene kamene soli. Da ne bi porcelanaste školjke počile, zlivajte vodo z lijakom.
■	Krpe za prah bodo mnogo bolj vpijale prah, če jih boste impregnirali. Ko jih perete, dodajte zadnji vodi, v kateri jih izpirate, veliko žlico glicerina. Potem krpo dobro posušite.
■	Če v prostoru dosti kadite, postavite na mizo gorečo svečo.
■	Če se je na likalniku pojavila rja, jo zlahka odstranite s kuhinjsko soljo. Likalnik segrejte in potegnite z njim parkrat po papirju, ki je na gosto potresen s soljo.
■	Nova emajlirana posoda ne bo tako hitro pokala, če boste v njej, ko je še nova, prekuhali vodo in pustili, da se bo v njej počasi shladila.
■	Sir bo ostal dolgo svež, če ga zavijete v prtič, namočen v slani vodi. Tako lahko hranite vse vrste sira.
■	Žarko maslo bo uporabno če ga boste sprali v mleku in vodi. Maslo je treba spirati tako dolgo, da je voda popolnoma čista. Tako sprano maslo de-nite v liter vode, ki ste ji dodali 4 žlice sode bikarbone. V tej raztopini pustite maslo dve uri in pol. Potem ga znova sperite v hladni vodi. Maslo bo uporabno, ker ne bo več niti grenko niti žarko.
■	Svežost jajc spoznate, če napravite tale poskus: v enem litru vode raztopite 12 dkg kuhinjske soli in denite v to raztopino jajca. Če so sveža, bodo ostala na dnu, če so stara do 5 dni, se bodo dvignila do polovice, osem in več dni stara jajca pa bodo plavala na površini.
■	Madeže od črnila je treba iz preprog takoj očistiti. Najprej jih popivnajte in na gosto potresite s soljo ter navlažite. Sol naj stoji na madežih nekaj ur, nakar jo odstranite in sperite madež z vlažno gobo. Nazadnje je treba madež dobro zdrgniti s krpo, namočeno v terpentinu.
Nočno delo obremenjuje
Človekovo življenje poteka v utrjeni enakomernosti. Vsak organ človeškega telesa deluje ubrano in enakomerno; ti ritmični nihaji ustrezajo vsem uram dneva in noči. To lahko, za primero, izmerimo po dejavnosti organov, po telesni temperaturi, krvnem pritisku in hitrosti srčnega utripa. Iz tega izhaja vsakdanja, za vse ljudi veljavna .krivulja storilnosti".
Dva vrha kaže vsakdanja krivulja storilnosti, in sicer od 9. do 11. ure dopoldne in od 14. do 15. ure popoldne. Med tema vrhoma je visoka ravnina, katere pogoj je poraba energije in jo obvladuje dovajanje hrane v opoldanskem počitku. Vrhovoma dneva sledi — utrujenost je nekaj čisto naravnega — globoka, ravna dolina noči. Najnižja točka doline je dosežena ob treh zjutraj.
Ker je ta valoviti potek storilne pripravljenosti in potrebe po počitku predpisala narava sama In je tudi neodvisen od zunanjih vplivov, ne gre, da bi to ubranost hote premaknili. Nekaznovano ne moremo spremeniti noči v dan!
Če tudi so za nočno delo zakoniti varnostni predpisi, le ne gre drugače, da delajo v celi vrsti poklicev ponoči. V tem pogledu ne moremo mimo ugotovitve; kdor vedno dela ponoči — vseeno ali duševno ali telesno — si kvari zdravje.
Preiskave so dognale, da stalni nočni delavci ne spijo več kakor 4 do 5 ur na dan. Tako mora priti do okvar. O tem govorijo obširni izsledki. Primerjali so 300 delavcev in delavk, ki delajo podnevi in 600 oseb z nočnim delom: njihovo delo in življenjske razmere so bile sicer enake. Nespečnost dnevnih delavcev je bila ugotovljena v 11,3% primerov, pri nočnih delavcih pa v 65,5% primerov. Duševne nadloge, kot so utrujenost, razdražljivost, nemir in slaba volja, so našli pri dnevnih delavcih v 25,7 %, pri nočnih delavcih v 64,5 %. Pri naslednjih so se pojavili živčni pojavi najbolj jasno izven njihovega delovnega časa. Za težavami želodca je bolehalo 17,6 % dnevnih delavcev in 43,3 % nočnih delavcev. Razjede na želodcu so našli pri 5 % dnevnih delavcev in pri 15% nočnih delavcev.
<xx>o<><><x><>ooooooo<><><><x>o<><><><><><><><>oo<x><><>oo<><>o<x>ooo^^
ijih. Nekje med počivališči, kuhinjami, pokritimi z valovito pločevino, starimi, smolnatimi pagodami in razpadajočimi pošastmi pred njimi, med drevesi in palmami sem v zakulisju velike pagode, v vdrtim mogočnega debla, naletel na človeški skelet. Visel je v temni razpoki lesa in bingljal kot okostje obešenca, ki ga je čas že povsem oropal; niti lasu ni bilo več na njem. Preneka kost je manjkala, a so jo zamenjali dekorativno oblikovani, nadomestni deli. Človek bi lahko potočil literarno solzo in rekel „memento mori', če bi se na podoben način srečal z visečim okostjem kjerkoli drugje.
Tu pa smrt prav nič ne pomeni. Ali pa, da ne bom pretiraval, zelo malo. Na Zahodu smo si ob revnih človeških ostankih izmišljali grozljive more in predramatizi-rali njih simboliko, tu pa je to dosti prešibko za dolgo potovanje duše skozi stotera življenja. Za takšno pate-liko budisti nimajo smisla. Zaradi tega v obratnem smislu še vedno ne doumem ležečih, sedečih in stoječih kipov z zlatimi lici in anemičnimi nasmehi. Budo, ki je skozi nenehne menjave in po nenehnih odpovedih priromal do konca. Do zadnje praznine, ki si ni izmislila pesniške prispodobe, a je vendar vse, za kar je vredno zavreči pozemske užitke. Zato tudi znanost ni iznašla skrajno preproste in med vsemi racionalnimi najracionalnejše formule, po kateri bi se neznanka „x' izenačila z ničlo: „x = 0".
MANDALAY
Po neštetih stopnicah sem se vzpel na Mandalaysk'i hrib. le ob vznožju sem moral sneti natikače, kajti ves hrib je svet. Legenda pripoveduje, da je tod pred petindvajsetimi stoletji hodil Buda s svojim učencem Anan-do in napovedal, da bo čez 2400 let vzraslo na podnožju hriba mesto, ki bo eno najpomembnejših centrov budizma.
Mandalay je to mesto. Pod hribom so ga pred sto leti zgradili burmanski kralji. Bilo je njih poslednje prestolno mesto. Odtod je zadnji burmanski monarh Tibo, ki se dotlej verjetno ni bil nikoli oddaljil več kot nekaj kilometrov iz svoje palače, moral iz mesta v pregnanstvo v Indijo. Odlok o priključitvi Zgornje Burme k angleški kronski posesti je izšel 1. januarja 1886.
Na hribu stoji visoka Budova soha in s stegnjeno roko kaže na kraj, kjer je nekoč stala kraljeva palača. Kot kraljev, tudi te ni več. Ob koncu druge svetovne vojne — na predvečer osvoboditve mesta po zavezniških armadah, — so na palačo padle angleške granate: nekega dne v maju 1945. Zgorela je, ker je bila lesena, kot so bile lesene vse kraljevske rezidence. Burmanci so zidali namreč samo pagode. Od nekdanje rezidence je ostalo le še obzidje s stolpčki in jarek okoli njega. In spomini starih ljudi, med katerimi umirajo poslednji, ki so kot otroci videli solze, s katerimi so meščani spremili svojega zadnjega kralja v internacijo.
Pogled na mesto in okolico je s hriba zelo lep. Mandalay se nahaja v osrčju »suhe cone". Tu ni odvečnega zelenja. Po redkih monsunskih nalivih v kratkotrajni deževni dobi je preveč sonca, da bi se lahko razrasla gosta tropska vegetacija. Zemlja je presuha, da bi s sokovi hranila korenine, ki zahtevajo dosti vlage. Zato se skromno kiti s kaktejami.
Na levi se vije v megleni dalji veriga šanskih hribov: njih obrisi me prijetno spominjajo Gorjancev. Vse ostalo je ravnina, ki jo na desni cepi na dvoje leni tok Iravadija. Po njej so kot črede belih ovac razsejane pagode. Ne zmogel bi jih prešteti. Mnoge med njimi se tudi ne belijo več; čas jih je obarval s svojo patino. Njihovo življenje se je dopolnilo in zato lahko samo
še razpadajo. Verniki, ki so jih bili gradili, so umrli in jih niti spomin ne izdaja več.
Največ jih je pod hribom. Razkropljene po širni ravnini se pod njim zgostijo in uredijo kot vojaki na paradi: več kot tisoč petsto jih je razporejenih v geometrične oddelke.
V pagodah so plošče z nabožnimi napisi. V njih se drami spomin na predzadnjega burmanskega kralja Min-dona (1853—78). Ta je zgradil Mandalay, pozidal Manda-layski hrib in se iz Amarapure preselil v novo mesto. Izročilo pravi, da je bil dober in blag. Zavite črke na številnih kamnitih ploščah mi niso povedale kaj več o njem-Bil je dober budist. Vsaj po pagodah bi sodil tako. Mogoče si je za dobrim Mindonom z njimi lajšal vest kralj Tibo. Po očetovi smrti se je namreč povzpel na prestol in pobil okoli sedemdeset princev in princez, svojih bratov, polbratov, sester in polsester.
Ni redek pojav v zgodovini, da so si vladarji krčil' pot k prestolu preko teles svojih najbližjih. V Afriki so bili celo plemenski običaji, da so potem ko je vladar zasedel prestol, naredili njegovi bratje in sestre samomor. Kraljevska kri, ki se je pretakala zavoljo kronskega in vladarskega monopola, v tem ni bila dragocena. Ker po burmanskih zakonih ni bilo davljeno prelivati kraljevske krvi, je pustil Tibo svoje žrtve bičati po vratci do nezavesti. Potem jih je dal zašiti v baržunaste vreče' vrgli so jih v jamo, jo zasuli, na razmehčano prst p° nagnali slone.
Napisi v pagodah pa ne govorijo o zgodovini. ^ kamen so vklesane budistične resnice in napotila, po katerih si človek s svojimi dobrimi dejanji odmerja prihodnje življenje.
(Nadaljevanje sledi)
Frederic
Po zajtrku sem stopil na verando. Globoko pod nami je ležal zaliv. Pričakoval sem lep dan.
Služkinja je prinesla brzojavko.
»Iskal sem te v mestu. Pridem z ladjo ob 1--30. Pozdravi ženo. Frederic.«
—	Kdo je Frederic? — je vprašala žena.
—	Ne vem. Ne poznam nikogar s tem imenom.
—	Morda pa je brzojavka za koga dru-
?ega?
. —- Ne, naslov je točen. Frederic, naj bo kdorkoli že, pride ob petih.
Po kosilu sem rekel ženi:
. — Kmalu bo štiri, pojdiva čakat Frede-dca! Bodi prijazna z njim!
Iz ladje je izstopil zadnji. Bil je močan, degantno oblečen potnik, z izrazom samozavesti v vedenju. Ozrl se je okoli sebe. Nato 'e pristopil k meni, me treščil po ramenu in vzkliknil s pravim in neponarejenim veseljem:
—	Tu sem, stara sablja!
Bil je Frederic.
Nikoli prej ga nisem srečal. On pa me je poznal. Bila sva šolska tovariša.
—	No, kako si se znašel tu zunaj? — je vprašal veselo. — Kako otroci? Kako Marta?
Poznal je celo ime moje žene!
—	Hvala, — sem dejal, vsi so zdravi! Tedaj je pristopila moja žena. Fredericovo
obličje je zasijalo. Globoko se je priklonil n dejal:
—	Vsakokrat, kadar te vidim, si lepša in mlajša!
Moja žene je razširila oči. Vsi trije smo od-proti vili.
—	Lepo stanuješ! Koliko plačuješ za tole? No, sicer se me pa ne tiče. Kje bom pa jaz stanoval?
, — Kjer koli želiš, — sem dejal, — kjer s°li želiš, stara sablja!
—	Zdaj sem te šele prav prepoznal, — je nadaljeval Frederic.
Žal mi je, ampak jaz ne bi mogel isto :eči o tebi, — sem zajecljal.
77- Kako? Kaj? Mar sem se postaral? Ne, prijateljček, meni se leta ne poznajo. Marta, saj se ti zdi, ali sem se zredil?
Ne, — je negotovo dejala Marta, — nič 31 opaziti.
frederica smo nastanili v sobi za goste, jaz ?3 sem odšel k ženi v kuhinjo.
—	Kdo ... kdo ... je ta človek?
—	Ali... bo . . . stanoval ... pri... nas...?
—	Tako se mi zdi.
Stali smo s Fredericom na dvorišču.
V zadnjem času sem doživel mnogo nevšečnosti, — je pripovedoval Frederic. — Ti-ita zadeva z Almo me je globoko prizadela.
—	Razumem, — sem jedal. »Kdo je ta Al--Tia?« sem razmišljal. »Ali je njegova žena ali zaročenka?«
—	Takšne so ženske! Alma je odpotovala!
—	Tako je najbolje, — sem dejal.
—	Da, sama je hotela tako.
. S Fredericom sva odšla na verando. Večerili smo. Imel je smisel za humor. Šalil se e m žlobudral in trikrat se mu je celo že-na smejala.
frederic je ostal pri nas. Čez tri dni sva >e že dobro poznala. Igral se je z otroki in Osyojil srce moje žene.
tez osem dni je prejel Frederic pismo. Čital =a je, se zresnil in rekel:
. — Da, dragi moj fant, končano je. Jutri ^Jutraj odpotujem. Alma se je vrnila. Upam, da me razumeš.
"7 Da, — sem dejal. — Razumem te. Za-i6* je škoda, da že odhajaš. Bilo je zelo pristno.
, Moja žena se je zelo razžalostila, ko je sli-la*a, da odhaja. Opravičeval sem ga, da je ^fSa kriva Alma, moja žena pa je pripom-:il'a, da je Alma prav gotovo slaba žena.
Spremila sva Frederica na ladjo. Molče sva se vračala domov.
, yStopil sem v svojo sobo. Na pisalni mizi je t^alo pismo, ki sem ga dvakrat pozorno pre-'•■tal, preden sem ga razumel. Glasilo se je:
Gospod urednik!
Pred tednom dni sem sedel z nekaj prija-f in smo se pogovarjali o tem, kako bi ^Prijetneje prebili teden počitnic. Eden od ■ as,b prijateljev je omenil Vaše ime in pri-"?}ek in je pripovedoval o čudovitem kraju, Jfr stanujete. Tedaj sem dobil čudno idejo. Javili smo, da bom teden dni Vaš gost, če-Jav me ne poznate. Določili smo pogoje sta-l\ meni pa je uspelo, da sem dobil tudi ne-podatkov o Vaši družini. Ali mi lahko Jr°stite? Nikoli več ne bom storil kaj ta-e£<7- Vsaj ne z Vami!
Vaš vdani Frederic
v č£°čil sem pismo ženi. Prečitala ga je ‘fnila: O! Nato ga je prečitala še enki ‘ Koncu pa je rekla:
Naj bo kdor koli že, bil je simpatična
in enkrat,
°Seba!

Že pred dnevi mu je prijatelj Tine, zdaj že skoraj pol leta nemški vojak, poslal pošto, da je na dopustu in da se nikakor več ne misli vrniti k „Wehrmachtu”. To mu je Marko rad verjel, kajti že pozimi, ko je odhajal, bi Tine šel z njim, če ga z drugimi vred tistega dne ne bi Nemci na hitro odpeljali. Z izgovorom, da gre pomagat na košnjo, ga je spustil njegov oficir domov, zato da bi mu prinesel lepo dišeče šunke in močno gorenjsko žganje. Zdaj je odred-ni obveščevalec Marko s svojim pomočnikom Borisom sedel v bregu nad Savo in pričakovala sta nemškega vojaka, ki se bo pripeljal po klancu in čez most na njuno stran. Njuna naloga je bila, da ga bosta v trenutku, ko bo stopil s kolesa in prižgal cigareto, napadla, ga razorožila in mobilizirala, ali bolje — aretirala. Vse to so se domenili zaradi Tinetovih domačih in na takem mestu, kamor so Nemci radi naravnali svoje daljnoglede.
Obveščevalca sta čakala pravzaprav na nevarnem kraju in to sredi dneva. Fanta sta bila pripravljena tvegati marsikaj. Tine jima je bil prijatelj in dober, spreten fant. Sedela sta za nizkim gričem, komaj nekaj sto korakov nad mostom. Boris, ki je bil bolj vihrav in nepreračunljiv, je spravil korajžnega, vendar preudarnega Marka tako blizu mostu prav z izzivalnostjo. Ko sta se skrivala bolj zgoraj, v varstvu gozdiča, je začel siliti:
„Pojdiva niže, kdo naju bo pa videl?”
Marko, ki je tu že imel večkrat javko in je hotel kraj obraniti še naprej, ga je potiho zadrževal:
„Bodi pameten! Saj vidiš, da sva med dvema ognjema. V vasi za hrbtom je žan-darmerijska postaja. Še lepše pa naju lahko vidijo iz Radovljice, odkoder nadzorujejo most."
„Beži, beži, Marko, ti povsod kaj slutiš.
IVAN JAN
puško čez ramena. Kolesar je pritisnil še zadnjikrat in bil tostran Save. Stopil je s kolesa, naredil še nekaj korakov in se u-siavil tik pod njima. Skočila sta in prišleka .presenetila". Boris je nekaj zavpil in mu vzel puško. Tačas ga je Marko pretipal in vihtel nad njim pesti, kot bi ga tepel.
V to je udaril ostri .Haiti*. Čisto od blizu. Preden so se zavedli, je že pokalo. Kolo je obležalo sredi ceste in ob njem Boris. Nem in negiben. Marko se je pognal v eno, Tine pa v drugo stran navzgor. Ta je imel še toliko časa in razsodnosti, da je mimogrede pobral puško. Pokalo je za obema in ko je Tine prišel na vrh pobočja, je med redkim drevjem in grmovjem opazil nemške kape. Zaseda povsod! Spustil se je nazaj in spet navzgor. Srečno je obšel Nemce in se izgubil med grmovjem ...
Marko pa se je že drugič spodtaknil in padel. A spet se je pobral in se pognal naprej. Prej kot je mislil se je znašel na neznanem kmečkem dvorišču. Zdaj je šele videl, da je bil ranjen v nogo. Nemci so tekli za njim. Sredi dvorišča je naletel na presenečenega kmeta. Nekaj korakov stran je bil ob lopi poveznjen gnojni koš. Koraki preganjalcev so bili že čisto blizu. Marko je s prstom pomignil kmetu, v drobcu sekunde dvignil koš ter legel podenj. Pri špranji je kukal ven. Kmet je začel kidati gnoj in se za skrivača na videz ni zmenil. Tako ga je našla gruča Nemcev z napetimi brzostrelkami. Gledali so levo in desno, a ker niso ničesar opazili, so vprašali gospodarja:
.Kam je zavil bandif?"
Kmet tudi zdaj ni nič spregovoril. Samo zravnal se je, dvignil desnico in pokazal proti lesi v ograji za hlevom. Nemci so se brž spustili v tisto smer.
Za streljaj daleč je bila druga kmetija. Nemci so prigrmeli tja in obkolili hišo in hlev. Naprej ubežnik ni mogel. Saj so takoj stekli za njim in zdelo se jim je, da je celo zadet. Trdo so prijeli gospodarja:
.Kje ga imate?”
Kmet pa se je nerodno smehljal in zmigoval z rameni. Najbližji ga je oplazil s
.Samo živ ne njim v roke!"
Ko je bil materi povedal, da se je odločil za partizanstvo, ga je skoraj presenetila. Nič mu ni branila, niti z besedico ni potarnala. Na pragu mu je stisnila roko in mu preprosto rekla:
.Glej, da te ne dobe živega! Vse drugo sam veš!"
Še nekaj časa je oprezal in zlezel na suho. Ranjeno nogo je za silo zamotal in poskusil vstati. Pa ni šlo. Čez čas se je splazil v grm in tam napol zaspal. Preden se je zdanilo, se je začel plaziti navzgor. Tam, na prvi ravnini, so bile njive. Ko se je začelo dvigati sonce, je oslablejn obležal v največjem razoru ...
Zbudilo ga je ropotanje voza. Razveselil se je:
.Ančka, Ančka! Ustavi."
Dekle se je začudeno ozrlo in ko ga je opazilo, je iz neznanega vzroka divje udarilo po konju, da je voz kot lupina odskočil po cesti.
.Zbala se je. Pa Ančka, ki je vselej toliko tvegala!”
Naprej ni mogel in še je moral počivati v razoru. Videl ni kdo ve kaj, zato se je obrni! postrani in opazoval savski breg. Tam se ni nič premaknilo, le siv oblak je počasi plaval proti Jelovici. Misli so mu postajale lene, telo neubogljivo. Spet ga je zdramil ropot voza, ki se je bližal. Z motnimi očmi je spoznal prejšnjega konja, ki je imel zdaj za seboj drugačen voz, velik gnojski koš. V njem so bile tri dekliške glave. Voz se je ustavil trdo ob njem. Ančka se je vrnila ponj. Varno so ga dekleta dvignila, ga položila v koš z listjem in z veliko rjuho previla zasilno obvezo. Narahlo so ga prekrila s slamo in pognala proti vasi.
Komaj se je konj prestopil, je na vzhodu zaropotalo. Dekleta, ki so hodila ob vozu, so poskakala nanj. A že isti trenutek je konj zaradi nenadnega pokanja zdivjal. Voz je odskakoval po razorih in ozarah, da bi kmalu zgubil dekleta in Marka, ki je omedlel . ..
Obveščevalec Marko
Pojdiva!" ni odnehal Boris. .Tine mora biti vsak čas tul’
Marko v očeh predrznega Borisa ne bi rad veljal za bojazljivca, zato mu je hotel našteti še druge razloge za previdnost.
.Poslušaj! Če naju v Radovljici opazijo, jim ni treba drugega, kakor telefonirati žan-darjem za najinim hrbtom, pa sva v kaši! Kaj boš pa potem! In kako bo s Tinetom?"
.Saj prav zato: S Tinetom bo šlo hitreje in bolje! Saj je dan in imava stvari kot na dlani."
Marko je še ugovarjal, zato je Boris zamahnil z roko in dodal:
„S paničarjem ni prijetno hoditi. Grem sam, ti pa počakaj tu, če hočeš!"
Vstal je in se spustil navzdol.
Marka je zbodlo:
.Če si tak, pa hodi, a toliko korajže kot ti imam tudi jaz. Bova videla!" je rekel in se spustil navzdol.
In zdaj sta v pokojnem poletnem popoldnevu sedela tam že nekaj časa. Nad njima je tiho letal kragulj. Ko sta spet pogledala tja gor, se je kot kamen spustil navpično k Savi. Izgubila sta ga iz oči.
„To je dokaz, da razen naju ni nikogar v bližini," je rekel Boris.
.Mogoče," je podvomil Marko in z očmi tipal po obeh bregovih. Spet sta utihnila in pogledala na uro. Boris pa ni mogel molčati.
.Kdaj pride spet Danica?" je kar tako vprašal Marka po njegovem dekletu, ki je prinašalo tudi poročila.
Marko ga je pogledal, malo pomolčal in povedal:
„V nedeljo zjutraj. Saj boš moral z menoj."
Zdaj je Boris stegnil roko. Na mostu sta opazila nemškega vojaka na kolesu in s
puškinim kopitom, da se je možak sesedel. A nič. Kako naj bi povedal, ko ni videl žive duše! Le streljanje je slišal.
»Preiščite vse!" je ukazal podoficir gruči, sam pa je kmeta še naprej mučil in pretepal. Uspeha ni bilo. Škoda, da se tudi ta mož ni znašel in pokazal naprej. Tako ga vsaj ne bi tepli ...
Marko je vedel, da mora čimprej izpod koša. Komaj so preganjalci utihnili, je zlezel iz skrivališča in pogledal okoli sebe. Kmeta ni bilo več pred hlevom. Odšantal je z dvorišča proti vodi. Marko je imel v torbici za pasom dragocene papirje z raznimi podatki in imeni. Če bi to dobili Nemci, bi se napolnilo veliko zaporov. Z robcem je tščal rano na nogi in vročično iskal kraj, kamor bi skril torbico. Odločil se je za obalo nad Savo. Med delom se ga je že oprijemala slabost. Komaj je imel še toliko moči, da je zagrebel tudi puško, ko je nad seboj spet začutil Nemce, ki so ga vneto iskali. Ostala mu je le še pištola ...
Ker ni imel kam in je do noči manjkalo še dobro uro, se je spustil v vodo. Sava je bila hladna. Oprijemal se je vejevja, ki je viselo nad gladino, in se prepustil reki, da ga je odnašala navzdol. Na varnem bo zlezel ven in potem bo rešen.
V vodi ni čutil, kako zelo mu odteka kri. Zato se ga je oprijemala čudna slabost. Vendar ga je voda sproti oživljala. Zgrabil	je za	šibje in se ustavil.	Rad bi splezal
na	suho.	Zdaj pa	se je že	stemnilo. Toda
kam? Mimo se je pognala vrsta postav, ki so	stikale	za njim.	Napol je	tičal v vodi in
če	bi stegnil roko,	bi lahko	kakšnega pre-
ganjalca celo zgrabil za gleženj. Slabel je in zobje so mu tako glasno šklepetali, da si je mednje potisnil košček lesa; bal se je, da se ne bi sam izdal.
Končno je vse utihnilo in strugo je prekrila noč. A v ranjenem ubežniku je venomer vrtalo:
Zbudil se je v lesenem koritu. S težavo je ugotovil, da je pri Prnovcu v slepi luknji pod podom skednja. V glavi mu je zvonilo, a nogo je imel lepo obvezano. Nad njim se je začela dvigati deska in zagledal je Ančkin obraz. Ko je videla, da je pri zavesti, se je zadovoljno nasmehnila. Nežno mu je popravila zglavje in njena roka dolgo ni spustila njegove.
»Počivaj in jej, da boš kmalu dober. Tu si brez skrbi!" je rekla.
Marko jo je hvaležno pogledal in vprašal:
»Kaj je danes?"
»Nedelja popoldne."
Srečala sta se z očmi.
»Je Danica prišla?"
Vprašujoče jo je gledal, ko mu ni takoj odgovorila.
»Bila je in odšla! Preslab si in prenevarno je, da bi te lahko videla!"
Vzdihnil je, a še vprašal:
»Kaj ste ji rekli? Da sem ranjen?”
Dekle je prikimalo.
»Ni verjela, da si živ. Bili smo nerodni, ko smo ji s perilom dali tudi tvojo obleko, ki je bila krvava."
Tega, da Danica zdaj drhti spodaj in da še zmeraj čaka, mu ni povedala.
Marko je zaprl oči in se obrnil. Njegov bledi obraz je bil resen in zdaj so se mu v očeh nabrale solze. Ančki je bilo čudno pri srcu, kajti zdaj se ji je zazdelo, da že dolgo misli na Marka in sanjari o njem, četudi je vedela, da je imel dekle. Tiho je zaprla skrivališče in odšla po stopnicah ...
Nad Markovo glavo je spet zaropotalo. Bil je prepričan, da sanja, ko je nad seboj spoznal ljubljeno dekle ...
Ančke pa ta dan ni bilo več blizu. Komaj je krotila solze, ki so ji silile v oči, a domači niso vedeli, kaj ji je.

RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
PoraCila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.45 Kmečka oddaja — 6.00 Pesfro me-Sano —- 7.00 Pesfro mešano — 7.55 Gospodarske vesli —
9.00	Pozdrav nafe — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pesfro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.00 Odmev časa.
Soboto, 14. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Mali koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste •—16.00 Iz vseh dolin zveni — 16.55 Iz abecede obnašanja — 17.00 Vesel konec tedna z glasbo — 18.00 Gledališka in filmska kritika — 19.00 Šport — 19.30 Otvoritev graškega gledališča — 22.15 Zabavni zvoki.
Nedelja, 15. 3.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine —
14.30	Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas  
17.05	Krilate viže — 18.05 Veselo petje, veselo igranje —- 19.00 Šport — 20.10 .Robinzon ne sme umreti", radijska igra — 21.20 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 16. 3.: 8.00 Domovinsko pisemstvo — 8.15 Dela Igorja Stravinskega — 13.30 Mala melodija z Dunaja — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba ~■ 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Ljudska glasba
18.25	Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja —
20.15	In kaj mislite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Tisoč obrazov ljubezni — 21.15 Veselo petje, veselo igranje.
Torek, 17. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.30 Piha veter čez jezero — 15.45 Mladinska oddaja — 16.00 Glasba zate — 17.00 V kon-
sporeda. Za naio vos. 10 minut za športnike — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 17. 3.: 14.15 Poročila, objave. Voščilo«
Sreda, 18. 3.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite zaigramo (voščila).
Četrtek, 19. 3.: 14.15 Poročila, objave. Voščila.
Petek, 20. 3.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Ruske narodne pesmi bodo peli: Koroški Akademski oktet, Slovenski oktet, moški zbor KUD .Stane 2agar" iz Krope ter Prvo slovensko prosvetno društvo .Lira' iz Kamnika.
Trccevizua
Sobota, 14. 3.: 15.00 Za otroke — 15.30 ZaSčita živali v Avstriji — 16.40 Sladka dunajska glasba — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Si danes dobre volje? — 21.15 Cas v sliki, nato kriminalna drama .Strup v živalskem vrtu".
Nedelja, 1J. J.: 17.00 Za otroke — 17.45 Svet mladine
—	18.15 Vilma in King — 19.00 Sedem dni dogodkov — 19.40 Male dragocenosti velikih mojstrov — 20.00 Poročila in Športni komentar — 20.15 .Koncert", veseloigra
—	22.20 Poročila.
Ponedeljek, 1«. 3.: 18.00 Kratka poročila — 18.33 Francoščina za začetnike — 19.00 Aktualni Spori — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Zabavna oddaja — 21.00 Športno omizje — 22.00 Cas v sliki.
Torek, 17. 3.: 18.30 Kratka poročila — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Realist Courbelt, film — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Enaindvajset — 21.00 Obzorja — 21.40 Cas v sliki.
RADIO PROGRAM
certni kavarni — 18.00 Mesec dni deželne politike —
18.25	če mene vprašate — 20.15 .Cestno križišče", radijska igra —- 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda, 18. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav —- 8.15 Glasba mojstrov — 15.45 Kako vidimo sebe in kako nas vidijo drugi — 16.00 Glasba za mladino — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 20.05 Zunanjepolitičen razgovor med sosedi — 21.00 Orkestrski koncert.
četrtek, 19. 3.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Wilhelm Rudnigger — 16.00 Jazz — 17.00 Pozdrav nate — 18.05 Kdaj je najlepši čas — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Moja domovina, moja dežela — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 20. 3.: 8.00 Zveneč jutranji koncert — 8.15 Komorna glasba — 14.55 Posebej za vas — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 16.00 Operetni koncert — 17.00 V koncertni kavami — 18.00 Koroška ljudska univerza — 20.15 Kabaretistična oddaja s Cissy Kraner — 21.00 Glasba 20. stoletja.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00.	17.00 19.00, 22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan —- 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave —
17.10	Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 18.55 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport
—	22.10 Pogled v svet — 23.10 Pogled v svet.
Sobota, 14. 3.: 8.20 Vesel konec tedna z glasbo —
9.00	Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 16.00 Za delovno Ženo — 16.30 Vedno veselo — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 18.00 Vsaka stvar ima dve strani —-
19.10	Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa
—	20.15 Avstrijska Hit-parada — 22.20 Komorni koncert.
Nedelja, 15. 3.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je
novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Glasbena pestrost
—	11.15 Bedrih Smetana: Moja domovina — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Otroški sestanek — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.40 Ljudska glasba — 16.15 Melodije avstrijskih komponistov — 18.25 Nazaj v šolsko klop —
19.10	Teden dni svetovnih dogodkov — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 20.30 Lepi glasovi, lepe viže — 21.15 Neenaki bratje — 22.20 Komorni koncert.
Ponedeljek, 16. 3.: 6.05 Premislite, prosimo sami —
8.10	Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.40 ženska oddaja — 19.30 .Lucia di Lammermoor”, Donizettijeva opera.
Torek 17. 3.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Da, to je moja melodija — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.35 Pred-spomladanske zgodbe — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse
—	17.50 Esperanto — 19.30 Oddaja o letalstvu — 20.30 Poglavje iz zgodovine operete — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 18. 3.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja —
15.30	Mnogo zabave — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Ha-lol Teenagerjil — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar drugi zagrešijo.
četrtek, 19. 3.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.05 Šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 14.10 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Dela avstrijskih komponistov — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Vam v veselje — 21.00 Tema številka ena: znanost — 22.15 Zabavni ritmi.
Petek, 20. 3.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Šolska oddaja —
15.30	Veselo in zabavno — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 .Beg”, radijska igra.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 14. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. Voščila.
Medaljo, 15. 3.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 16. 3.:	14.15 Poročila, objove, pregled
Sreda, 18. 3.: 17.00 Za otroke: Listamo v slikanici —
17.25	Fury, zgodba konja — 17.50 Za družino — 18.30 Kratka poročila — 18.33 Francoščina za začetnike —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.10 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Živali noči — 21.25 Cas v sliki, nato nogometna tekma.
Četrtek, 19. 3.: 11.00 Šolska oddaja: Prva pomoč je odločilna — 18.30 Kratka poročila — 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Šport — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Njegov prvi konflikt, film o mladinski problematiki — 21.40 Sah smrti, prometna vzgoja — 22.15 Cas v sliki.
Petek, 20. 3.: 11.00 „Traumulos", tragična komedija —
18.30	Kratka poročila — 18.33 Mamica je najboljša —
19.00	Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Pisma mrtvega pesnika — 21.40 Kaj mislite o tem —
22.10	Cas v sliki.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
Sobota, 14. 3.: 17.50 Poročila — 18.05 .Razdor", mio-dinska igra — 19.00 Obzornik — 19.20 Poljudno znanstveni film —* 20.00 Dnevnik — 20.45 Ogledalo državljana pokornega — 21.45 Ad hoc, glasbena oddaja —
22.15	Film — 22.45 Poročila.
Nedelja, 15. 3.: 11.00 Kmetijska oddaja — 11.30 Dis-neyev svet — 18.30 Denis Pokora — 19.00 Športna poročila — 19.10 »Laramie", film — 20.00 Dnevnik — 20.45 .Slepa ulica”, drama — 21.45 Mali komorni koncert —
22.15	Poročila.
Ponedeljek, 16. 3.: 10.40 Šolska oddaja — 17.30 Tečaj angleščine — 18.00 TV v šoli — 18.30 Poročila —
18.35	Taborni program, lutke — 19.00 Obzornik — 19.30 Športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Film — 22.00 Politični razgovori — 22.30 Poročila.
Sreda, 18. 3.: 17.30 Tečaj ruščine — 18.00 Poročila —
18.05	.Očala tete Bajavaje", slikanica — 18.20 Na črko, na črko — 19.00 Obzornik, kulturna panorama — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.45 Večer z Bojanom Adamičem — 21.45 Dr. Kildare — 22.35 Poročila.
četrtek, 19. 3.: 10.00 TV v šoli — 17.30 Tečaj angleščine — 18.00 Poročila — 18.05 Mendov program — 19.00 Obzornik — 19.30 Kakor vam drago, glasbena oddaja
—	20.00 Dnevnik — 20.30 .Sence”, prenos iz gledališča
—	22.45 Poročila.
Petek, 20. 3.: 17.30 Tečaj ruščine — 18.00 Poročila
—	18.05 Filmski klub — 18.30 Poljudno znanstvena oddaja — 18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 Obzornik —
19.30	J. S. Bach: Kantata o kavi — 20.00 Dnevnik — 20.45 Ekran na ekranu — 22.45 Lojze Krakar: Med iskalci biserov, kulturna oddaja — 23.15 Poročila.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.14, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHz
Dnevne oddaje: 4.00 Dobro jutro — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Oddaja za voznike in potnike motornih vozil — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik.
Sobota, 14. 3.: 6.10 Napotki za turiste — 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola — 9.25 .Babica pripoveduje" — 9.50 Solistična zabavna glasba — 10.15 Nekaj domačih —
10.35	Japonska zborovska glasba — 12.25 Sobotni zabavni mozaik — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila
—	15.40 Poje zbor Glasbene Matice iz Ljubljane — 17.35 Pesmi jugoslovanskih narodov — 18.10 Sopranistka Maria Callas — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Narodnozabavna glasba — 21.00 Sobotni ples.
Nedelja, 15. 3.: 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.37 Slovenske ljudske pesmi za mladino — 9.05 Voščila — 1 Q.OO Se pomnite, tovariši — 10.30 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 11.30 Nedeljska reportaža — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma — 14.10 Iz Skandinavije na Moravsko — 15.05 Nedeljski zvočni mozaik — 16.00 Humoreska tedna —-16.20 Domače melodije za nedeljsko popoldne — 16.45 Plesna glasba — 17.05 Hammond orgle — 17.15 Radijska igra: Cvetje iz HiroŠime — 18.25 Glasba iz znamenitih oper — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Znamenite operne predstave — 22.10 Ples.
Ponedeljek, 16. 3.: 8.05 Slovenski oktet poje ruske narodne pesmi — 8.25 Glasba ob delu 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pojeta mezzosopranistka Cvetka Ahlin in tenorist Gašper Dermota — 10.15 Koncertni plesi
Walt Disney
mojster domišljije in iznajdljivosti
pripravlja svoje atrakcije za svetovno razstavo v New Yorku
O pripravah za svetovno razstavo v New Yorku smo poročali že v zadnji številki našega lista, tokrat se hočemo omejiti le na tisti del, ki ga pripravlja mojster domišljije in iznajdljivosti — Walt Disney.
Nekaj razstavljavcev je namreč predlagalo Disneyu, da bi jim pomagal pri načrtih za njihove privlačnosti. »Mojster* se je rad odzval in bo poskrbel za atrakcije, katerih »zvezdniki* bodo plastične figure, ki bodo skoraj takšne, kot bi bile žive. Upravljale jih bodo naprave z magnetskim trakom, kajti tako zvoke kot gibe so posneli na trak in ko se ta vrti, oddajajo zvočniki v figurah glasove, neke vrste »povelja* za posamezne gibe in kretnje.
PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST V 12 MINUTAH
Za vožnjo po »magičnem nebu« v Fordovem paviljonu, eni od štirih Disneyevih atrakcij, bodo vstopali potniki s premične rampe v ford, model 1964. Avtomobil bo najprej zapeljal skozi prozoren, plastičen predor, ki bo narejen na zunanji strani paviljona, tako da bo lahko potnik v njem užival v edinstvenem razgledu po razstavnem prostoru.
Potem se bo avtomobil vrnil v paviljon in nazaj v predzgodovinski svet, ki ga bo ustvaril Disney. Orjaški dinozavri bodo žvečili čudno rastlinje. Od zgoraj bodo grozili leteči reptili. Seveda bo potnik popolnoma varen; figure nikdar ne morejo ugrizniti.
Pot bo peljala mimo davnih prednikov človeka, ki bodo lovili in pripravljali ogenj. Slišati bo neartikulirane glasove, ki pomenijo začetek človeške govorice.
Potem bodo na vrsti domače podobe iz današnjega življenja. Še ena sprememba in obiskovalec se bo znašel v blestečem svetu bodočnosti, kot si ga zamišlja Walt Disney.
VRTILJAK S 1500 SEDEŽI
Obhod po razstavi General Electric se bo začel v drugem nadstropju. Obiskovalec bo sedel v avditorij s 1500 sedeži in bo gledal tri minute trajajočo predstavo, ki bo pokazala vlogo elektrike v Ameriki ob prelomu stoletja — vse to bodo ponazorile Disneyeve avtomatične figure.
Takoj zraven bo druga predstava, toda gledalcu ne bo treba vstati: zavrtel se bo celoten avditorij in ponesel vse občinstvo naprej. Na šestih takih postajah bodo pregledali vse značilnosti uporabe električne energije v Ameriki.
Za ogled naslednjega dela razstave bo treba stopiti na premični oder, ki bo popeljal obiskovalca skozi čarobno osvetljen »časovni predor« v tretje nadstropje. Potem bo šel skozi moderen »hodnik ogledal« v glavno zna-
menitost razstave, v »nebeško kupolo«, največjo kuliso, kar jih je bilo kdaj postavljenih.
Pod to kupolo bodo predstavljene strah vzbujajoče naravne sile. Okrog gledalcev bo divjala nevihta s presenetljivo prepričljivo močjo. Potem se bo razdivjal požar, končno pa se bo prikazalo sonce, nenehno bo naraščalo od majhne pike, dokler ne bo šončni vihar napolnil vse kupole. Ko bo viharja konec, bo nastopila vodnica in povabila obiskovalce v prvo nadstropje, da si bodo ogledali nekaj, za kar jim bo morala že vnaprej zatrditi, da ni prav nič nevarno. To bo finale, kjer bodo prisostvovali eksperimentu jedrske fuzije — človekov posnetek sil, ki so naredile sonce in zvezde.
v KRIŽEM PO SVETU
»Stolp štirih vetrov« ob vhodu na razstavni del Pepsi-Cole bo verjetno znamenje razstave, ker bo okrasna stavba, visoka 36 metrov, videti skoraj z vseh točk razstavnega prostora. V tem poslopju bo cela vrsta stiliziranih ptičev, rib in drugih živali. Razstava v tem paviljonu bo omogočila gledalcem na potniški ladji, da bodo v devetih minutah prišli okrog sveta.
Na razstavi zvezne države Illinois bodo pokazali njenega največjega sina Abrahama Lincolna. Videti je kot dobro izdelana voščena lutka, dokler ne vstane, se ne okašlja, si ovlaži ustnice in začne govoriti odlomke iz svojih najpomembnejših govorov, pri tem pa svoje besede poudarja s primernimi kretnjami in izrazi obraza. Človek bi lahko posumil, da je to pač močno našminkan igralec, vendar ni tako: tudi to je Disneyeva avtomatična figura.
Takih in podobnih presenečenj pa je za svetovno razstavo pripravil Walt Disney še več in je razumljivo, da bo obiskovalce posebno privlačeval tisti del, ki ga je pripravil »mojster domišljije in iznajdljivosti«.
Sovjetska zveza pridobiva mnogo zlata
Tukaj seveda ne mislimo na številne zlate kolajne, ki so jih sovjetski športniki dobili na primer na letošnji olimpiadi v Innsbrucku. Gre za pravo zlato, ki ga pridobiva Sovjetska zveza, vendar izven njenih meja pravzaprav nihče natančno ne ve, koliko zlata poseduje Sovjetska zveza. Znano je samo, da le-ta prodaja velike količine zlata predvsem na londonskem trgu ter da z njim plačuje svoje zunanjetrgovinske obveze, kadar jih ne more z izkupičkom za izvoženo blago. Ravno v teh tednih smo večkrat brali, da gre mnogo sovjetskega zlata za nakup velikih količin žita v Ameriki, Kanadi in Avstraliji.
Kako je torej s proizvodnjo zlata v Sovjetski zvezi? Vse tozadevne ugotovitve so seveda zgrajene le na cenitvah in tudi ocenjevanje sovjetske proizvodnje zlata je zelo težavno, ker Sovjetska zveza ne objav-
lja nobenih podatkov. Zato se posamezne cenitve tudi močno razlikujejo. Tako je no primer osrednja ameriška obveščevalna služba CIA mnenja, da pridobi Sovjetska zveza vsako leto približno za 150 milijonov dolarjev zlata, to je okoli 4,300.000 unč; ameriški urad za rudarstvo pa je izračunal, da je Sovjetska zveza leta 1962 pridobilo 12,200.000 unč, leta 1961 pa 11,800.000 unč zlata. Po teh cenitvah so v Ameriki mnenja, da znašajo sedanje zlate rezerve Sovjetske zveze okoli 700 milijonov funtov šter-lingov (za primerjavo navajamo, da znašajo n. pr. angleške zlate rezerve 900 milijonov funtov šterlingov).
Mnogo zlata pridobivajo v Sovjetski zvezi posebne zadruge, ki delujejo ob raznih pritokih rek, ki prinašajo zlato v naplavinah; v veliki meri pa narašča tudi proizvodnja zlata iz neželeznih rudnin.
IB«
Friderika Chopina — 12.05 Zabavna glasba — 12.25 Bolgarski orkestri in vokalni solisti zabavne glasbe — 13.30 Glasbeni sejem — 14.35 Voščila — 15.45 S knjižnega trga
—	17.05 Glasbena križanka — 18.30 Pevka Lola Novakovič — 18.45 Svet tehnike — 20.00 Koncert Beograjske filharmonije — 22.10 S popevkami po svetu.
Torek, 17. 3.: 6.20 Tečaj angleščine — 8.05 Lahka glasba — 8.35 Nekaj domačih — 8.55 Radijska šola — 9.25 Zabavni zvoki iz Sovjetske zveze — 10.15 Plesne miniature —	10.40 Prizori iz Forsterjeve opere .Gorenjski
slavček” — 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.30 Od menueta do mazurke — 14.05 Radijska šola — 14.35 Zborovske skladbe in priredbe narodnih Antona Nage-leta — 15.15 Zabavna glasba — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Popevke iz Češkoslovaške *— 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Zbor Slovenske filharmonije — 20.20 Radijska igra — 21.19 Zvočna vizitka skladatelja Alojza Srebotnjaka — 21.45 Igra violinistka Olga Skalar — 22.15 Zabavni ansambli RTV Beograd.
Sreda, 18. 3.: 6.20 Tečaj makedonskega jezika — 8.05 Jutranji divertimenfo — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb
—	9.25 Jugoslovanska zabavna glasba — 10.15 Zbor RTV Zagreb poje jugoslovanske vokalne rapsodije — 10.45 Človek in zdravje — 12.25 Lahek opoldanski spored — 13.30 Majhno glasbeno popotovanje — 14.05 Radijska šola —• 14.35 Poljski plesni ansambli — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi Johannesa Brahmsa
—	18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament -*-	20.00 Orkester Slovenske filharmonije igra
Bravničqrjevo Prvo simfonijo — 20.30 Lepe melodije.
četrtek, 19. 3.: 6.20 Tečaj ruskega jezika — 8.05 Z opernih in koncertnih odrov — 8.55 Radijska šola — 9.25
Zabavna glasba — 10.15 Godba na pihala — 12.25 Zc prijetno razvedrilo — 13.30 Glasbeni sejem —» 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.15 Turistična oddaja — 18.10	Češkoslovaška, sovjetska,	poljska in bol'
garska zabavna glasba in popevke — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
—	20.45 Lahka glasba — 21.00 Literarni večer — 21*^ Igor Stravinski: žar ptica, orkestralna suita.
Petek, 20. 3.: 6.20 Tečaj hrvaško-srbskega jezika —
8.05	Operetne	melodije —	8.30 Pesmi	raznih	narodov
—	8.55 Pionirski tednik —• 9.25 Odmevi iz Brazilije ln
Mehike — 10.15 Prizori iz opere .Istrska svatba" —'
10.35	Novost na knjižni polici — 12.25 Domače pesi** in napevi — 13.30 Spomini iz koncertnih dvoran — 14.05 Radijska šola — 14.35 Pri madžarskih skladateljih bavne glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15.45 J«**' kovni pogovori	— 17.05 Iz	življenja in	dela	AntoninO
Dvoraka — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.30 Prip°' vedujejo nam — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 bavni orkester	RTV Zagreb	— 20.15 Tedenski	zunanj«*
politični pregled — 20.30 Iz slovenske violinske glasb« Primož Ramovš — 20.57 Godala v ritmu — 21.15 ^ morju in pomorščakih — 22.10 Plesni zvoki.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikov®* Uredništvo in uprava: Celovec - Klagenfurt, Gasom«lef' gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janei^ odgovorni urednik: Lovro Potočnik. —• Tiska založnih® in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje* ** Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt Postfach 124.