f POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ZASAVSKI VESTNIK
LETO V. — ST. 35.
OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA Trbovlje, 4. septembra 1952
ZLET KULTURNO-UMETNIŠKIH DRUŠTEV »SVOBODE« V TRBOVLJAH
RESNIČNA KULTURA JE IZRAZ ŽIVLJENJ A, PRIZADEVANJA IN HOTENJA LJUDSTVA
MB f
no Dorino vred še dolgo v prav dobrem spominu. Dorina je za svojo igro razumne strežnice žela splošno priznanje. Njene umirjene in zadržane kretnje, oster in posmehljiv jezik — vse je prijetno poživljalo nekam težko vzdušje, ki so ga ustvarjali dolgočasni Kleant, preživahni birič in patetični, na Gregorina spominjajoči Orgon. K tem moramo prišteti še neizrazitega policijskega uradnika, ki pa ima na srečo le prav kratko vlogo.
Kljub malim pomanjkljivostim v manjših vlogah je bila uprizoritev Tar-tuffa najboljša odrska uprizoritev trboveljskega zleta.
Nastop pevskih zborov okraja Trbovlje
V sredo 20. avgusta je bil na dvorišču trboveljskega Delavskega doma v okviru zleta »Svobode« koncert pevskih zborov našega okraja. Nastopilo je šest moških in eri mešani pevski zbor z okrog 250 pevci.
Koncert je začel moški pevski zbor »Svobode II« iz Hrastnika pod vodstvom tov. Franca Beutla. Zapel je Pregljevo »Delavsko pesem«, Jerebovo »O kresu« in Medvedovo »Mili kraj«. Že po prvi prsmi smo slutili, da bo ta pevska manifestacija višek pevskega dogajanja v letih po vojni. Dobro naštudirana in tudi dobro izvedena pesom je pritegnila večtisočglavo mnočico, tla je pazljivo sledila pesmi, ki se je v polnili akordih prelivala med visokimi stenami dvorišča Delavskega doma, ki so ga poslušalci napolnili do zadnjega kotička.
na pihala
Kakor so Hrastničani začeli, tako so Zagorjani nadaljevali. »Loški glas« pod taktirko tov. Nika Skrabarja je zapel Venturinijevo »Uedinjeno domovino«, Gobčevo »Kaj bi te vprašal, dekle ti« in Jobstovo »Mi hočemo pesmic in spet potrdil svoj sloves. Prav tako ni zaostajal moški zbor »Vesne« iz Zagorja, ki je pod istim vodstvom zapel Pregljevo »Sem se rajtav ženiti«, Foer-sterjevo »Gorenjci« in Koroščevo »Pesem petnajste divizije«. Nekam razočarali so samo člani moškega pevskega zbora z Dola pri Hrastniku, ki so pod vodstvom tov. Dragarja peli Mirkovo »Katrico«, Hajdrihovo »Hercegovsko« in Vodopivčevo »Žebljarsko«. Tem pesmim zbor ni bil kos. Z boljšo izbiro pesmi bi se ta zbor prav gotovo lahko uveljavil.
Moški pevski zbor »Svobode I« iz Hrastnika je pod digirentom tov. Lojzetom Podlogarjem zapel Adamičevo »Vse rožce rumenec, Schenevo »Vzbujen ie duhov« in Ulaeovc »Sanic«. Zbo-
ru se pozna zanesljiva roka pevovodje kakor tudi tradicija in pevska rutina, vendar bi pesmi še bolje izzvenele, če bi jih izvajali malo močneje, kar pri številu 40 pevcev ne bi bila za zbor nobena težava.
Tudi moški zbor »Zarje« z okviru »Svobode-center, 'I rbovlje« je pod vodstvom tov. Rudija Dolničarja s pesmimi Radovana Gobca »Domovini«, Vasilija Mirka »Kolo« in Ji Scheuevega »Delavskega pozdrava« potrdil svoj sloves. Pesmi, ki jih je zapel na prostem — morda je bil tudi to vzrok — so zvenele lepše, kot smo jih bili vajeni slišati doslej. Pri zadnji pesmi pa bi si želeli, da bi pevci upoštevali predpisano dinamiko, ker je zlasti konec pesmi izzvenel nekam medlo. ■
Višek pa je koncert dosegel z nastopom mešanega pevskega zbora »Slavčka« (Svobdda-cenler, Trbovlje) pod vodstvom tov. Jožeta škrinarja. Izbor pesmi Moll-Adamič: »Belokranjsko kolo«, Pregelj: »Venite, rožce moje« in Mokranjac: »Drugi rnkovet« je dal slutiti, da bo ta nastop vrhunec koncerta. In res, naše pričakovanje se je izpolnilo. Po »Belokranjskem kolu«, kjer je v tišino večera zavzencl samospev tov, Pepce Tomšičeve v pesmi »Venite, rožce moje«, ki se je z zborom zlival v monolitno celoto, smo poslušali pesem z zadržanim dihom. Želeli bi le, da bi tov. Tomšičeva svoje lepo pevsko podajanje združila še z jasnejšo izgovarjavo. 'To bi dalo njenemu petju le še večji čar in tudi lepota njenega glasu bi prišla bolj do izraza.
Vsi zbori, brez izjeme, so na tem koncertu dokazali, da so dostojni nosilci bogate pevske kulture in tradicije slovenskega naroda in da se nam tudi v bodoče ni treba bati, da bi slovenska narodna in umetna pesem v naših revirjih zamrla.
Ko smo odhajali s koncerta res zadovoljni, smo se nehote vpraševali, kje so še ostali zbori okraja. Moški so bili
Prapori starih društev »Svobode* so bili na ustanovnem kongresu slovesno izročeni novim društvom
zastopani dostojno. Kaj pa ženski in mešani? Ali poje v našem okraju res samo štirideset žensk? Kje so naši mladinski zbori? Ali jih nimamo več? Saj simo vendar imeli že po vojni (da o časih pred vojno sploh ne govorimo) zelo •dober pionirski pevski zbor v Trbovljah, v Zagorju prav tako močau mladinski zbor itd.
Treba bo, da poklicani ljudje tudi o tem razmišljajo, sklepajo in ukrepajo. Prav bi bilo nadalje, da se pevski zbori pomenijo o tesnejšem sodelovanju, čigar rezultat naj bi bil vsako leto skupen koncert, ki na j bi poleg posredovanja lepe pesmi bil hkrati prikaz kulturnega dviga in pregleda letnega dela v pevskih zborih okraja. — jm
»Rdeče rože« in »Roztrganci«
Tudi četrti dan, v četrtek 21. avgusta, zanimanje za prireditve ni popustilo. Tokrat je nastopila gledališka družina »Svobode« Hrastnik I z »Rdečimi rožami« Josipa Moškriča, znanega borca za delavske pravice, ki je padel v narodnoosvobodilni vojni. Napisana pa je bila v času šestojanuarske diktature.
»Rdeče rože« so igra o žrtvah delavcev v boju s kapitalisti. Zato ni čuda, če so se mnogi gledalci spominjali časov, ki so danes že daleč za nami, in dajali glasno duška svojim čustvom. Tako uprizoritev ni bila le naVadna predstava, ampak slavnosten prikaz (Nadaljevanje na 2. strani)
Mogočna manifestacija dtMe zavednosti
Slavnostni govor predsednika vlade LRS Mihe Marinka
predvečer glavnega zletnega I
1p Trhnvlin slavnostno razno- I
Že' na t
dne so bile Trbovlje slavnostno razpoložene. Na vseh okoliških hribih so zagoreli kresovi v pozdrav velikemu dnevu. Na stadionu SŠD »Rudarja« pa so gledališke družine Trbovelj odigrale Golouhovo »Krizo«, ki jo je gledalo nad 5000 ljudi.
V nedeljo, 24. avgusta, so nam budnice godb naznanile veliki zgodovinski dan Trbovelj. Iz raznih krajev so prihajale številne godbe.
Med 5. in 8. uro zjutraj je prišlo poleg rednih še devet izrednih vlakov ter velikansko število avtobusov in kamionov. Samo iz Celja sta prišla dva posebna vlaka in 30 kamionov. Takoj po prihodu vlakov so se v trboveljsko dolino zgrnile nepregledne ljudske množice. Gosto strnjena reka ljudstva je prihajula od železniške postaje vse do 9. ure dopoldne. Po deveti uri se je na Vodah formiral sprevod vseh sodelujočih delavskih kulturnih društev in odkorakal na zletni prostor. Na čelu sprevoda so šli delegati kongresa, za njimi pa okrog 50 zastavonoš, sledila jim je nepregledna množica članstva posameznih društev »Svoboda« in ostalih delavskih kulturnih društev iz vseli krajev Slovenije, za njimi pa dolga vrsta telovadcev, kolesarjev in lovcev. V sprevodu je bilo tudi slovensko pevsko društvo »Sava« iz Francije, ki je že na predvečer doživelo v Trbovljah nadvse prisrčen sprejem. Od Vod do stadiona je bil ob cesti strnjen špalir domačinov, z oken in balkonov pa so
vsipali cvetje na drage goste v sprevodu.
Vsa ta velikanska množica je do zadnjega kotička napolnila stadion trboveljskega »Rudarja«. Ob 10. uri je hrastniška godba na pihala zaigrala državno himno — tovariš Lojze Ribič, član biroja okrajnega komiteja KPS Trbovlje, pa je odprl z nagovorom glavni dan zleta »Svobod« ter pozdravil predstavnike naših republiških, okrajnih in krajevnih oblasti, kulturnih društev Trsta in Kopra, predsednico progresivnih Slovenk v Ameriki in našega častitljivega ameriškega rojaka Etbina Kristana ter vse ostale navzoče. Nato je dal besedo predsedniku vlade LRS, tov. Mihi Marinku, ki je burno pozdravljen od vseh, v svojem govoru med drugim dejal:
Današnja kulturna prireditev, posvečena včerajšnjemu ustanovnemu kongresu Zveze »Svobod« je pomem-kongresu Zveze »Svobod«, je pomemben dogodek na področju kulturnega delovanja našega delavskega razreda; saj je. to po vojni prva prireditev takega obsega, da sc ob njej spominjamo velikega zleta »Svobode« leta 1935 v Celju.
Današnji zlet In nastop delavskih kulturnih društev pa pomeni tudi pomembno politično manifestacijo delavskega razreda, saj se je zbralo danes tukaj njegovo jedro iz vse Slovenije, da manifestira, kaj zmore tudi na kulturnem področju.
Množica ljudstva ja do zadnjega kotička napolnila stadion »Rudarja«
Mislim, da bomo s te prireditve odhajali domov v globokem prepričanju, da bomo v bližnji bodočnosti že lahko zaznamovali nove pomembne uspehe pri dvigu kulturne ravni in kulturne afirmacije našega delavstva, našega delovnega ljudstva v socialistični smeri. V tem bo tudi največji uspeh današnje prireditve.
Doslej je bilo več razlogov, deloma objektivnih, deloma subjektivnih, da je delavski razred na kulturnem področju zaostajal Izza svoje politične in gospodarske afirmacije, s katero se tako absolutno uveljavlja v naši družbi.
Imamo pa opravka tudi z raznimi nerazumevanji in tudi nasprotovanji predlaganim spremembam oblik kulturnega delovanja našega delavstva.
Ko je že lani proti koncu leta Centralni komite KP Slovenije obravnaval pomanjkljivosti kulturno-prosvetne dejavnosti v okviru našega delavstva in te svoje ugotovitve objavil, ko se je na tej osnovi rodila zamisel snovanja posebnih delavskih kulturnih društev, ki bi se opirala na pozitivne predvojne tradicije, smo naleteli na žolčne In strastne ugovore s strani nekaterih naših kulturnih delavcev, češ: čemu posebne delavske kulturne organizacije, kultura je pač samo ena. Se več; opirali so svoje ugovore na istem dejstvu, ki smo ga mi, poborniki za posebne delavske kulturne organizacije, jemali kot razlog, to je, da je uveljavljanje delavcev na kulturnem področju slabše od ostalih plasti našega naroda. Mi se s takim mnenjem nismo mogli strinjati. Če je delovanje nedelavskih kulturnih društev živahnejše, v tem še nimamo nobenega dokaza, da to res tudi ustreza spremembam naše družbene stvarnosti. Tak podcenjevalen odnos nekaterih kulturnikov do dejavnosti delavskih kulturno-prosvetnih organizacij je ravno narekoval potrebo po posebnih delavskih kulturnih društvih, ki bi tudi torišče svojega delovanja prenesla Izza tovarniškega ozidja v delavska naselja.
Socialistična politična zavest našega delavstva je dandanes že neprimerno višja in prav ta zavest bo gojila socialistične elemente v naši hulturi.
Zdi se nam nepravilno, da se delavstvo prepusti varuštvu poklicnih kulturnih delavcev ter čaka, kdaj bodo ti doumeli te socialistične spremembe v zavesti delavca in se usposobili za njegove kulturne vzgojitelje, ne da bi delavskemu razredu omogočili, da sam s svojo kulturno dejavnostjo prispeva h kulturnemu razvoju svojega naroda.
Istemu cilju služi tudi sklep, ki Je bil včeraj sprejet na kongresu kulturnih društev »Svobod«, da ti prilagodc Nadaljevanj* na A »tram.
Nastop godb
faradi nemira v dvorani igralci v prvem bajanju nish mogli vzpostaviti pravega stika z občinstvom, po prvem oddihu Pa jim je to popolnoma uspelo.
Tovariši Pešec je Cankarjevo zahtevno delo prav dobro obdelal. Tudi vloge so bile dobro razdeljene, le nekaj stranskih vlog se ni skladalo s celoto. Pohvaliti pa je treba Kalandra, ki je bil Podan kot dobrosrčen in dobrodušen. v*ndar odločen človek. Dober jc bil Buli župnik in Komar. Malo naivna je Pila Lojzka. Jerman bi bil zelo dober, če ne bi včasih zahajal v patos. Tudi Učiteljici in večina ostalih je zadovoljivo rešilo svojo vlogo. )
Režiser je znal izluščiti jedro vsebine in podčrtati važnejša mesta, le Prizor v gostilni sc mu je izmuznil iz rok — verjetno zaradi igralcev novincev.
Gledalri so kljub stiski in obupni Vročini v dvorani odhajali zadovoljni in sa novo kulturno doživetje bogatejši
domov.
Uprizoritev Molierovega Tartuifa
Drugi dan, to je v torek 19. avgusta, [e nastopila gledališka skupina »Svobode« Zagorje z Molierovim Tartuffom. Ljubezen do gledališča, razgledanost jn dolgoletna praksa so odlike režiserja Srnona, ki nam je v tem zahtevnem odrskem delu, ki ie poleg ostalega napisano še v verzih, dokazal, da more tudi amatersko gledališče dostojno postaviti na oder najtežja odrska dela. Govorjenje vezanih besed pa prav rado Pritegne igralca v patos. Sicer tej hibi tudi vsi Zagorjani niso bili kos, vendar s° bile vse vidnejše vloge prav dobro fasedene in igrane. Verz je prav lepo ukel gospe Pernelovi, Elrniri, Dorini in Judi Marjani. Najbolj izdelan pa Je bil 'urtuffe, ki ga je igral režjser Smon sam. Sicer ni navada, da bi režiserji bjli hkrati nosilci glavnih vlog, vendar bi Smon za Tartuffa težko našel boljšega igralca. Njegov lik hinavca in sve-J°hlinca je bil izdelan do potankosti 'n bo ostal vsem gledalcem z gospo Perkovo, Orgonovo ženo Elmiio in drob-
. Tako kot zlet »Svobod«, še ni Trbovlje razgibala nobena prireditev do današnjih dni. Tisoče Trboveljčanov je sjedilo prireditvam zletnega tedna, stotine Hrastničanov in Zagorjanov je prihajalo na prireditve z avtomobili in peš. Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da je videlo gledališke predstave in koncert pevskih zborov v zletnem tednu u° zletne nedelje najmanj 1? tisoč ljudi ju da bi bilo to število še precej prekoračeno. če bi imeli večjo dvorano Za predstave, ali pa da bi napravili kakor »Svoboda« Hrastnik II., to je, ua bi odigrala vsaka gledališka skupina Po dve predstavi.
Prvi gledališki večer
2e prvi večer, v ponedeljek dne 18. avgusta, ko je igrala radeška gledališka družina Cankarjeve »Hlapce«, J? pokazal prirediteljem, da se Trbovlje niso samo na zunaj praznično odele, temveč da so notranje pripravljene, in ua so lačne dobre duševne paše. Precej časa pred predstavo je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, tako da je bila nevarnost, da se leseni stranski halkon pod težo publike zruši. Najmanj 'oliko ljudi pa je moralo domov, ker biso dobili več prostora. Neprijetno je zadelo to Zagorjane in Hrastničane, ki so prišli na prireditev z avtomobili. Nekaj prostora bi prireditelji sicer pridobili. če ne bi k predstavi pripustili °trok. ki so zasedli precej prostora, 'endar mnogo ne bi bilo niti s tem Pom a ga n o.
Po uvodni besedi, ki jo je spregovoril režiser radeške gledališke družine, tovariš Pešec, se je predstava pričela.
lasedanfe pr veda kongresa
delavskih prosvetnih društev »SVOBODA«
V Domu »Svobode« v Trbovljah je ,v soboto, 23. avg., zasedal prvi kongres delavskih prosvetnih društev »Svoboda«. Kongresu je prisostvovalo 218 voljenih delegatov že ustanovljenih »Svobod« in 220 zastopnikov sindikalnih kulturno-umetniških društev. Tov.
Ivan Regent, predsednik pripravljalne- , -.j,,,,,,,,,,,.,	o.v.,,,,
da odbora za sklicanje kongresa, je ki bo širil svoje tople žarke prosvete
»Svoboda« se danes ustanavljajo tudi kot priznanje za revolucionarno dejavnost in revolucionarno tradicijo nekdanjih »Svobod«.
Tov. Regent je govoril nato o bodočem delu »Svobod« in dejal, da mora
vsako delavsko središče postati s svojo »Svobodo« kulturno-prosvetni svetilnik,
odprl zborovanje in pozdravil vse navzoče.
V svojih pozdravnih besedah je omenil. da se Zveza delavskih prosvetnih društev ustanavlja po tradicijah delavskih izobraževalnih društev »Svoboda« iz predvojne Jugoslavije. Iz teh društev so izšli številni ljudje, ki so bili organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja. Mnogi od njih so v osvobodilnih bojih darovali svoje življenje na oltar naše domovine. V počastitev njihovega spomina je tov. Regent poklical kongres k enrnninutnemu molku.
Nato je predlagal izvolitev delovnega predsedstva. V to predsedstvo so bili izvoljeni tovariši: Miha Marinko, Boris Ziherl, Ivan Regent, Leo Kovačič, Pavle Kovač. Marijan Draksler, Karel Ločičnik. Miha Perčič in Franc Škerl.
, Po izvolitvi delovnega predsedstva je tov. Ivan Regent govoril »O pomenu in namenu .Svobode1«. Iz tega govora povzemamo najvažnejše misli. — Tovariš Regent je poudaril, da se obnavljajoča Zveza »Svobod« ne razločuje od dosedanjih prosvetnih, zlasti ne od sindikalnih kulturno-umetniških društev po svojem namenu, pač pa po načinu in načelu organizacije, ker se ustanavlja po teritorialnem organizacijskem načelu. Proizvodni princip — je dejal tov. Regent — se ni izkazal, ker je lovil delavce po podjetjih in zapiral društva in člane v nekakšno novo produkcijsko cehovstvo. Naša SKTJD so s svojim ozkim delovnim področjem odvzemala ostalemu delovnemu ljudstvu in mladini možnost kulturnega izživljanja. Nova društva
in kulture v najoddaljenejše kraje svojega delovnega okoliša.
Delavska prosvetna društva »Svoboda« pa ne bodo v redu vršila svoje naloge, če se ne bodo vztrajno borila proti vsakemu praznoverju in proti verskim predsodkom. V tem pogledu se moramo dobro razumeti, je dejal tov. Regent. Ne gre za to, da bi prepovedali, onemogočali ali otežkočali vernikom izvrševanje religioznih ali cerkvenih obredov, marveč za to, tja bi med našim ljudstvom širili in poglabljali znanje. Ne smemo pozabiti, da je vera pri nas z zakoni zaščitena in da nimamo pravice kršiti državnih zakonov, ki so naši in smo jih sami določili. Ti zakoni pa nam ne prepovedujejo širiti in poglabljati med ljudstvom znanje, ki je strup za religije.
Socializem je za delavski razred mnogo več kot za ostale družbene pla-' sti in razrede. Delavstvo se more dokončno osvoboditi le v socializmu. Zato ga vsak pojav, pa tudi ndjneznatnejši, v naši prosveti, umetnosti, književnosti in v kulturi sploh močno prizadene, če je kakor koli naperjen proti socializmu. proti socialistični miselnosti.
Zveza »Svobod« in v njej včlanjena prosvetna društva pa ne bodo omejevala svoje dejavnosti samo na predavanja, umetniške prireditve, koncerte in podobno, ne bodo vzgajala svoje članstvo samo v socialističnem smislu, marveč bodo vzgajala svoje člane v protialkoholizmu, v spoštovanju moža do žene, fantov do deklet, H ljubezni do dela. Gojila bodo med delovnim ljudstvom veselje do življenja, pa tudi
KULTURNE PRIREDITVE
(Nadaljevanje $ 1 strani) dela, ki bo še dolgo živelo na naših amaterskih odrih, saj spominja marsikoga na težke dni, ko je tudi sam bil z vsem bistvom v bitki za delavske pravice in svobodo.
Hrastničani so to odrsko delo dobro odigrali. Pozna se jim, da jim je delavsko življenje prav dobro poznano, pokazali pa so za amatersko gledališče kaj solidno znanje, saj so se povzpeli v nekaterih prizorih prav do čudovite resničnosti in vernosti. Najboljša sta bila brez dvoma Urlep kot stremuški in brezobzirni inženir, in Viktor Malovrh kot preudarni, računajoči ravnatelj tovarne. Tudi ostali so svoje vloge rešili zadovoljivo. Želeti bi bilo, da bi Hrastničani igro v kratkem ponavljali, da bi jo lahko videli tudi mnogi, ki, kakor pri prejšnjih predstavah, tudi ta večer niso mogli v prenapolnjeno dvoraio.
V petek, 22. avgusta se nam je predstavila kot predzadnja igralska družina »Svobode Ti« iz Hrastnika z Borovimi »Raztrganci«. To nedavno ustanovljeno igralsko družino odlikuje vztrajnost in veselje pri študiju. Tudi »Raztrgancev« so se lotili z vso resnostjo in jih 16. avgusta prvič igrali v Hrastniku.
Sodelujoči so se potrudili in z igro tudi uspeli. Motil je le Ferlež, ki se je izneveril tako jasno začrtanemu liku pustolovca in ga zaigral kot spolzkega pijanca. Mihol je odrski začetnik, žato je bila tudi tJjegova igra krčevita in napihnjena, tako da je v posameznih nri-zorih občutno razbijal potrebno vzdušje. Vida kljub očitni nadarjenosti ni znala skriti svoje mladosti. Doživeto je zaigrala Rutarica, ugajal je bojazljivi železničar. Ostali igralci so pač dali iz sebe vse, kar sO zmogli.
veselje do boja proti vsemu, kar bi utegnilo ovirati našim ljudem pot do srpčnega in zadovoljnega življenja — v socializmu, ki ga sami grade.
Po govoru tov. Regenta se je razvila živahna razprava. K besedi so se oglasili številni delegati in stari Svobodaši iz raznih industrijskih središč in načeli marsikatero pereče vprašanje, pred katerim stoji novoustanovljena Zveza. Priglasil se je tudi tov. Miha Marinko, ki je govoril o pomanjkljivostih dosedanjih sindikalnih kulturno-umetniških društev in nakazal nekaj smernic, po katerih naj bi se kulturnoprosvetno delo med našim delavstvom razvijalo v bodoče.
Stara rudarja Ivan Kamnik iz Zagorja in Avgust Tratnik iz Trbovelj sta po govoril tov. Mihe Marinka prinesla v dvorano zastave delavskih kulturnih društev »Vesna« iz Zagorja in »Svobode« iz Trbovelj. Prva zastava je bila skoraj četrt stoletja zakopana pod premogom. Pod to zastavo se je boril tudi tov. Miha Marinko še kot mladenič. Tovariš Marinko je ginjen objel zastavo zagorske »Vesne«, svojega starega znanca v borbi za delavske pravice. Drugo zastavo, ki jo je policija v stari Jugoslaviji dvakrat zaplenila, je 81-letni Svobodaš Avgust Tratnik iz
Govor Mihe Marinka
na zletu „Svobode“ v Trbovljah
(Nadaljevanje s t. strani) svoje delovanje širšemu torišču v mestu bivanja, na terenu industrijskih centrov, predmestih in naseljih, da tu svoje bivanje razširijo na vsa področja izobraževalnega, kulturnega in družabnega delovanja.
Osrednji naš smoter, kateremu naj pomaga delovanje delavskih kulturnih organizacij, je množična vzgoja socialističnega loveka, čim bolj izobraženega in razgledanega, z globoko zavestjo družbenega sožitja, z razvitim čutom moralne etike, ki bo čimbolj sposoben izvrševati ne le svoje individualne dolžnosti do družbe, marveč tudi vse pravice soodločanja v vseh vprašanjih naše socialistične skupnosti pri njenem nenehnem, gmotnem in duhovnem razvoju ...
Tudi za neposredna sredstva niso potrebni neki posebni recepti, važno je le, da imamo pred očmi tudi minimalne smotre. A ti so: vključiti v naša društva osnovne delavske množice v naših industrijskih centrih in delavskih naseljih, bodisi kot aktivno članstvo na najrazličnejših kulturno-umetniških, prosvetnih in zabavnih področjih, bodisi kot obiskovalce teh prireditev, ki so intimno pritegnjeni v družabno življenje teh društev, v katerih Iščejo razvedrila, kulturno izživljanje in svojo splošno vzgojo ter izobrazbo. Prizadevati si moramo, da bodo lokali in to-
Nastop folklorne skupine
GOLOUHOVA »KRI/:A«
Kot zadnja je v zletnem tednu nastopila igralska skupina »Svobode-cen-ter« Trbovlje, pomdožena z igralci ostalih društev »Svoboda« v Trbovljah z Golouhovo »Krizo«.
Po vojni se je v naših krajih precej udomačila navada, da na predvečer večjih slavnosti uprizarjamo kraju in značaju primerne gledališke predstave na prostem. Kdor je videl uprizoritev .»Miklove Zale« na V. koroškem in »Celjske grofe« na arjevaškem festivalu, bo lahko potrdil, kako mogočno so izzvenele te predstave, do kako prisrčnega zbližanja je prišlo med igralci in gledalci. To pobudo so prevzeli tudi organizatorji zleta »Svobod« v Trbovljah.
Vendar pa uprizoritev Golouhove »Krize« ni povsem dosegla pričakovanega nspeha. Vzrokov za ta delni neuspeh pa je več. Prvi in največji je izredno slano ozvočenje. Zaradi tega je večina ljudi gledala predstavo kot ne-kakšeft nemi film, lutkovno gledališče ali ne vem kaj. Tudi osvetlitev ni bila najboljša. Poleg vsega tega pa je še gradnja drame same bolj reportaža, bolj nizanje slik nekdanjih časov kot pa odrsko delo. Rdeča nit drame je namreč kriza, prikaz vzrokov in posledic krize, ne pa zgodba, rast in padec nasprotujočih si sil kot običajno. Tudi zaradi tega igra ni mogla tako ogreti gledalcev, kot jih ugrejejo na primer »Celjski grofje«. »Krizo« dojemajo gledalci zaradi tega bolj razumsko kot čustveno.
Avtor je pisal igro v času, ko je nastajala težnja po kolektivni drami, zato nosi njegovo delo tudi vse dobre in slabe strani tega hotenja. Dobre zaradi naprednosti, poguma, nekaterih ostro izdelanih likov (ravnatelj, poslanski kandidat, invalid) in spretnih dialogov — slabe zaradi dramske nestrnje-nosti oz. raztrganosti obravnavanega problema,
Režiser Paterno^t. kakor tudi igralci so se lotili študija z vso resnostjo, čeprav so vaje vpadale včasih tudi v izredni čas (nedeljo dopoldne — gospodinje!). a so vendar vztrajali. Režiserju je uspelo razgibati množico odrskih začetnikov in dati posebnim prizorom potreben poudarek. Motila je le kariki-ranost delničarjev v drugi sliki, odrsko najbolj uspel prizor pa je bil spopad Orjuno v tretji sliki.
(elj, ki ga je igral K. Malma-h, ki je po 24 letih spet nastopil v »Krizi«. Njegov lik ravnatelja je bil poosebljena logika kapitalizma. Tudi Dušanu Senlibu, ki je igrat invalida, se je posrečilo ohraniti delavsko barvo. Čeprav ie njegov položaj težak, ni izgubil smisla za humor. Bil je pravo nasprotje cmeravih, božjepotnih prosjakov. Nadalje je ugajal razgibani, odločni,, revolucionarni Fakin, karieristični poslanski kandidat Štempihar, urednik, obe delavki in v manjši meri delavci v skupinskih prizorih.
Se na nekaj nas je opozorila sobotna prireditev. Trbovlje nujno potrebujejo letno gledališče, kakor ga imajo Ruše, Jesenice in še nekateri kraji v Sloveniji. Če se Trboveljčani niso ustrašili priprav za organizacijo zleta, potem jim tudi zgraditev letnega gledališča ne bo delala posebnih težav.
Pokazal pa je ta teden kultunjih prireditev, da delavska kultura ni samo beseda, ni samo fraza, temveč živa stvarnost, ki je danes in bo tudi jutri merilo za kulturo slovenskega naroda in da ta kultura ni kpltura zaostalega barbarskega naroda, marveč da lahko •mirno trdimo, da stojimo tesno ob vseh kulturnih narodih Vzhoda in Zahoda.
Trbovelj skrival 11 let. Obe zastavi so izročili novima društvoma »Svoboda« v Zagorju in Trbovljah.
V popoldanski debati se je oglasil k besedi tudi tov. Etbin Kristan, rojak in književnik ie Amerike. Poudaril je, da so delavci že začasa stare Avstrije ustanavljali delavska izobraževalna društva, ker so delavci že takrat vedeli, kaj pomenja zanje izobrazba in omika. Delavski razred je najnaprednejši razred. Ko bo zmagala delavska kultura, bo to najvišj« kultura, ker bo last širokih ljudskih množic.
Za tov. Kristanom je med drugimi govoril tudi tov. Boris Ziherl. Ta je podčrtal, da morajo »Svobode« postati važen, če ne odločilen činitclj našega kulturnega življenja. S »Svobodo« se ne borimo za neko plitvo kulturo, marveč za visoko kulturo zato, da bi delavski razred postal dedič in lastnik vsega velikega in največjega, kar je bilo do sedaj ustvarjenega na kulturnem področju. Iz »Svobod« bodo prihajali izobraženi in omikani socialistični ljudje, ki bodo služili ljudstvu.
Diskutirali so še tovariši iz Ljubljane, Maribora, Nove Gorice, Kranja Kopra, Anhova, Črne in Hrastnika. Predlog tovarišico Marjete Zore iz Celja naj bi bil drugi zlet »Svobode« naslednje leto v Celju, je bil soglasno sprejet. Zal nam ne dopušča prostor, da bi tukaj objavili še izvlečke iz govorov ostalih tovarišev.
Po končanih razgovorih je kongres v načelu sprejel pravila Zveze in posameznih društev »Svoboda«.
Izvoljen je bil tudi 22-članski glavni odbor, 7-člansko predsedstvo in Včlnn-ski nadzorni odbor Zveze prosvetnih društev »Svoboda«. Za predsednika Zveze je kongres izvolil tov. Ivana Regenta, za tajnika pa tov. Lea Kovačiča.
Za častne člane so izvolili tovariše: Etbina Kristana, Miho Marinka. Ivana Kamnika in Avgusta Tratnika.
Ob šestih zvečer je kongres končal svoje delo.
rišča kulturno-umetnlškcga, Izobraževalnega In zabavno-razvedrilnega delovanja društev »Svobod« osvobodili kar največ delavcev in mladine pijančevanja po beznicah, vzgojili njihov okus in zanimanje za lepše razvedrilo, kakor ga more nuditi alkohol za zdravo razvedrilo in veselje za kulturno izživljanje. Zlasti pa je naloga delavskih kulturnih društev, da s svojim delovanjem odtegnejo delavske množice vsem
negativnim vplivom pokrite sovražne dejavnosti, ki jo med nje vnašajo še zaostali delavci z vasi, podvrženi vplivom klerikalne vzgoje in religioznega misticizma, dalje lumpenproletarski in kriminalu podvrženi elementi, kakor tudi zavestno sovražno delovanje še ne preživelih ostankov buržoazije in njene reakcionarne, socializmu smrtno sovražne miselnosti in razume se, ostankov kominformizma.
Pri tem je treba posebej naglasiti nalogo, ki je pred »našimi delavskimi društvi — skrb za pravilno vzgojo mladine, za njeno zdravo zabavno in kulturno izživljanje. Poglejmo odkrito tudi senčno stran našega družbenega življenja, zlasti naše mladine. Iskati moramo in uveljavljati primerna sredstva za to, da nam mladina ne bo za-padala v pijančevanje, v spolni razvrat, da ne bo v svoji naivnosti in nagnjenju k pustolovščinam žrtev naših političnih nasprotnikov in malomeščanskega dekadentstva. Najboljše sredstvo proti temu je, da se med mladino vzbudi zanimanje za razvedrilno, zabavno izživ-lanje v naših kulturno-prosvetnih društvih, telovadnih in športnih organizacijah, v katerih mora prevladovati elementarno načelo moralno etične vzgoje mladega človeka. Videti moramo tudi nezdrave pojave, ki se porajajo na primer iz nogometnih klubaških strasti, ki so leglo šovinizma, škodljivih lokalnih in celo klubaških partikularizmov in drugih pegativnih dejanj, ki bolj služijo vsemu drugemu, samo ne vzgoji mladega socialističnega Človeka.
V svojih nadaljnjih Izvajanjih je tov. Marinko govoril o boju proti raznim negativnim vplivom, kakor na primer hierarhiji, ki se je iz podjetij prenesla tudi v kulturno-prosvetne organizacije in hromila njihovo delo. Poudaril je tudi, da Imajo delavska kulturna društva trdno osnovo za Izvajanje svojih nalog, In nadaljeval:
Dlslim, da je današnja prireditev primerna prilika, da s tega mesta naslovimo apel na naše kulturne delavce, zlasti pa na tiste, ki so izšli iz delavskih kulturnih društev, oziroma ki so v prošlostl aktivno sodelovali v naših društvih, da znova, kakor včasih, posvetijo vsaj del svojega truda In kulturne tvornosti našim društvom »Svobod«. Njihov trud ne bo zaman; gotovo je, da bodo z njihovo pomočjo naša društva mnogo pridobila na umetniški kvaliteti. Koristno pa bo tudi njim samim, saj bodo v tem delavskem socialističnem ambientu našli dovolj novih Izvirnih snovi In vzpodbud za svoja umetniška ustvarjanja. Tu že leže bogati zakladi novih snovi naporne socialistične graditve za njihovo ustvarjanje. Tu so novi talenti, ki jim je treba pomagati, da se. razvijejo ■.. .	.
Tu je prilika, da naši progresivni umetniki dokažejo tistim umetn.iako-vičem, ki svojo zmedo opravičujejo * teorijami o Iskanju človeka, da je ia človek že tu z vsemi svojimi aktualnimi problemi presnavljajoče se naše družbe.
ID ..Partizan ' sc ie dostoino oddolžil spominu prcdvoinc ..Svobode"
Nastop delavskih pevskih zborov in godb
Slavnostnemu govoru tov. Mihe Marinka na glavni zletni dan »Svobode« v Trbovljah je sledil koncertni del slovesnosti, ki so ga izvedli združeni moški in mešani pevski zbori ter godbe na pihala z visoko in normalno uglasitvijo.
Ves koncertni del se je razvijal hitro pio določenem programu, nastop sam pa je motila le prevelika razsežnost odra, ki je povzročala zlasti pri pevskih zborih rahlo neenotnost pri Izvajanju pesmi. Pevski glasovi so stali predaleč drug od drugega, da bi se mogli zlivati v harmonično celoto, ki jo dosežemo pri manjših, pa bolj strnjeno postavljenih pevskih enotah. Prav iz istega razloga Je trpela tudi dinamična Izvedba pesmi, ki so Jih pevci in pevke odpeli. Pevovodje bi storili na vsak način bolje, če bi zbore formirali v globino namesto v širino.
Po pevskih zborih so nastopile zdru-
z Urjuno v —j. --------- —-----------------------------------------------r--------
Vse obsežnejše vloge so bile zadovo- I žene godbe na pihala, najprej z visoko, ro zasedene. Izstopali pa so: ravna- * nato pa godbe z normalno uglasitvijo.
Tudi godbe so dobro izvedle svoj spored, opaziti pa je bilo, da je ena skupna vaja združenih godb premalo, da bi se godbeniki mogli navaditi na njim novega dirigenta, ki želi — razumljivo — svoj način izvajanja pri ix>sameznih godbenih delih, kar je bilo opaziti zlasti pri izvajanju obeh jsotpourijev. Godbeniki pa bi jih odigrali lahko dosti bolje, če bi bili malo manj odvisni od svojih not in bi posvetili malo več pazljivosti dirigentovi taktirki.
Kljub tem jsomanjkljlvostim je vplival nastop jjevcev, še bolj pa združenih godb na vse poslušalce veličastno in mogočno, ki bo ostal vsem v neizbrisnem sjaominu. Omenimo še, da nas Je ganil globoko v srce nastop pevskega zbora naših v Franclji živečih rojakov. Odpel je nekaj naših starih slovenskih pesmi, ki Jih naši pevci in pevke žal skoraj več ne prepevajo. Marsikdo od jjoslušalcev je imel solzne oči, ko Je poslušal, g kašno ljubeznijo in toplino so ti pevci odpeli naše atare pesmi.
V	nedeljo 24. avgusta popoldne, na glavni zletni dan »Svobode«, so telesno-vzgojna društva »Partizan« okraja Trbovlje z javnim telovadnim nastopom na stadionu »Rudarja« v Trbovljah prikazala uspehe in sadove svojega dela v zadnjih mesecih.
Prav lep je bil pogled na dolge kolone telovadcev in telovadk, ki so se, vsi oblečeni v enotne telovadne kroje, kmalu po 3. uri popoldne pojavili pri vhodu na stadion. V strumnem pohodu so kolone korakale čez stadion in se zbrale na odru k »Pozdravu zastavi«. Na odru so se jim pridružili še gostje z Gorenjske in Koroške v slovenskih narodnih nošah. Po pozdravu se je začel razvijati spored, ki je štel 15 točk. Proste vaje so izvajali oddelki na velikem odru, na katerem so dopoldne nastopili združeni pevski zbori in godbe na pihala, orodje pa je bilo postavljeno na prostoru pred odrom,
V	prvi točki je nastopilo 116 pionirk, ki so izvedle zletne proste vaje ljubko in dokaj skladno. Za njimi je 62 mladincev igvedlo vaje s palicami, v začetku negotovo, pozneje pa boljše. Za mladinci so nastopili s prostimi vajami pionirji, ki so telovadili strumno in skladno. To je bila nedvomno najlepša točka sporeda. Pogled na 150 rjavo ožganih pionirjev v svetlomodrih hlačkah, ki so do zadnjega kotička napolnili obširen oder, je bil barvno učinkovit. 58 mladink je Izvedlo proste vaje še kar dobro, opaziti pa je bilo, da posameznice niso dobro obvladale vaj. Članice so nastopile dvakrat s prostimi vajami s kiji. Izvajanje prve skupine je bilo nekoliko pomanjkljivo in mestoma neritmično, nastop druge skupine pa je bil dokaj boljši. Člani so izvedli prvi del zletnih vaj prav dobro, v drugem delu pa so se motili. Pri prostih vaja je skupno nastopilo 639 telovadcev in telovadk, kar je prav lepo število, če pomislimo, da so bile vaje na splošno težke, telovadni nastop pa v avgustu, ko je mnogo ljudi na letnem oddihu in v kolonijah in ko so bile običajno tudi v telovadbi počitnice.
Vse vaje je odlično spremljal na klavirju tov. Jože Skrinar.
Med posameznimi izvajanji prostih vaj je nastopila republiška moška in ženska vrsta z vajami na bradlji, gredi, krogih in drogu ter s talno telovadbo. Gledalci so občudovali vaje bivše državne prvakinje Gerbčeve ter olimpijske telovadke Sonje Rozman, Smol-
nikarjeve in Milice Rožman. Od moških pa so navdušili občinstvo mladinski reprezentanti Tomšič, Tomažič in drugi. V ženski vrsti je nastopil* domačinka Silva 2eleznik, v moški P* domačin Franc Sušter in Hrastničana Skaza in Jurkovič. To nam dokazuje, da se tudi pri nas vzgaja kader telovadcev in telovadk na orodju.
Mladinke iz Hrastnika so nastopile s simultanimi vajami na bradlji ob spremljavi klavirja. Vaje, ki jih je sestavila tov. Vošnerjeva, so izvajale skladno in ritmično ter sodi njihov nastop med najlepše točke. Skoda je le, da niso nastopile na odru, kjer bi bil nastop še dosti bolj učinkovit.
Prvi del sporeda so poživili plesi skupin v narodnih nošah.
Organizacija nastopa je bila prav dobra. Vse točke so se vrstile hitro druga za drugo ter je bil ves obširni spored končan v poldrugi uri.
Ob zaključku smemo reči, da je bil okrajni telovadni nastop prav uspešen ir. da so bili gledalci, katerih število cenimo na 20 do 25 tisoč, zadovoljni. Te-lesnovzgojna društva »Partizan« so se z nastojjom dostojno oddolžila spominu predvojnih društev »Svobod«, ki so imela v našem okraju močne telovadne odseke. Treba je le, da »Partizan* obdrži mladino, ki se je v dobi priprav za ta nastop vključila v njegove vrste-
Zlet »Svobode« v Trbovljah bo ostal v neizbrisnem spominu ne samo doma-činom, temveč vsem, ki so na ta dan prihiteli v tradicionalno revirsko doli" no, da obnovijo svoje »Svobode«, pod katerimi so se borili za lepšo bodočnost,' zn — svobodo. Vse, tar jp res-nično bilo že nekoč in je še danes de* lavsko, se je ta dan zr
zbralo
v Trbovljah. Preko tridesettisoČglava množic* je z vseh krajev Slovenije s jiosebnim' vlaki, avtobusi in kamioni prišla, o* prisostvuje mogočni kulturni manif«' stneiji delavskega razreda, pni po vojni, v takem obsegu, da se ob njej sp°' minja velikega zleta »Svobode« L 1?" v Celju.
Za Trbovlje pa bo ta dan zapis«0 z zlatimi črkami v kroniki dogodkov, kajti Trbovlje v zgodovini svojega stoja še niso sprejele v svoje okrilj0 toliko gostov, kaj šele, da bi doživele tako mogočen kulturni nastop s tak° številnimi izvajalci. Ta veličasten zlf* »Svobode« v Trbovljah je bil dogodeki da ga nihče nc bo pozabil.
30 let športa v Trbovljah
ZGODOVINSKI PREGLED ŠPORTNE DEJAVNOSTI V TRBOVELJSKEM REVIRJU V LETIH 1922—1952
Po tridesetih letih, od prvih začetkov športa v Trbovljah, se je v revirski dolini marsikaj spremenilo. Skromni začetki v letih 1921—22 po prvi svetovni vojni so se razvili in razrastli v mogočno gibanje, ki v tej ali oni športni veji zajema velik del trboveljskega prebivalstva. Razvojna pot pa ni bila lahka. 2e prva leta so se redki posamezniki, ki so spoznali pravi pomen športa, morali boriti poleg finančnih težav še z zaostalo miselnostjo starejše generacije, ki je videla v športu le nepotrebno zapravljanje časa, zdravja, denarja in podobno. Toda mladina se v svojem zagonu ne boji zaprek in ovir, zato je kmalu uspela. Seveda ti uspehi ' niso bili prodorni, niso bili zvezani s pomembnejšimi zmagami, temveč se Zrcalijo predvsem v tem, da so se številna športna področja zasidrala med našo mladino, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji razvoj
Med najstarejše veje trboveljskega Športa, v kolikor to dejavnost štejemo tned šport, je šah. Prvo šahovsko znanje so prinesli v Trbovlje vojaki, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Na teh primitivnih pripomočkih so začeli poglabljati svoje šahovsko znanje: Martin Rehar, Alojz Močivnikar, Ivan Hlastan, oba brata Sredenšek, ki so bili pionirji trboveljskega šaha. Toda njihovo delo ni bilo organizirano, zato ni bilo perspektiv za uspešen razvoj.
Druga skupina neorganiziranih ša-histov se je zbirala v restavraciji železniške postaje pri Kokalju. Ti so po-
klub »SK Trbovlje« na boljšem, ker je imel finančno krepkejše člane iz vrst trboveljskega obrtništva. Prav tako so dobili na intervencijo tedanjega inž. Emila Daxa na rudniku Trbovlje finančno podporo 10.000 din v obliki športnih dresov in ostalih potrebščin. Denar pa so morali pozneje vrniti.
Klub »Zora« je bil zaradi svojega izrazito naprednega zadržanja članstva od tedanjih oblastnikov neprestano preganjan. Po veliki stavki leta 1923 je oblast zaprla predsednika kluba Planinca, ostale igralce pa je šikanirala in grozili so jim z odpustom iz službe. Po napadu Orjune na Trbovlje 1. 1924 je bil klub razpuščen, njegovo premoženje pa zaplenjeno.
Dobrih dvajset mesecev kasneje so se bivši igralci »Zore« spet zbrali v klubu »Svobode«, ki je bil sprva samo sekcija kulturnega društva istega imena, pozneje kratek čas samostojen klub, dokler se ni preimenoval v »SK Amater«.
V tistih letih so se pridružili starejši generaciji nogometašev še: brata Krasnik. Hans Berger, Slavko Berger, Ivan Pintarič, Beline itd. pri »SK Trbovlje« — pri »SK Amaterju« pa: Humšek, Mirko Bizjak, Petauer, brata Pisanski, Lazič itd.
Leta 1923 se je začelo v Trbovljah organizirano delo med smučarji. Tega leta so v sestavu »SK Trbovlje« ustanovili posebno smučarsko sekcijo pod vodstvom pokojnejga dr. Huga Baugart-na, ki je s svojimi javnimi treningi
Igralci >Amaierjat leta 1928 po tekmi z Zagrebom
Skušali tudi s prvim organiziranim delom. Tako so že leta 1921 ustanovili šahovski odbor, ki so ga sestavljali: Urbič, oba brata Kokalj, Kramar in Korenčnik. Leta 1922 so priredili prvi Šahovski turnir v Trbovljah, na katerega so povabili tudi tri ljubljanske šahiste, ki so zasedli -najboljša mesta. Toda pravo šahovsko življenje se ni moglo razviti. Zaradi oddaljenosti od centra Trbovelj je odbor sameval ob Zelo majhnem številu članov.
Naslednji poskus oživljenja šahovske dejavnosti je bil storjen s preselitvijo tega šahovskega kluba v rudniško restavracijo na Vodah. Vendar tudi selitev ni dosegla pričakovanega uspeha. Klub je v veliki meri le životaril. Prireditve je imel le od časa do časa. Tudi drugače je bilo delo v klubu neorganizirano: ni bilo določenih igralnih dnevov, z gosti pa so imeli srečanja le Po naključju itd. Sele čez nekaj let se je stanje obrnilo na bolje.
Druga veja športa, ki se je ustalila v trboveljski dolini, je bil nogomet. Ta se je začel z igranjem okoli domačih oglov z improviziranimi igrišči in rekviziti. Prvo nogometno znanje so prinesli v Trbovlje mladi domačini od vojakov, kjer so nekateri že aktivno nastopali. Medtem ko je šah zajel sprva •e peščico starejših ljudi, je nogomet Postal kaj kmalu pribljubljena zabava številne mladine. Prehod od zabave do organiziranega športnega dela pa je možen samo preko kluba. Tako je v letih 1921—22 zrastlo v Trbovljah dvoje nogometnih klubov. Meseca oktobra 1921. leta je ustanovila skupina, ki so jo sestavljali: Novak, Matešič, Kokalj, Plorenini, Poljane in Božič klub z imenom »SK Trbovlje«. Tem so sledili kmalu delavci tedanjih rudniških osrednjih delavnic z ustanovitvijo I. delavskega nogometnega kluba »Zora«. M£d organizatorji in aktivnimi igralci so bili:	Planinc, Barovič, Šuster, brata
Stepišnik, Konrad Camar, Bostič in še drugi.	1
Svoje prve treninge so imeli nogometaši »SK Trbovlje« na ledenici nad Uimnikom, člani »Zore« pa so si ure- j dili svoje igrišče na nasipu na III. etaži nad veliko rudniško Glažuto. Obe Igrišči pa nista ustrezali za javne nastope. Posebno veliko napako je imelo ‘grišče »Zore«, kjer je sredi nogometnega terena stal telefonski drog, ki ga Pa po sporazumu z upravo rudnika hišo smeli odstraniti.
Prvi javni nogometni nastop v Trbovljah je bil 26. julija 1923; na Vodjevem travniku, na mestu, kjer je danes stadion SK Rudarja, sta se srebala »Atletic« in »SK Trbovlje«. Tekma 8e je končala v korist prvih z 9:1.
Oba trboveljska nogometna ktuba ®ia tekmovala v II. razredu tedanjega Celjskega nogometnega okrožja. Sicer Se pa mlada kluba nista mogla uveljaviti v borbi z rutiniranimi Celjani in Mariborčani. Največje težave tedanjih športnikov pa so bile v finančnem pogledu. Običajno so vse potrebne športne rekvizite kupovali posamezniki iz ustnega žepa. V tam pogledu je bil
| opravila pomembno propagandno vlogo, v svojem delu pa ni prav uspela. — O trboveljskem smuškem športu moremo govoriti šele kasneje, ko se je v okviru SPD ustanovila smuška sekcija. Glavni iniciatorji tega športa so bili: Močivnikar, Beg in Flegar, ki so že nekaj let pred ustanovitvijo te sekcije opravili smučarske tečaje. Ti so tudi organizirali prv^ smuški tečaj na Sv. Planini (Partizanskem vrhu) leta 1928. Sama sekcija pa se je ustanovila šele
cer niso imeli, vendar so se posamezniki odlikovali tudi na tem področju dejavnosti.
Desetletje 1930—1940 je prineslo nadaljnji vzpon trboveljskemu športu.
Po občnem zboru Šahovskega kluba Trbovlje leta 1928 v trboveljskem Sokolskem domu se je šahovsko življenje močno poživilo. V vrste kluba, kjer so bili sprva samo uradniki in nekaj študentov, so začeli vstopati tudi delavci. Delo kluba pod predsedstvom dr. Baum-gartna ni bilo več tako zanemarjeno in neorganizirano. Vsako leto so prirejali turnirje za prvenstvo Trbovelj. Posamezni zmagovalci so bili leta 1928 študent Julij Krasnik, leta 1929 in 1930 Hinko Jazbec in tudi v nadaljnjih letih vse do leta 1936, kjer je zmagal študent Jože Dolinšek, leta 1937 Opresnik, leta 1938 Pajk, ki je bil tudi zadnji zmagovalec, ker se poznejši turnirji iz neznanih vzrokov niso vršili.
Poleg vsakoletnega prvenstva so šahisti organizirali številne dvoboje z močnimi klubi iz drugih krajev. Tako so leta 1932 zmagali kljub oslabljeni postavi nad Zagorjem. Tekma s šahovskim klubom iz Celja jim je sicer prinesla poraz 6%:9žž, kar pa je bil velik uspeh, saj so Celjani veljali za eno izmed najmočnejših slovenskih moštev v šahu poleg Ljubljančanov. Ob deset-! letnici šahovskega kluba v Trbovljah so organizirali moštveni brzoturnir, na katerem so zasedli častno 6. mesto v izredno močni konkurenci. Leta 1939 so po zmagi nad Radečani izgubili igro z moštvenim prvakom Slovenije, t. j. s Celjani z 12Yi:3Y, prav tako z moštvom iz Gaberja pri Celju z 8%:7K.
Trboveljski šahisti so sodelovali tudi pri številnih simultankah doma in drugod. Med najpomembnejše sodi vsekakor simultanka svetovnega šahovskega mojstra, prvaka Aljehina, v Celju, ki so se je udeležili iz Trbovelj: brata Sredenšek, J.Pajk, Hinko Jazbec, Opresnik in Horvat. Poskušali so mu iztrgati vsaj pol točke, vendar brez uspeha. Sicer se pa ostalim šahistom ni gbdilo nič bolje, kajti pri 44 igrah je bilo samo pet remijev, vse ostale partije pa je dobil Aljehin.
Prvo simultanko v Trbovljah je igral Julij Krasnik, ki je veljal tedaj za najboljšega poznavalca šahovske teorije. Zmagal je z rezultatom 14:7, Mariborčan Pušenjak pa z 11:9. Leta 1937 je nastopil proti trboveljskim šahistom Ciril 'Vidmar, ki je dosegel rezultat 13:12. Ta simultanka je bila propagandnega značaj ter je imela precejšen uspeh, saj se je število članstva dvignilo za 45.
Šahovsko življenje je po-'odstopu predsednika dr. Baumgartna za nekaj časa popustilo, toda pod vodstvom Zvoneta Miklaviča je spet oživelo. Ves nadaljnji napredek je preprečila vojna, ker je okupator društvo razpustil, njegovo premoženje pa zaplenil.
V nogometnem športu sta oba stara rivala »Amater« in »SK Trbovlje« dobila dva nova tekmeca. Na Dobrni so leta 1929 ustanovili samostojni klub z ''istim imenom — prav tako so leto dni
kasneje ustanovili športni klub v Glažuti in ga krstili za »SK Retje«. V zadnjih letih je zanimanje za nogomet in želja po nastopanju tako narastla, da dotedanja kluba nista več mogla zajeti v svoje vrste trboveljske mladine. Konkurenca, ki je tedaj nastopila, je močno izboljšala kvaliteto nogometne igre. — Vsa moštva so nastopala v pomlajenih postavah. Tako so zastopali črno-rdeče klubske barve »Amaterja«:	Gracar,
brata Janc, Zupančič, Sešlar, Dolanc, Sajevic, Rems, Jordan, Hribar, Kos in še drugi. »SK Trbovlje« je okrepil svojo postavo z Gračnarjem, Kosijem,
samezni klubi so imeli odlične sprin-terje: Šuštarja, Kosa, Mola itd. V moštvu »Amaterja« je zrastlo nekaj zelo dobrih nogometašev, med njimi najbolj poznan, kasneje državni reprezentant Kotnik. Poleg njega je nastopal še Rudi Knez, na krajših progah pa Vanelli, Košak, Pograjc itd.
Kot edini trboveljski klub je imel »SK Trbovlje« lastno plavalno sekcijo, ki so jo šteli med najmočnejše slovenske plavalne ekipe. Med posameznimi plavalci so bili najbolj poznani: Gala, Mol, Persoglio, Kuhar, Tori in Pokl-škova. V različnih tekmah so dosegli
Zmagooita štafeta na 1500 m SK Trbovelj leta 1952
leta 1929. Med prvimi smučarji so bili: Plevčak, Kostanjšek, Pisanski, Boltin, Jazbec in Urankar. Smučarji so bili zelo delavni. Hodili so na smuške tečaje na Gorenjsko ter organizirali tudi lokalne tekme. Prva takšna tekma je bil tek na 9 kilometrov, in sicer leta 1932. Zmagovalec je bil Janez Pisanski. — V teh letih so se smuškega športa množično udeleževale tudi ženske, ki pa so kasneje vse popustile. Število tekmovalcev je iz leta v leto rastlo, tako da ena sekcija ni mogla, več zajeti vseh navdušencev. Zaradi tega se je leta 1934 formiralo novo društvo »Kum«.
Planinsko življenje je imelo že vsa leta po prvi vojni precejšen krog pristašev, toda do ustanovitve društva ni prišlo. Večkrat je poskušal kdo organizirati podružnico SPD7 v Trbovljah, vendar brez uspeha. Vsi poskusi so se izjalovili ob premajhnem številu članstva. SPD je namreč postavila za pogoj ustanovitve podružnice minimalno število članov 80. Šele leta 1928 se je po predhodni dobri propagandi Močivni-karja, Bega in Flegarja zbralo na občnem zboru SPD nad 300 članov. Društvo je z vsakim letom pridobivalo na številu članstva. Poleg obiskovanja gor in planin se je v sestavu društva organizirala smuška ter fotoamaterska sekcija, ki je imela precejšnje število članov in je delovala zelo uspešno. — Samostojnega alpinističnega odjeka si-
Hudalistom, Filipičem, Razborškom in Lopanom. Posebno močno postavo je imel v prvih letih tega desetletja »SK Dobrna«, kjer se je zlasti odlikoval Enci Kos. Poleg njega so še igrali: Vodopivec, Brčon, Kovač, Lipar itd. Za »Retje« so nastopali: Ovnik, Klemen, Kralj, Lavrič, Hrovat, Abram itd. Močna konkurenca je postavila sedaj ta, sedaj spet drugi klub na prestol trboveljskega prvaka, dokler si ni končno leta 1936 osvojil primat med trboveljskimi klubi »SK Amater«. Ta je zlasti v zadnjih letih pred izbruhom druge svetovne vojne častno zastopal trboveljski šport v slovenski športni areni — saj je bil leta 1940 jesenski prvak slovenske lige, in sicer v zelo močni konkurenci.
Vsa športna društva so tedaj razširila svoje delovanje poleg nogometa tudi na lahko atletiko. Posamezna moštva so vsako leto poleg nogometnih turnirjev imela športne dneve, ki so obsegali tudi lahkoatletske discipline. Za množično in trajno delo v lahki atletiki je sicer manjkal športni park, vendar so uspehi posameznikov dosegli zavidljivo višino. Tako je imel »SK Trbovlje« zelo močno štafeto, ki je bila v lokalnem merilu nenadkriljiva. Po-
precejšnje uspehe, saj so zmagali enkrat celo v dvoboju z ljubljansko Ilirijo, ki je bila tedaj najmočnejši plavalni klub Slovenije.
Od ostalih športnih področij naj bežno omenimo še kolesarje, ki so že pred vojno dosegli zavidljive uspehe. Tudi odbojka je našla svoje prijatelje med trboveljsko mladino. Z njo so začeli na nekdanji meščanski šoli, kasneje pa so se preselili z njo na igrišče za Sokolskim domom v Trbovljah. »SK Trbovlje« je organiziral tudi boksarsko sekcijo, ki je uspešno nastopala v raznih bojih z Jeseničani in Ljubljančani. Med najbolj poznane trboveljske boksarje sodi Rudolf Cešnovar, ki se je kasneje udeležil španske vojne, kjer je tudi padel, nadalje Janez Majcen, ki je dal svoje življenje v partizanih. Isti klub je kot prvi osnoval samostojno namiznoteniško sekcijo, ki je dala nekaj zelo dobrih igralcev: Pleskoviča, Bergerja, Gračnarja itd.
Prednje je samo kratek pregled čez obširno polje športne dejavnosti v Trbovljah pred vojno. Pobližje podatke vsebuje posebna knjiga, ki jo je založil SŠD »Rudar« v Trbovljah in izide v teh dneh pod naslovom »30 let športa v Trbovljah«.
Planinsko društvo Kum in njegovi problemi
Med prvimi športnimi pobudniki v naših revirjih je zavzemalo tudi planinstvo svojo'odločilno dejavnost ter je že od svoje prve razvojne dobe usmerjalo naše delavske množice v gorski svobodni svet, nudeč jim novo področje športa za izživljanje in krepitev svojih moči v čisti planinski naravi.
Našo dolino obroblja nešteto vrhov, s katerih nam je omogočen obširen razgled po naši lepi domovini, in to od snežnega Triglava do hrvatskega Slemena in Gorjancev. Naš delovni človek, rudar, nameščenec ali tovarniški delavec, rad pohiti v svojem prostem času na te vrhove, kajti tudi tisti, ki mu drugače teče življenje globoko pod zemljo, ali v prašnem tovarniškem objektu, ljubi naravo, ki mu prinaša zdravje in razvedrilo.
Ze po prvi svetovni vojni, ko so se pričele dramiti slovenske delavske množice, je bilo ustanovljeno pri nas planinsko društvo, in sicer prvotno kot Žalski odsek. Ta si je postavil prvo planinsko zavetišče na Mrzlici s postavitvijo Hausenbichlerjeve koče. Odsek je j kasneje nekako zamrl, na njegovo mesto pa se je osnovala podružnica slovenskega planinskega društva s sedežem v Trbovljah. Razmah planinstva
Vogpmetaii »Dobrne* v letu 1936
je bil iz leta v leto večji. Iz enega društva so se porodila nova društva, društva v Zagorju, Hrastniku, Radečah itd.
Trbovlje, ki je bilo središče kulturnega in športnega delovanja, si je zaradi vedno naraščajočega članstva razdelilo svoje planinsko delo na dve društvi, in sicer na »Planinsko društvo Trbovlje« in »Planinsko društvo Kum, Trbovlje«. Staro društvo je obdržalo planinsko^ postojanko na Mrzlici, ki je bila že urejena, medtem ko je mlado društvo pričelo urejevati postojanko na Kumu, ki je bila ves čas nekako zapostavljena.
Kum (1219 m) je najvišja razgledna postojanka v Zasavju, ki pa je bila do osvoboditve zaradi cerkvene gosesti tega vrha za planinstvo neizkoriščena, kajti cerkvena uprava ni hotela odstopiti potrebnega sveta za gradnjo kakršne koli planinske koče. Tudi tedanji veleposestnik Jakil, čigar velikansko zemljišče je mejilo na cerkveno posest, ni bil naklonjen razmahu planinstva. Sele naša nova socialistična država je s svojo agrarno reformo omogočila, da je tudi postojanka na Kumu pričela služiti delovni javnosti.
Mlado društvo si je zadalo težko nalogo: postaviti na tem vrhu primerno kočo, ki bi ustrezala vsem sodobnim zahtevam. Izdelan je bil monumentalen načrt, ki pa je zaradi velikih finančnih stroškov zaenkrat še neizvedljiv. Da bi pa vendar ustregli zahtevam, so izdelali nov načrt, ki predvideva razširitev in preureditev dosedanje cerkvene stavbe na Kumu, ki je do sedaj služila kot nekako provizorno zatočišče. Dela so že v polnem teku, dovažajo pesek in les, ki so ga člani društva z udarniškim delom sami posekali. Tudi naša ljudska oblast se zaveda pomembnosti te postojanke in je že priskočila z denarnimi sredstvi na pomoč. Predvsem je treba omeniti Planinsko zvezo Slovenije ter OLO in MLO Trbovlje. Tudi razna podjetja v Trbovljah slede temu zgledu, vsem pa prednjačita cementarna in. rudnik v Trbovljah. Predvideli so, da bo stavba prihodnje leto že popolnoma dograjena, celotni stroški pa so ocenjeni na okroglo 3 milijone dinarjev.
Delo na postojanki, ki je zaradi zleta »Svobod« v Trbovljah nekoliko zaostalo, zopet naglo napreduje, zlasti še. ker si je društvo zadalo častno nalogo, da mora biti v počastitev VI. kongresa KPJ izdelan krov nad stavbo. Pri delu
pa niso zainteresirani samo planinci-delavci, tudi okoliški kmetje kažejo veliko razumevanje ter sodelujejo roko v roki z delavci. Predvsem so se izkazali pri oddaji potrebnega lesa za stavbo. V ta namen so podarili tokrog 20 kub. metrov lesa brezplačno. Poleg tega se je pa zavezal še vsak posestnik, da bo napravil po eno brezplačno vožnjo na Kum. Veseli smo strnjene fronte delavca in kmeta pri graditvi socializma, ki sta povezala svoje sile, da bi s tem služila javnosti in narodu.
Načrte, ki jih je izdelal član društva, tehnik Zdenko Zupan, je Planinska zveza Slovenije v Ljubljani potrdila ter ustrezajo vsem sodobnim planinskim zahtevam. Tudi Planinska zveza je takoj priskočila s svojo subvencijo na pomoč. Upamo pa, da se bo tudi novoosnovano olepševalno društvo v Trbovljah priključilo k sodelovanju.
Elektrifikacija Kuma je bila že lani izvedena, manjkala je samo še žica, medtem ko transformator že stoji kakor tudi drogovi za žično napeljavo. Enako je tudi notranja inštalacija obeh koč že zgotovljena. Ker se je za to delo zadnje čase zavzel tudi MLO Trbovlje, je upati, da bodo vsa elektrifi-kacijska dela do konca septembra tega leta dovršena.
Nova razširjena stavba bo imela dve jedilnici, ki bosta lahko sprejeli do 120 oseb naenkrat. Nadalje je predvideno v »stavbi še 11 sob s skupno zmogljivostjo 36 postelj ter skupna ležišča, moško in žensko s 27 posteljami. Preskrba pitne vodi je zamišljena z modernimi filtri. V ta namen bo zajeto čimveč vode, ki bo očiščena in v dobro zaprtih rezervoarjih lahko krila vse potrebe nove koče. Povečana planinska stavba pa ni zamišljena le kot turistična postojanka, temveč bo služija tudi za letni oddih delovnega ljudstva ter bo nudila vse tiste popuste in znižane cene za delavstvo, kot jih sedaj nudijo ostala gostinska podjetja v letoviških krajih. Poleg planincev bo preskrbljeno tudi za smučarje, ki si že sedaj gradijo novo skakalnico in žičnico, ker so snežne razmere vsako zimo na Kumu nadvse povoljne, kar so dokazali že dosedanji smučarski tečaji ,na Kumu.
Koča na Kumu, ki že sedaj slovi po svoji dobri kuhinji in postrežbi ter nizkih cenah, si bo skušala ta svoj sloves
povečati ter nuditi obiskovalcu in delavcu tisto udobnost, ki je mogoča le v socialistični državi.	K—k
:
Prve športne prireditve
ob tridesetletnici športa v Trbovljah
-ij •• •*;
V	soboto dne 30. avgusta se je začela vrsta športnih prireditev v proslavo tridesetletnice športa v Trbovljah. Nastopila so pionirska moštva Rudar I, Rudar II, Rudar III, Proletarec (Zagorje), Kemičar (Hrastnik) in Bratstvo (Hrastnik) v nogometnem pokalnem turnirju. Žreb je določil naslednje nasprotnike: Rudar I Rudar III, Bratstvo : Proletarec in Rudar II : Kemičar.
Prvo srečanje Rudar I : Rudar III se je končalo z rezultatom 10:0, izid tekme Bratstvo : Proletarec pa je bil 9:0. Ker pa sta v moštvu Bratstva nastopila dva mladinca, ki po starosti ne sodita več med pionirje, je bilo moštvo Bratstva diskvalificirano, zaradi česar se je plasiral v nadaljnje tekmovanje Proletarec. Tretje srečanje je bilo najbolj zanimivo. Obe moštvi sta bili izenačeni, tako da je moštvo Rudarja II šele v podaljšku zmagalo z rezultatom 2:1.
V	nedeljo 31. avgusta se je v dopoldanskih urah nadaljevalo pionirsko pokalno prvenstvo s tekmo Proletarec : Rudar II, ki se je končala z zmago Rudarja II (3:0). V tekmi Rudar I : Rudar II je zmagalo po težki borbi prvo moštvo z 2:0. Zmagovalca je določila zadnja tekma Rudar I : Proletarec, katere rezultat je bil 5:0.
Pionirska moštva Rudarja so pokazala solidno, kolektivno igro, kar je zasluga neutrudnega dela tovariša But-kovca.
Popoldne sta se v predtekmi srečala Proletarec (Zagorje) ter I. moštvo Rudarja. Kljub dvem rezervam je Rudar pokazal pravo ekshibicijsko igro ter zaključil prvi polčas z rezultatom 6:0.
V	prvih minutah drugega polčasa je dal srednji napadalec Proletarca Ogrinc častni gol, minuto zatem pa je Rudar zvišal rezultata na 7:1. Do konca tekme so dali igralci Rudarja še dva gola. Kljub visokemu rezultatu so se nogometaši Proletarca borili do kraja. —
V	njihovih vrstah je ugajal predvsem
srednji napadaleč Ogrinc, ki je hiter in odločen strelec. Najboljša moža na polju- pa sta bila Florjane in Knaus, ki sta smiselno povezala vse vrste Rudarjevega moštva ter dala tudi vse gole. prvi pet, drugi štiri.
Nato so se pomerili stari nogometaši iz Ljubljane in Trbovelj. Moštvo Ljubljane je pokazalo, da zna še vedno igrati, saj je že v prvem polčasu doseglo 7 golov. Najboljši je bil Doberlet, ki je dal tri gole. Častni gol prvega polčasa je dal Beline, srednji napadalec Trboveljčanov. Trboveljskemu moštvu se je poznalo, da je brez treninga, medtem ko so Ljubljančani v tem času odigrali že več tekem. V drugem polčasu se je slika na igrišču precej spremenila, predvsem zaradi tega, ker so zamenjali nekateri mlajši igralci starejše. V tem polčasu je bil še dvakrat uspešen Beline ter enkrat Krasnik, ki je s krasnim strelom iz okreta postavil končni rezultat 8:4.

Nastop članov in članic TD ^Partizana« okraja Trbovlje
V prostorih gimnazije se je odigral namiznoteniški dvoboj med Krimom in Rudarjem. Zmagali so člani Krima z rezultatom 9:1. Edino srečanje, ki ga je domača ekipa odločila v svojo korjst, je bila igra dvojic. .Zmagovalni par Trboveljčanov je bil Berger in Čamer ml. Rezultat je visok predvsem zaradi tega, ker se je šele v zadnjem času ta sekcija na novo formirala. Ob tej priliki se zahvaljuje vodstvo »Rudarja« direktorju gimnazije, ki je dal na razpolago prostore ter tako omogočil, da se je tekmovanje vršilo.
Graditev športnega doma „RUDAR“
Na košarkarskem stadionu sta se srečali ekipi Krima in Rudarja v prvenstveni tekmi, ki se je končala z rezultatom 55:32 v korist Krima. V moštvu Krima je nastopilo več članov bivšega KK Poljane, lanskoletnega prvaka slovenske lige. Igra v polju je 1 bila izenačena, le igralci Krima so bili , preciznejši pri metanju v koš. Zadnje I minute igre je ovirala tema.
Kmalu po končani vojni smo se trboveljski športniki zedinili za skupno društvo, ki naj bi odpravilo staro klu-baštvo in dalo športu v dolini novega zagona. Pod imenom SŠD »Rudar« smo se zbirali najprej nogometaši. Zaradi tega smo tudi najprej začutili, da je staro igrišče Amaterja, ki je bilo na mestu današnjega športnega prostora v smeri vzhod—zahoa, premajhno in da ne bo moglo več ustrezati potrebam časa. Zato smo že v letu 1946 preuredili igrišče. Obrnili smo se v smer sever—jug. Na desettisoče ur prostovoljnega dela so vložili delavci in uslužbenci trboveljskih podjetij in ustanov, ki so pod vodstvom agilnega Jožeta Brčona kopali in planirali, da so spremenili obliko prej revnega igrišča v lepo igrišče, ki ustreza vsem predpisom po velikosti in izdelavi. Nato se je delo ustavilo. Večjih potreb nismo 'čutili.
Razvoj taborniške organizacije
Prvi, ki je našel praktično in pri tedanjih družbenih ureditvah in taz-merah pripravno pot iz nezdravega mestnega življenja v prirodo, je bil ameriški prirodopisec in pisatelj Ernest Thompson Seton. Meseca julija 1902 — torej pred 50 leti — je ustanovil prvo gozdovniško organizacijo Indijanskih gozdovnikov (Woodčraft Indians) z namenom, gojiti bivanje v prirodi, utrjevati telo in dušo, vaditi se v spretnosti, ki je potrebna in koristna za življenje v prirodi ter spoznavati naravo. S tem je položil temelj za novo prirodno ter vzgojno in utrjevalno metodo taborništva.
Drugi, ki je Setonovo idejo o taborništvu prekrojil, je bil angleški general Robert Baden Powell. Ta je prvotni organizaciji kot bivši vojak pridal na
prvotnih Setonovih idejah ter je zajela ne le mladino, marveč vse plasti prebivalstva. Začela je prirejati vsakoletna taborjenja v prosti naravi, skupinske izlete ter gojiti gozdovniško vzgojo. Njen vodja je bil spet Avgust Kostajn-šek, ki je kot planinec, telovadec in športnik znal organizatorično pridobiti čim več sodelavcev.
V predvojni Jugoslaviji je bilo vsako društvo navezano le samo nase; vse si je moralo ustvariti z lastnimi sredstvi in pripomočki, od oblasti in države ni dobivalo nikakih podpor, poleg tega pa so se stavljale povsod še ovire. Organizacija je bila sicer povsem nepolitična, torej ni bila navezana na nobeno takratno politično stranko — vendar so jo vse glavne politične struje odklanjale, največ zaradi tega, ker ni bila
Tabor trboveljskih gozdovnikov — rodu >Črnega diamanta« o Bodeščah pri Radovljici leta 1931
pol vojaško obliko ter ustanovil novo skavtsko organizacijo (Boy Scouts As-sociation), ki se je z neverjetno naglico razširila po vsem svetu. Leta 1910 je bilo že pol milijona skavtov.
V Jugoslaviji sta se pred vojno uveljavili obe struji taborniškega gibanja, t. j. Setonovi gozdovniki pod imenom Združenje slovenskih tabornikov (ZST), ustanovljeno 8. julija 1925, in Baden Povvellovi skavti, ki so se razširili na celo državo. V Trbovljah je bila najprej ustanovljena.skavtska organizacija, in sicer leta 1922. Nj*n ustanovitelj je bil Rudolf Klima, po rodu Ceh, k*i živi danes na Tahitiju v Tihem oceanu. Ko je Klima odšel z neko angleško skavtsko ekspedicijo na potovanje okoli sveta, je njegovo mesto prevzel tovariš Avgust Kostajnšek (Črni Panter). Zaradi stroge abstinence, prepovedi pitja vseh opojnih pijač, si ta organizacija ni mogla utreti poti v rudarskih revirjih Obstajal je Steg skavtov in izvidnikov, ki je le s peščico svojih članov vršil svoje poslanstvo.
Ker je bila v skavtlzmu zajeta le mladina do 18 let starosti, se je ta organizacija razšla, namesto nje pa se je
organizacija njih privesek. Ker je bila nadstrankarska, so jo pustile živeti, in tako se je taborništvo počasi razvijalo naprej. Kakšne spletke so uprizarjali proti njej, govore sama dejanja: ko smo leta 1931 taborili v Radovljici na Gorenjskem, kjer je bilo nad 80 otrok in odraslih, so raznesli novico, da je bila v taboru poplava in da so vsi utonili. Ljudje so temu verjeli, in ko smo se razigranih lic in's petjem pripeljali s taborjenja domov in so naše vagone v Trbovljah odklopili — so prestrašeni starši pritekli k vagonom, njim ha čelu dr. Hugo Baumgarten, ki je bil takrat starešina Rodu. Njihovo prvo vprašanje je bilo: »Koliko je mrtvih?« Ze prej so ljudje govorili, češ: že odklapljajo vagone, sedaj bodo pa iztovarjali mrliče!
Začudeno smo vsi gledali te plašne obraze; zlasti otroci, ki so bili v vagonu najbolj razpoloženi, se niso mogli znajti v tem položaju prestrašenih staršev. Vest o našem povratku se je bliskovito raznesla- po Trbovljah; na postaji ter skozi ob cesti do Vod je bilo polno ljudi, ki pa so morali le priznati, da se ni prav nič zgodilo in da so se
ustanovila nova taborniška organizacija | taborniki prav zdravi in veseli vrnili.
gozdovnikov, ki si je nadela ime »Rod Črnega diamanta«. Pravila novega taborništva so bila sprejeta 23. novembra 1929. Ta nova organizacijska oblika m je začela uveljavljati spet po
Da je bilo kaj takšnega mogoče, je skoro nerazumljivo, ker bi lahko vsak trenutek telefonično vprašali v Radovljico, vendar tega nihče ni hotel storiti, s čimer je bil namen dosežen,
namreč da so bili starši zbegani in da je to organizaciji kolikor toliko škodovalo.
Pri prvih taborjenjih sta tudi bivša Bratska skladnica in Rdeči križ priključila nekaj svojih otrok kot kolonijo k našemu taborjenju. Ker so otroci na takem tritedenskem taborjenju pridobili na teži od 2 do 5 kg in se zdravi vračali, so odločilni ljudje pri Bratski skladnici ustanovili svoje lastne »kolonije«, ki so jih sami vodili, seveda brez taborne vzgoje in brez načrta. Gozdov-ništvo pa je s tem pridobilo, da se je sedaj prečiščeno — čeprav brez denarnih podpor — lahko popolnoma posvetilo svoji taborni vzgoji.
Kakšna je bila ta vzgoja? Vsak član je moral živeti po gozdovniških zakonih, moral je poznati vse osnove taborništva, rastlinstvo, drevje, rudnine, obvladati čim več vej športa ter vsa dela, ki jih je potreboval za poznejše življenje. Ce je bil vsemu temu kos, je napravil izpit in šele tedaj je bil gozdovnik. Življenje v taborih je teklo neprenehoma med delom, učenjem, športom in zabavo naprej — za lenarjenje ni bilo tu mesta.
Ko je bil zaradi raznih spletk in intrig glavar Črni Panter prisiljen odložiti svojo funkcijo, je gozdovništvo začelo vidno pešati. Ves inventar, šotori, kotli, veliki šotor Tee-pec so se počasi razgubili, in ko je okupator leta 1941 zasedel Trbovlje, je bilo prvo njegovo delo, da je zaplenil denar in preostalo premoženje.
Pretežna večina tedanjih^ gozdovnikov je odšla v partizane, mnogo jih je padlo za naše osvobojenje — vsem pa je koristila vzgoja, ki so jo pridobili že kot gozdovniki. Posebno so se uveljavljali kot kurirji, kajti poznane so jim bile vse skrite gozdne steze In utrjeni so bili v vsem.
Po osvoboditvi pa je čakalo našo državo povsem drugo delo. Iz porušenih vasi in mest je bilo treba zgraditi močno socialistično Jugoslavijo, bivši gozdovniki so prijeli za delo ter pomagali in gradili na vseh koncih in krajih. Ko je bilo vse to urejeno, so začeli spet razmišljati o ustanovitvi taborniške organizacije, ki je bila tudi lani ustanovljena. V Trbovljah je bil 23. februarja t. 1. ustanovni občni zbor, kjer je bilo že ob pričetku preko 100 vpisanih članov. Za načelnika je bil izvoljen tovariš- Vili Kalšek, za starešino pa tovariš Stanko Kangler. Novo gibanje se je silno naglo razvijalo, zlasti še ko je tov. Kostajnšek organiziral vso šolsko mladino. Danes je zajeto v Trbovljah v taborništvo preko 300 ljudi. Tudi sedanja organizacija si je nadela ime Rod Črnega diamanta. Predvideno je bilo veliko taborjenje, ki pa se zaradi nerazumevanja nekaterih odločilnih osebnosti letos ni dalo izvesti.
Taborništvo na novi socialistični podlagi je prva etapa naše mladine pri predvojaški vzgoji. Uči se spoznavati našo socialistično domovino. Njen osnovni cilj je vzgoja dobrih članov socialistične družbe s pomočjo organiziranega življenja v prirodi po že uveljavljenih in tudi pri nas preizkušenih gozdovniških in skavtskih metodah, opirajoč se pri tem na socialistično družbeno ideologijo.
K—k.
OGLAŠUJTE V »ZASAVSKEM VESTNIKU«)
Za takratno športno delovanje je novo igrišče zadoščalo. Upravne prostore, kakor tudi prostore šahovske sekcije smo imeli v Fizkulturnem domu, slačilnice in garderobe pa v zasilnih barakah na jugovzhodnem delu igrišča.
V letu 1950 pa smo zaradi vse večjega razmaha društva morali začeti misliti na opremo novih fizkulturnih objektov. Začutili smo potrebo po prostorih za razne veje športa, misliti smo morali na higienske kopalnice, slačilnice in garderobe. Zaradi vse češčega igranja zunanjih klubov in pomanjkanja tujskih sob v mestu je bilo treba misliti na lastne opremljene sobe za sprejem tujih športnikov. Manjkalo nam je prostorov za zimski trening, nismo imeli shramb za vse večje količine športnih rekvizitov, računati smo morali tudi na to, da bo v bližnji bodočnosti Fiz-kulturni dom premajhen celo za telovadno društvo in da se bomo morali iz njega umakniti.
Takšne in podobne misli in skrbi so nas težile tistega leta. ko je bil predsednik društva tovariš Herman Kotar. Tako se je v teh težavah porodila misel na lastni Športni dom. Sestavili smo gradbeni odbor, ki mu je predsedoval inž. Ivan Vrečar in začeli zbirati sredstva za uresničenje zamisli. Načrte za dom nam je napravil Zdenko Zupan. Prav posebno pa se je zagrizel v delo tovariš Nace Ravnikar, ki je bil gospodar gradbenega odbora.
V prvi polovici junija 1950. leta je bil na seji že sprejet sklep, da se začne z delom na temeljih, ki so bili postavljeni za zidanje kulturnega doma.
Ko smo začeli, nismo imeli niti gradbenega dovoljenja niti kakšnih priporočil, imeli pa smo 500.000 dinarjev (ki
nam jih je poklonil Glavni odbor ES J oli
Beograd) poleg razpadajočega gradbenega materiala, ki ie bil določen za gradnjo Kulturnega doma. V prvih mesecih je bilo na gradbišču vse živo. Z velikim veseljem in predanostjo so naši športniki delali na svojem novem domu in že leta 1950 napravili nad 8000 prostovoljnih ur.
V letu 1951 smo Dom dogradili v surovem stanju do prvega nadstropja. Takrat pa je postal predsednik gradbenega odbora tovariš Milan Kožuh. Z Domom, kakršen je bil, ni bil zadovoljen. Priganjal je k gradnji še enega nadstropja, češ da mora že zaradi zunaniega izgleda Dom res biti reprezentativna stavba, poleg tega pa da prostori sploh ne bodo zadoščali. Prorlrl je s'
je s'svojim načrtom. Pod njegovim vodstvom je Dom dobil konen
obliko in bil tudi dograjen.
V vseh teh letih ie društvo vložilo v gradnjo doma velikansko delo in mnogo denarja, saj so dohodki treh tombol »zazidani« v tem Domu kakor tudi ves presežek društvenih prireditev. Pri vsem tem delu za dograditev športnega doma pa ne smemo pozabiti podjetij in ustanov, ki so nam v najkritič-nejših trenutkih s svojimi podporami pomagali iz finančnih zadreg. Zato se jim društvo na tem mestu tudi najlepše zahvaljuje. Prav tako jim bo ostalo kvuležno tudi članstvo in mladina, ki bo na novem športnem prostoru in lepem higienskem Domu izpopolnjevala svoje športno znanje in krepila svoje telo, da bo še uspešneje opravljala svoje poklicno delo v podjetjih ter zdrava in krepka doprinesla k moči obrambne sile naše socialistične domovine.
Premalo imamo odmerjenega -prostora, da bi mogli na tem mestu opisati vse težkoče, ki smo jih imeli pri delu in tudi imensko navesti vse, ki so nam z nasveti, z delom ali pa s finančnimi sredstvi pri gradnji pomagali. Omenimo pa naj tovariša Milana Kožuha, predsednika gradbenega odbora, in pa gospodarja tovariša Naceta Ravnikarja, ki imata za zgraditev tega Doma prav gotovo največ zaslug. Vsi pa. ki so pri gradnji kakor koli pomagali, naj nosijo v srcu prijetno zavest, da so soudeleženi pri gradnji športnega doma, ki je v ponos ne samo trboveljskim, ampak vsem slovenskem športnikom
Opozorilo bralcem »Zasavskega vestnika«
Zaradi preobilice gradiva smo bili primorani odložiti mnogo člankov za prihodnjič. Med njimi je tudi nadaljevanje podlistka »Partizanski dnevnik«.	Uredništvo.
Romunske oblasti so v avgustu izselile iz Constance okoli 9000 Romunov, ki so lahko vzeli s seboj le 40 kg prtljage. Na njihovo mesto pa je prišla nova enota sovjetske armade.
ZSSR zopet moti vprašanje sestanka štirih velesil, da bi čim-
bolj zavlekla rešitev nemškega vprašanja o združitvi Nemčije. Zahodni tisk je mnenja, da Moskva ne želi več sporazumov in tudi ne enotne Nemčije. Francoski predstavnik zunanjega ministrstva pa označuje sovjetsko noto kot propagandističen dokument.
V Perziji je prišlo zopet do novih spopadov med muslimani in med pristaši Tudeha, proizvodnja petroleja pa je še vedno omejena na perzijske notranje potrebe. Ameriški strokovnjaki proučujejo sedaj, kako bi zopet dvignili proizvodnjo.
Ob kitajsko-sovjetskih razgovorih, ki so bili v Moskvi, si žele Sovjeti, da bi s pomočjo disciplinirane Kitajske ustvarili v Aziji položaj, ki bi imel za posledico razbremenitev ruskih sil na Zahodu, obenem pa bi s tem dosegli likvidacijo temeljev njene neodvisnosti.
V Južni Afriki narašča odpor proti M
Malanovi vladi. Množijo se primeri aretacij oseb, ki izvajajo pasivno rezistenco proti zakonom o plemenskem zapostavljanju.
Egiptovska vojska nadaljuje s preiskavami po Farukovih palačah, v katerih je živel izredno razsipno in očitno nič kaj moralno življenje. V egiptovskih strankah pa se vrši notranje čiščenje, kot je zahteval Nagib. Odbor iz-
vedencev izdeluje načrt nove ustave, ki bo predložen v odobritev
ljudskemu referendumu.
Italijansko ministrstvo za trgovino onemogoča izdajo dovoljenj za uvoz jugoslovanskega blaga: če se bo to ravnanje nadaljevalo, bodo jugoslovanski proizvajalci
prisiljeni odpovedati sklenjene pogodbe o donavah blaga.
Naša parlamentarna delegacija, ki se mudi na obisku v Grčiji, dosega čimdalje večje uspehe pri okrepitvi in poglobitvi grško-ju-goslovanskega prijateljstva. Poudarjajo, da se spreminjajo stare simpatije Jugoslovanov do Grkov v pravo ljubezen.



Odbor OZN, ki naj bi skrbel za vrnitev vojnih ujetnikov, ugotavlja. da je še danes v Rusiji nad 2,500.000 ljudi, o katerih usodi ni kljub sedmemu letu po končani vojni ničesar znanega. Izginili so kot žrtve gehocida v državi, ki cinično nosi socialistično ime.
Ko so turški novinarji zapustili Jugoslavijo, so izrazili prepričanje. da je politika jugoslovanske vlade pravilna in da je Jugoslavija na pravi poti.
Na Japonskem je razpisala vlada nove parlamentarne volitve, pri katerih bodo doslej vladajoči liberalci tudi po volitvah najmočnejša japonska strafika.
V Koreji še vedno ni nič novega. Truman še vedno upa na mirno rešitev korejskega spora, noče pa odgovoriti, na kaj naslanja to svoje upanje.
Nad jugoslovanskimi državljani v Bolgariji še vedno izvajajo bolgarske oblasti nasilja. Jugoslovanske državljane zapirajo in zahtevajo od njih. da bi sprejeli bolgarsko , državljanstvo. Naša vlada je poslala bolgarski vladi protestno noto.
Tudi iz Albanije se vrše dnevno pobegi na jugoslovansko ozemlje zaradi neznosnih razmer, ki vladajo v Albaniji. Begunci vedo povedati, da nadzirajo zdaj sovjetski oficirji albanske enote vzdolž jugoslovanske meje.
Simultanka v Čast 30-letnice
V programu proslave 30-letnic® športa v Trbovljah je šahovski mojster Puc odigral simultanko proti 28 igral' cem Trbovelj. Odziv na to prireditev je bil spričo velikega števila šahistoV razmeroma majhen. V spomin na 30' letnico športa v Trbovljah so trbovelj' skišahisti podarili tov. Pucu lično i*' delano šahovsko trdnjavo.
Prvo zmago je mojster Puc dosege} že po 17. potezi. V osemnajsti pote?' pa je moral sam kapitulirati proti toV’ Drobežu. Po treh urah Je bil končn' rezultat simultanke: 21 partij je mojster
odločil v svojo korist, 6 izgubil, ena Pa
se Je končala remi. Dobili so: tov. DrO' bež, Lavrič, Opresnik, Vek, Poznič i” Hrovat, remi pa je dosegel tov. Rugeh
Ob malo večji pazljivosti bi bi* uspeh trboveljskih šahistov v tej si' multanki lahko ugodnejši. Tudi trij® pionirji so se mojstru nekaj časa upi' rali.
Sahlste opozarjamo na brzotuinir. W bo v četrtek, 4. septembra ob 6. url zvečer. — Vabljeni vsi šahisti. J*

PRESKRBIMO KRMO ZA ŽIVINO
Letošnje leto ni nič kaj ugodno za našega kmeta. Žito je bilo na splošno se kar dobro, le malo smo ga naželi, tudi krompir kaže zaenkrat še kar nekako, .fižola pa ne bo. Tudi koruza in ajda vsaj trenutno pri nas dobro kadeta, tako da bo letina še kar srednja. Skrbi pa nas, kako bomo prekrmili živino čez zimo. Sena ni bilo veliko, niti dve tretjine normalnega pridelka, z otavo je še slabše, ponekod je pa celo sploh ne bo. Tudi prihodnje leto se nam zaradi letošnje suše ne obeta dobra letina sena.
Zato premišljujmo že sedaj, kako bomo prekrmili svojo živino čez zimske mesece. Preračunajmo zalogo krme, ki smo jo že spravili, in preudarjajmo, Kaj bi se še dalo dobiti in koristno Uporabiti za krmo, da ne bi bilo treba odprodati preveč živine in da fi ne bi bilo treba stradati preko zime.
Preudarni živinorejci so takoj po žetvi posejali kar največ krmnih rastlin, bodisi za zeleno krmo ali pa tudi «a napravo silaže, t. j. okisane krme. Pa tudi še po ovsu in izkopu ranega krompirja je mogoče izkoristiti njive za setev takih krmnih rastlin, ki nam bodo drugo leto v zgodnji pomladi prav Prišle, ko nam bo že primanjkovalo sune krme. še je čas, da zasejemo zmes ozimne grašiee z rž,jo, ki nam bo maja dala obilen pridelek in zraven še očistila njive vsega plevela. Prvi priredek spomladi, že ob koncu aprila, ko gradiča in inkarnatka (laška detelja) še ne bo godna za košnjo, nam more dati oljna repica prvo sočno krmo za govedo, pa tudi za svinje. Kako je oljna repica dobrodošla krmna rastlina v zgodnji pomladi, vedo samo tisti, ki so jo Poskusili krmiti. Zaradi tega ne moremo dovolj priporočiti setev te repice za krmo, zlasti letos. Te dni je' še čas za
Dalje |e nujno, da letos pripravimo ludi vejniKe, zlasti tam, kjer rede drobnico. Sedaj je že skrajni čas, da napravimo butare zelenih vej raznega fozdnega drevja. Jesen je pač najboljša, pa tudi razno grmičevje, kot leska in tudi vrbovje, ki nam delaja nadlego v gozdu in ob mejah, lahko s pridom Poyežemo v butare ter na zračnem prostoru shranimo za zimski čas. Listje
POMENKI Z NAŠIMI BRALCI
Vsem bralcem »Zasavskega vestnika«!-
, Sledeč načelu, da bodi tisk čim bliye Uudstvu In uresničujoč svoj najvlšjl cilj,
dneva v dan dvigati svojo vrednost ln Postati resnično napreden list za vsestransko. živo Tseblno, Ust, po katerem bodo z foteljem posegali vsi delovni ljudje našega "kraja, se je »Zasavski vestnik« odločil, ‘topiti v kar najtesnejši ln neposredni stik š svojimi bralci, se z njimi kot njihov strokovni svetovalec porazgovorltl o težavah ln Problemih, ki jih Imajo v svojem vsakdanjem življenju ln jim kot dober prijatelj dati — dober nasvet.
V ti namen sporočamo našim bralcem, da bomo s prihodnjo številko odprli v na-sem listu rubriko »Pomenki z našimi bral-e>«, v kateri bomo objavljali vse, kar teži našega delovnega človeka. Robrika bo nagnjen* opominjanju na slabosti in napake, *1 jih opažamo v vsakdanjem življenju ln T stiku z našimi uradi, ustanovami ln podaji, nepravilnostim, ki se dogajajo v med-nebojnih razmerjih človeka do soljudi, pomanjkljivostim v naši socialistični družbeni Tlfojl, govorila bo o našem odnosu do dela,
družbe, o pravicah In dolžnostih, ki Jih 'nismo do družbe in do posameznikov, prinašala predloge bralcev za odpravo napak 'n pomanjkljivosti in podobno.
Zlasti pa bomo v tej rubriki prinašali odgovore ln nasvete našim bralcem, ki lz kakršnega koli vzroka ne morejo na kak drug Jsposreden način priti do pojasnil na vprašaja, ki jih leže, ki pa jim ne vedo odbora. Predvaem ao to vprašanja pravne narave, kakor n. pr. delovni odnosi, godalno •"■varovanje. državljansko-pravna razmerja, “"dalje vprašanja zdravstvene narave, Itd.
Da pa bi to nalogo, ki smo Jo prevzeli, resnično uspešno izvrševali, smo zbrali ?*rog sebe krog strokovnjakov, ki bodo akr-“di. da bo vsakdo, ki te bo obrnil na nas Pn strokovno pomoč, te tudi deležen ln — ""dovoljen
’'«blmo torej vse bralce našega lista, da 5* te rubrike pridno poslužujejo, sebi in ,ružbl v korist, nam pa v zadoššenje, da ‘"P0 vam ustregli ln da se trudimo izpolnjevati svojo nalogo — služiti koristim dednega ljudstva.
vprašanja, predloge, opažanja In druge .Pomenke« Je pošiljati na naslov: Urednico »Zasavskega vestnika« (Pomenki), Tr-
vejnikov, zlasti če je še mlado, ne zaostaja po vrednosti mnogo za našim senom. Za ovce in tudi za drugo mlado živino je boljša krma kot slama. Tako bomo prihranili boljšo krmo za krave, da bi nam dale več mleka.
Pa še druge rastline, razne zeli, pa tudi plevele, ki smo jih druga leta uporabili za steljo ali pa za napravo komposta, čestokrat pa jih tudi sežiga-mo, kar je velika škoda, bomo letos, kolikor bo pač mogoče, ohranili in uporabili za krmo. Tako moremo tudi krompirjevko, ki jo pokosimo, ko se še ni povsem posušila, koristno uporabiti za krmo. Sveža, če jo pokladamo v •večjih množinah, povzroča drisko, v manjših količinah in pa silirana ni škodljiva. Tudi če smo poleti škropili krompirjevko s kemičnimi sredstvi proti koloradskemu hrošču, v jeseni ni več nevarnosti, da bi z njo zastrupili živino. Strup je škodljiv samo nekaj dni, neposredno po škropljenju pa je tako ali tako ne bomo takoj poželi. Najboljše pa je, če imamo krompirjevke mnogo, da jo siliramo kar v plitvih zemeljskih jamah (zasipnicah).
Ako bo jesen ugodna, bomo imeli še precej paše, pa tudi še otaviča in raz-
nega zelenja, ki ga marsikje ne bodo mogli vsega pokrmiti v svežem stanju, pa tudi ne posušiti. V takih primerih bo nujno1 potrebno, da vse te ostanke raznega listja, repe, korenja, zelja ter otaviča, deteljice in podobno siliramo. Pri manjših količinah lahko to zelenje nabijemo v razne prazne sode, ki jih dobro pokrijemo, da zrak ne more prodirati v silirano krmd. Če imamo slabe sode, skopljemo jame ter postavimo sode v nje ter jih pokrijemo samo na vrhu z zemljo. Pri večjih množinah takšne zelene krme, ker nimamo še silosov, skopljemo na krajih, kjer ne pride vanje ne talna ne vrhnja voda, primerne, okrog 1 metra globoke jame, ki jih obložimo z deskami ali s čim drugim, ter v tako pripravljene jame nabijemo razne ostanke zelene krme.
\se moramo torej storiti, da si zagotovimo čim več krme za zimske mesece. Varčujmo s krmo že sedaj! Mnogo krme raztrosimo sami, pa tudi živina je dosti uniči, zlasti ovce. Le s pravilnim varčevanjem — ne tako, da bi živina stradala — in če bomo vse storili, bomo uspeli ohraniti ne le kar največ živine, marveč jo bomo tudi dobro prekrmili preko zime.
Ob pričetku šolskega leta
LE KAM BI ŠLA
»Le kam bi šla?« je meseca avgusta premišljevala Joža iz Zagorja, ker avgust je bil končno njen. Dobila je težko pričakovani dopust.
Mislila je na morje, a ko je pričela računati, je sprevidela, da so njeni prihranki premajhni tudi za tedensko bivanje ob prijetnem Jadranu. Pa nič čudnega: njena plača ni velika, izdatkov pa je vedno toliko in zato njen kup, ki ga je namenila za morje, ni zrastel nikamor naprej od dveh tisočakov, ki sta žalostno samevala v škatli in hrepenela po tovariših.
Nehala je premišljevati in lepega .dne v avgustu jo je v prijetni družbi *mahnila v Izlake nad Zagorjem, kjer je prijetno kopališče z zdravilno vodo in lep sindikalni Počitniški dom.
Vreme je bilo krasno in sonce je neusmiljeno žgalo Jožo in njeno druž-\bo. Nikjer na nebu ni bilo nobenega oblaka. Joži so se zdele Izlake res lepe, skrite o mični dolini.
V domu se je malo >podprlat, potem pa je zadovoljna odšla proti Kopališču.
S skrbnim tovarišem Prosencem, ki urejuje kopališče, sta hitro opravila, in Joža je bila kmalu med kopalci. Njena koža je bila še bela in slišala je opazko: >Ta se je pa o kislem mleku sončila! < Rada bi bila• rjava, a ji služba ni dopuščala, da bi se predajala sončnim žarkom.
Najprej je samo hodila po vodi, potem pa je previdno poizkusila s prsnim plavanjem. In šlo je, čeprav je bila lani prvič o kopališču. Čez čas je bila že na soncu in njena koža je kmalu postala rdeča.
Ko je bila spet lačna, se je šla okrepčat o dom. Zadovoljna se je po kratkem počitku vrnila v vodo. Kosilo ji je dvojno teknilo: voda jo je nekako prevzela in kosilo je bilo res okusno. Tovarišica Dornikova se ni zaman sukala okrog štedilnika. Goste, med njimi tudi Jožo, je zadovoljila.
Popoldne je bilo spet lepo. Proti večeru se je Joža vračala domov z obljubo, da bo še prišla.
In res je še prišla. Precej vročih dni je Joža preživela v Izlakah. Zelo se ji je priljubil ta kotiček, ki nudi vsakemu delovnemu človeku prijeten oddih.
Rada se spominja dobrodušne in postrežljive tovarišice Ane, podjetnega tovariša Nandeta, skrbnega Prosenca in njegove mlade, včasih zasanjane hčerke. Še sedaj sliši glas tovariša Korošca, ki je nekega večera tako lepo pel. Spominja se tudi, da ji je nekdo pravil, kako sta se dva mlada fanta domačina po končanem kopanju nekajkrat povzpela do zastave, ki plapola vrh kopališča, in se z njo obrisala. Spominja se mnogih kopalcev in kopalk — prijaznih še posebno — in tudi tistih, ki so se tako radi spotikali ob druge, namesto da bi svoje videnje spravili v red. Vsi ljudje pač niso enaki in nihče ni kriv, če ima kakšno telesno napako, če je morda presuh ali pa predebel. Če bi bili vsi ljudje enaki, kako dolgočasno bi bilo na soetul
Nazadnje mi je Joža rekla: »Le pojdi v IzlakeI Tam je lepo. Voda, sonce in vse, kar st želi oddiha potreben človek. Ob sobotah in nedeljah zvečer se lahko tudi zavrtiš. Drugo leto pa greva skupajl<	Emes.
Deseta obletnica slovenskih brigad
V soboto 13. in v nedeljo 14. septembra bo v Dolenjskih Toplicah pod Rogom proslava desete obletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad: Tomšičeve, šercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve. Ta slovesnost bo doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev NOV.
Glavni odbor ZB Slovenije kliče vse svoje članstvo in vse slovensko delovno ljudstvo, da se te lepe slovesnosti udeleži v kar največjem številu. V ta namen bodo dana na razpolago vsa prevozna sredstva, prav tako bo dovoljena četrtinska vožnja.
Da bi pa priprave na to slavnost potekale čim uspešneje, je Pripravljalni odbor za proslavo na sestanku z zastopniki okrajnih odborov ZB med drugim sklenil, da bodo okrajni odbori ZB povabili vse druge organizacije k
sodelovanju, v kateri namen so bili izbrani pripravljalni odbori za obisk slovesnosti. Enako vabilo so dobili tudi občinski odbori ZB. Prav tako so se na tem sestanku dogovorili, naj imajo povsod, kjer je možnost, vsebinsko primerne prireditve z vabilom na kar najbolj množičen obisk proslave. Nadalje so vsi okrajni odbori ZB dobili nalog, da pravočasno priglasijo Pripravljalnemu odboru proslave pri Zvezi borcev NOV v Ljubljani število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in vprašanja. Ta odbor bo sproti dajal vsa potrebna navodila v naših dnevnih časnikih in radiu.
Prepričani smo, da bo obisk tega lepega slavja tudi iz našega okraja časten, to tem bolj, saj so tudi naši revirski borci sodelovali v teh brigadah.
Letošnje šolsko leto pričenjamo v trboveljskem okraju pod precej težavnimi okoliščinami. Skoraj po vseh naših šolah se je zvišalo število učencev, s tem pa tudi število oddelkov. Na nižjih gimnazijah pa se uvaja Četrti razred. Vse to zahteva mnogo več učnih moči, s katerimi pa ne razpolagamo. Precej naših šol ne bo imelo potrebnega števila učiteljev. Težave pa bodo tudi na gimnazijah.
Naši učitelji bodo zaradi tega mnogo bolj obremenjeni, vendar upamo, de bodo svojo dolžnost opravili v zadovoljstvo ljudstva in korist mladine.
Mnogo naših pionirjev si je nabralo novih moči na prijetnih taborjenjih po n8Ših planinah, ki so bila letos organizirana. Na zletu »Svobode« so nam pokazali sadove svojega izvenšolskega dela. Vidimo torej, da je izvenšolska vzgoja najzanesljivejša opora šolski vzgoji.
Če bomo letošnje šolsko leto prebili s premajhnim številom učnih moči, vendar lahko z zadovoljstvom ugotavljamo. da smo precej naših šol-obnovili tako, da se bo v njih naš miadi rod prijetno počutil. Moramo omeniti, da so v ta namen mnoge naše novoustanovljene občine odobrile precejšnje kredite. Veliko je v ta namen prispeval tudi okrajni ljudski odbor, zavedajoč se, da je, kakor za vsako stvar, tudi v prosveti materialna podlaga prvi pogoj za vsak napredek.
Naše šole res še nimajo dovolj učil in potrebne oprave, vendar se do danes ljudska oblast ni toliko zanimala za potrebe šol kot sedaj, saj znaša proračun rednih in izrednih kreditov nad 39 milijonov dinarjev.
Ob tej priložnosti moramo omeniti nadvse hvalevredno pomoč radeške Papirnice pri razširitvi osnovne šole v
Jagnjenici. Vsa mizarska dela, ki so bila potrebna, je opravila zastonj. Vrednost teh del' znaša 150.000 din. Tako je tudi cementarna dala cement in apno po žnižani ceni s prevozom na Jagnjenico. OF na Jagnjenici je pripravila 52 kub. metrov peska, od katerega je 20 kub. metrov zastonj pripeljal tov. Dornik, 14 kub. metrov pa tovariš Jež. To so posnemanja vredni primeri.
Za ■ uspešen pouk na šoli pa je potreben tudi šolski vrt, ki ga ta šola še nima. Upamo, da bo tov. Alojz Sko-porc. ki ima zemljo v neposredni bližini šole, to potrebo pravilno razumel in bo sporazumno s Svetom za prosveto pri mestni občini Radeče to vprašanje rešil v korist šole.
Jagenjčani so lahko zadovoljni s svojimi učitelji, ki so s tamkajšnjo mladino poskrbeli za prva denarna sredstva za razširitev šole, s čimer bodo pridobili tudi primeren prostor za kul-turnoprosvetno delo.
V našem okraju pa imamo še nekaj občin, ki nimajo pravilnih odnosov do prosvetnih ustanov in delavcev. Vse te pomanjkljivosti se dajo odpraviti s tesnejšo povezavo med njimi. To nalogo pa imajo predvsem Sveti za prosveto in kulturo pri občinah. Ponekod so se zaradi tega zaostrili odnosi med učitelji in krajevnimi faktorji. Pri tem je opaziti, da tukaj še v veliki meri odločajo osebnosti, ki iz kakršnih koli vzrokov niso v dobrih odnosih z učiteljstvom. Vsa nesoglasja, do katerih pride na vasi, naj nepristransko rešujejo občinski odbori na sestankih, saj so ti prva pristojna oblast v kraju.
Od našega učiteljstva, ki se je Čez poletje odpočilo, pričakujemo novih podvigov.. Zastavi naj vse svoje sile za dvig prosvete in kulture.	—ik.
Več objektivnosti!
V članku »Delavske enotnosti« št. 30 z dne 18. avgusta o ustanovitvi »Svobode II« v Hrastniku in o dvorani sindikalnega doma sindikalne podružnice Kemične tovarne podatki niso točni.
Res je, da ima sindikat tovarne lepo, veliko dvorano, ni pa res, da je bila zgrajena z denarjem Glavnega odbora sindikatov.
Delovni kolektiv tovarne je s požrtvovalnim delom prispeval k tej zgradbi nad milijon dinarjev, razen tega pa se je odrekel nagradi 264.000 dinarjev iz sklada vodstva tovarne ter 75.000 din. namreč nagradi Ministrstva za industrijo LRS, ki jih je podarilo za izgradnjo te dvorane. Iz fonda za kulturo in prosveto je delovni kolektiv odposlal prispevek 283.000 din Glavnemu odboru sindikatov, ta pa je dal za zgraditev dvorane v tovarni na razpolago 448.000 din. Poleg tega je sindikalna podružnica prepustila za uresničenje tega načrta vse dohodke od prireditev v dvorani v znesku 309.000 din.
Kar se pa tiče »patronata« sindikalne podružnice v Kemični tovarni nad dvorano in pripombe v omenjenem članku, »da sindikalni odborniki niso hoteli nič slišati o odstopu dvorane«, pripofninjamo sledeče:
čudimo se dopisniku, da je to objavil, ko je od predsednika sindikalne podružnice vendar dobil natančne podatke o vsem.
Sindikalna podružnica Kemične tovarne je dala dvorano do danes vsakomur na razpolago za kulturno-pro-svetne prireditve edinole proti plačilu dejanskih stroškov (čiščenje in električ-nini tok). Storila je še več: ako so bile prireditve slabo obiskane, ni zaračunala niti stroškov za čiščenje dvorane in za razsvetljavo.
Proti novoustanovljenemu društvu »Svoboda II« v Hrastniku je sindikalna podružnica zavzela neoporečno stališče; odstopila mu je poslovni lokal v velikosti 44 kv. metrov samo proti plačilu p'rabljenega električnega toka.
Po dogovoru med upravo društva »Svoboda« in sindikalno podružnico je velika dvorana »Svobodi« stalno na
razpolago. Pri uporabi dvorane za vaje društvo »Svoboda« ne plača sindikatu drugega kot stroške za luč in čiščenje dvorane — od kulturno-prosvetnih prireditev pa bo društvo »Svoboda« odstopilo 20% od izkupička, pri zabavnih prireditvah pa 30% za dokončno izgradnjo dvorane. V ilustracijo, kako je s »patronatom« sindikalne podružnice nad njeno lastno dvorano, pa navedimo, da so dohodki dvorane od 1. januarja do 30. junija t. 1. dali 25.882 din, izdatki zanjo v istem razdobju (vzdrževanje) pa so znašali 31.394 din.
Iz prednjega je jasno razvidno, kako zmotne vesti širijo med javnostjo vsi tisti, ki trde, »kako velike dohodke črpa sindikalna podružnica iz svoje dvorane«.
Sindikalna podružnica Kem. tovarne Hrastnik
Gospodinjska šola v Trbovljah je ustanovljena
V prizadevanju za vedno boljšo in širšo strokovno izobrazbo naše mladine ie Svet za prosveto in kulturo pri OLO Trbovlje izvršil že vse priprave za ustanovitev gospodinjske šole v Trbovljah. Redni pouk ,se bo pričel dne 15. sept. 1952. Mladinke v starosti od 14. do 18. leta starosti, ki žele obiskovati to šolo, naj vlože prošnjo do 10. septembra 1952 na upravo gospodinjske Šole (bivši vrtec) v Trbovljah - Vodah.
Prošnji je treba priložiti:
1.	rojstni list.
2.	kratek življenjepis,
3.	zdravniško spričevalo,
4.	potrdilo staršev ali namestnika o vzdrževanju in
5.	potrdilo o dovršeni sedemletki oz. osemletki ali o nižji gimnaziji.
Mesečna oskrbnina bo znašala 1500 dinarjev. Prošnjo in priloge je treba kolkovati po predpisih.
Vsa ostala pojasnila daje uprava.
earl biggers:
Skrivnost
EVE DEKANE
•Aha, sedaj itn se »pomnil I« Je venel tliknll Chan: »Ravno zlutraj »em pr« Sljeval, kakšno ime bi mu dal. C« ml doti«, mu ho ime Barry Chan.«
•To je zame nenavaden poklon,« le resno !"1 Kirk »K.» bi vam le mogel sedajle izliti darilo za novorojenčka! Bom pa da-" pozneje poslal «	,,
•Želim le to, da bi bil vreden imena, ki ko nosil. Vam. goepodična Morrow, pa 'm najlepio ln najsrečnejšo bodočnost!« •Hvala vam, gospod Chan Rada bi vi-». da b| ostali pri naa, toda v eelotl rameni vaSe nagibe: stvar Je vse oreveč Hotena ln zato Charlle Chan beži pred
kvarni!«
•Zbogom, goapodlčna,« je odgov.orll glo-» užaljen.
Kirk je začudeno pogledal gospodično. •Nikar me tako grdo ne glejte,« Je odgo-?Ha žalostno »Vem. da so bile moje be-;• neusmiljene, toda potem, ko »em Izčr-•* vso svojo spretnost pregovarjanja, »em *«la preizkusiti tudi to sredstvo. Pa ae ni posrečilo! Kaj naj storlmr Pojdiva!« •Počakajte malo Ladja bo odplula Sele •dve minuti Vedno rad gledam odhod. l*'ej me prime neke vrste Jeza. Poglejte!« rekel In s prstom pokazal na krov ladje, ,*e J* v vrvežu pokazala mlada Ženaka »»vi obleki s Šopkom orhidej na rami-■"oko h| stavil, da Je to mlada žena, tisti zraven nje pa le nedvomno srečni mla-mož.«
""spodlčna Morrow je ravnodušno po-* AS** na ladjo. 4
. Havajsko otočje JeTint nalašč ustvarjeno ‘ ntedene tedne. Včaaih mislim... vam "rehiti Se presedamt«
7*® ne raToo preveč.«
« *’ *• razumem Poročno potovanje Je K*J. kar vaa ne zanima. Ločitve zakonov
so za vaa zanimivejše. Pa naj bo. ne bo «e vam posrečilo potlačiti mojega lepega navdušenja!«
Potegnil je Iz žepa robe« ln začel i njim mahati teni t orhidejami:
»Na svidenje in veliko »reče!« Je vzklik-nlh Kirk.
»Nikjer ne vidim gospoda Chana,« je rekla Morrow.
V svoji kahlut Je sedel na robu postelje gospod Chan ln se zatopil v mračne misli-Njegovo veliko veselje zaradi odhoda se mu je eedaj nepričakovano skalilo. Zakaj neklt AH Je gospodična Morrorv resno mislila tisto, kar je reklat Da se je zbal te-žavT Alt je zanj aplnb kaklna stvar pretežka?
Neki glas v kabini-araven njegove mn le zmedel nr*H Tistega človeka glai Je nekje že allSal. Sre« mn Je za hip prenehalo utripati.
»Mislim, da Je to vse. Ll.« Je govoril tisti glas. Potni list ImaS In denar čakaj me v Honolulu ln se preveč ne kaži javnosti.«
»Storil bom kakor ral nkaanjete.« Je odgovoril s tenkim In enoličnim glasom.
»Če pa te bodo poskulall pretipavatl, se naredi neumnega. AH razumet?«
»Da, molčal bom ko zid.«
»Dobro, Ul Gnng, tl al moj najboljši oproda! Ne bom te preveč hvalil. Bodi zdrav In arečno ae vozi!«
Chan Je stopil k vratom in pazljivo pogledal v poltemnl hodnik. Opazil je znani obris, ki je stopil iz kabine zraven njegove In Izginil po hodniku
Detektiv je nekaj trenutkov omahoval. Med gosti Barryja Kirka se mn je zdel posebno eden zanimiv; tisti hladni, strogi človek. ki Je prepotoval pnščave ln pnlčal za seboj mrtva trupla tistih, ki niso mogli pre nesti naporov poti, sam pa Je trmaato ko-
rakal naprej k cilju: polkovnik Beatem. Ta je bil tisti, ki je stopil lz kabine Ll-Gunga.
Chan Je pogledal na uro. Po navadi te mu ni nikofl mudilo, toda eedaj je moral hiteti. Globoko je zavzdihnil ln zmetal aku-paj svojo prtljago.
Gori na krova ie je srečal z ladijskim komisarjem.
»Gremo domov, goepod Chan?« ga je veselo vpraSal mornar.
»To le bil moj prvotni namen, toda zdi •e ml, da bom moral povratek odložiti. Vidite. v zadnjem trenutku se moram Izkrcati, vozovnica pa ml velja samo za to ladjo škoda!«
»No, to se pač lahko uredi v agenciji. Tam vas vsi poznajo.«
•»Lepa hvala Mojo prtljago so že spustili v ladjo. Prepozno je, da bi jo vlekel ven. Bodite tako prijazni ln jo Izročite mojemu sinu, ki me bo prižel čakat.«
»Brez skrbi, gospod Chan.«
Zadnjikrat ae je zaslllal kile: »Odbodl«
»Nikar se predolgo ne zadržujte na tej prekleti celini, gospod Charlie,« mu je vzkliknil komisar v slovo.
Na pomolu je gospodična naenkrat prijela Kfrka ja roko.
»Poglejte! Poglejte človeka, ki koraka a ladje! Polkovni« Beatem! Kaj pa počenja tukaj?«
»Glej, glejl Sam Beatem! Kaj bi bilo, če bi ga povabil v avtomobil. Ne bo o>č •.. saj ga čaka njegov taksi. Pa naj gre k vragu! Ta krut človek ml ni všeč.«
Ko Je apet pogledal na ladjo, sta dva močna mornarja že začela vleči ladijski mostiček Naenkrat pa se Je med njima pojavil majhen, okrogel človek z majhnim kovčkom. Gospodična Morrow Je veselo zaklicala:
»Glejte Chanat Vrača se!«
In ree — Chan Je »topil na obrežje. Nekoliko v zadregi Je pristopil k mladeniča In mladenki.
»Vaša zadrega ml je vleč. Popotnik se je poslovil prej. preden je odšel, pa se Je spet vrnil«
»Da, dragi gospod Chan. končno nam boste le pomagali!«
Godba na krovu ladje Je začela Igrati po-slovtlnl pozdrav. Z ladje so metali pisane papirčke na celino. &'t!ati je bilo ae en glas, kt Je dejali
»Pa pisati ne pozabi!«
Chan je ganjen opazoval ladjo, ki se je počasi trgala od obrežja. Ljudje so mahali z robci.
»Ubogi malt Barrjr Chan,« Je vzdihnil Kitajec. Silno rad bi ga videl Nadzornik Flannery me bo sprejel manj ljubeznivo. Pojdimo!«
«.
Kirk Je vzel Chanov kovček, nato pa eo se vsi trije usedli v avto. Odpeljali so se proti mestu.
Najbrž ste radovedni, zakaj sem te vrnil?«
Mladenka je skomignila z rameni:
»Zadostuje mi, da ste tukaj.«
»Toda priznati vam moram svojo slabost Že davno živim med Amerlkancl in od njih sem se nalezel grde napake: radovednosti. To sem jasno opazil sedaj na ladji«
»Zakaj? Ali se je zgodilo kaj posebnega?« je vprašala mladenka.
»Nekaj zelo čudnega Prej. preden sem se vkrcal na ladjo, sem vam pripovedoval o nekem Ll-Gungu in sem vam nasvetoval, da poskrbite za to. da boste lz njega čim več iztisnili. Sedaj to ne bo več mogoče.«
»Zakaj?«
»Zato, ker se ta trenutek že ziblje na ladji.«
»Ll Gung Je na ladji?« Je vprašala Mor-row začudena.
»Ne gre samo za to. da ae Ll-Gung pelje z ladjo, važnejše je, da mu je eden od našlb znancev daJaTnavodila, kako na.1 beži in kako naj se skriva «
Pripovedoval jima Je kratek razgovor, ki ga je slišal skozi steno kabine. Barry Kirk ga je ustavil:
»VI mislite polkovnika Beatema. kaj ne? Nič čudnega.«
»Ne bodite amešnl. Menda ne boste obdolžili polkovotka?« Je vzkliknila Morrovr. »Ko pa Je take plemenit člo ..«
»Plemenit res, zraven pa tndl brezobziren. Spomnite se samo njegovih oči: blešče se mu kot tigru Kadar te oči zagledajo svoj plen, potem zanje ni nobene ovire. Ta človek se ne bt zbal niti hudodelstva, aamn da doaeže svoj cilj.«
»Tega ne verjRmem. Toda ali ni bilo nuj no potrebno potegniti Ll-Gunga z ladje?« Je vprašala
»Že prekasno,« je odgovoril Chan.
»Sporočili bomo policiji v Honolulu, da ga počaka.«
Chan Je odkimal:
»Ne strinjam se z vami. gospodična. Preveč dobro poznam kitajski značaj. Od Li-Gunga ne bi zvedeli nič, uspeh pa bi bil ta. da bi s tem opozorili polkovnika na nevarnost Tega pa ne smemo storiti.«
»Kaj naj napravimo?« je vprašala mladenka.
»Stalno bo treba paziti na Li-Gung, vendar tako. da tega ne bo opazil.«
Chan se je obrnil k Barryju Kirku: -
»A11 me peljete nazaj v moj hotel?«
»Ne,« Je smeje odgovoril Kirk. »Ce mislite razvozlati to uganko, je potrebno, da stanujete pri meni, kjer se je hudodelstvo zgodilo. Kaj mislite o tem. gospodična?«
»Mislim, da mora gospod Chan vaše ljubeznivo vabilo »prejeti.«
»Preče] samote moram užiti tam gori v megli, zlasti odkar nimam več nobenih gostot. Zares, gospod Chan, silno veselje bi mi napravili če bi moje vabilo sprejeli.«
»Ne vem, kako se vam bom za vse to od-I dolžil.«
»V mojo pisarno moramo,« je rekla Morrorv »Rada bi vas predstavila državnemu tožilcu. Bit) moramo trdna skupina prijateljev.«
»Popeljal vas bom tja, kamor želite,« Je odvrnil mladenič ln usmeril vozilo k državnemu tožilstvu.
Gospodična Morrovr In Charlle Chan sta odšla v poslopje, sam pa Je ostal v avtu.
Nadzornik Flannery je bil te tam.
»Gospod Trent dobro novico prinašam,« je začela mladenka. »Oh, oprostite, dober dan, gospod Flannery!«
Flannery je temno pogledal Chana.
»Kako pa vi tukaj? Mislil sem. da ste že na poti v Honolulu «
»Mogoče ras bom razveselil, če vam po-{ vem. da sem se premislil.« je pikro odgo i voril Chan. »Gospodu se Je posrečilo f>re-pričati me, da moram ostati tukaj, da skromne sposohnnstt svojega razuma pridružim vaši visoki inteligenci.«
»Res?« je zamrmral Flannery.
»Da. Vl| „| to lepo?« Je rekla mladenka »Gospod Clian vam bo pomagal«
(Dalje prihodnji*)
Kaj moramo vedeti o capljanju prati TBC
ki bo v našem okraju od 8. septembra do 4. novembra
Angleški film ^RllITlGni mGtlllj
«
Kadar je človek zdrav, ne zna tako dobro ceniti zdravja kot bolan. Pametnemu ni težko dopovedati, da je boljše bolezen preprečiti kot zdraviti. Zlasti velja to za težko, množično in kužno bolezen — tuberkulozo, ki v naši domovini ubija na tisoče ljudi od dojenčkov do starčkov. Ta bolezen ne izbira svojih žrtev, zato jo najdeš skoraj povsod:	med intelektualci, delavci, na
kmetih, v vojski, pri dojenčkih, šolarjih in odraslih ljudeh.
Ljudje še danes čestokrat mislijo, da je glavni vzrok te bolezni prehlad ali kaj drugega. Glavni povzročitelj jetike pa je droben bacil, ki ga je odkril zdravnik Robert Koch. Brez teh bacilov ni tuberkuloze. Ti pa se nahajajo največ v bližini jetičnega bolnika, ki s kašljanjem, pljuvanjem pri govorjenju in z dihanjem sejejo z drobnimi nevidnimi kapljicami bacile iz svojih obolelih dihal v svojo okolico. Najnevarnejši so takšni bolniki, ki za svojo bolezen še ne vedo, ker poteka ta bolezen v svojih začetkih največkrat neopazno in potuhnjeno. Zdravnik odkrije to bolezen v večini primerov šele takrat, ko ima bolnik že rano na pljučih. Preden dožene-mo bolezen, lahko tak jetičnik okuži že na stotine zdravih ljudi.
Na srečo se vsak organizem brani proti napadom bacilov, ki so prodrli vanj, s posebnim obrambnim mehanizmom, ki mu pravimo prirojena ali pridobljena odpornost ali imuniteta. Eni so bolj,-drugi manj odporni ali imuni
Načrt cepljenja proti TBC za okraj Trbovlje
S. 11. In 1'.
I
IX.
turnus
ob 8. urj
v Cemšeniku (Dom ljudske prosvete); ob 11. uri na Trojanah (Prosvetni dom); ob 13.30 v Izlakah (osnovna šola); ob 16 uri v »llinšah (Zadružni dom)	.....	,
9.,	12. In 16 IX-: ob 8. uri v Mlinšah (šola Kolovrat); ob 9. uri v Lokah - Kisovcu (osnovna šola); oh 13.30 v Lokah - Kisovcu (osnovna šola).
10.,	13. in 17 IX.: ob 8. uri v Zagorju (osnovna šola Toplice); ob 13.30 v Kotredežu (Gasilski dom).
Nadaljnje turnuse bomo objavili prihodnjič. Zdravstveno osebje bo izvedlo cepijo nje na ta način, da se morajo posameznik;, ki bodo cepljeni, zglasiti trikrat na določene dneve in določene ure pred ekipo za cepljenje (n. pr. če se gre za ljudi iz Čemšenika in bo tamkaj cepljenje 8.. 11. in 15 septembra. se mora oseba zglasiti pred ' ekipo za cepljenje vse tri določene dni).
VABILO
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda-center« v Trbovljah vabi vse občinstvo, da se udeleži
SLOVESNE AKADEMIJE
ob Dnevu Jugoslovanske mornarice
ki bo v sredo, dne 10. septembra t. 1.
ob 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma.
Ob tej slovesnosti bo pevsko društvo »Zarja« izvajalo kantato Radovana Gobca, s katero bo društvo nastopilo tudi na proslavi desetletnice ustanovitve prvih štirih slovenskih brigad v Toplicah pri Straži na Dolenjskem
proti jetiki. Tako vidimo, da so za to bolezen posebno dovzetni dojenčki, pubertetniki, prav tako vsi zdravi in krepki ljudje, ki niso še nikdar prišli v dotik s Kochovim bacilom. Če se ti ljudje množično okužijo s temi bacili, poteka tuberkuloza zelo nevarno. Bolezen dobi posebno težko obliko in pogosto konča z naglo potekajočo, neozdravljivo pljučno tuberkulozo in s tuberkuloznim vnetjem možganskih mren, kar je večinoma smrtna komplikacija te bolezni. Take težke oblike tuberkuloze najdemo torej pri tistih zdravih ljudeh, ki so bili prej vedno zdravi, so se pa nepričakovano in množično okužili z bacili. Njih organizem ni navajen, ni pripravljen, da bi sprejel boj s tem strašnim sovražnikom. Obramba, odpornost telesa ali imuniteta presti bacilom je prešibka, zato je odpor slab. Tak bolnik hitro zgubi bitko s strupenimi bacili, ki se naglo množijo po telesu.
Medicinska znanost je danes toliko napredovala, da lahko doženemo, ali je človek že prišel v dotik s tuberkuloznim bacilom ali ne, torej ali se je že okužil ali ne. V ta namen nam služi tako imenovani tuberkulinski poizkus: na kožo damo majhen obliž v tuberku-linsko mastjo, ali pa v kožo vbrizgamo kapljico tuberkulinske tekočine. Po 72 urah opazimo reakcijo na koži. Na tem mestu se napravi drobno zrnat izpuščaj in majhna oteklina z rdečico. V takih primerih pravimo, da je bil tuberkulinski poizkus pozitiven. Če te reakcije ni, rečemo, da je bil poizkus negativen. Kaj to pomeni? Pri pozitivnem poizkusu pravimo, da je bil človek že enkrat okužen z bacili. V negativnih primerih pa govorimo, da ljudje še niso prišli v dotik s tuberkuloznimi klicami. Slednji še nimajo odpornosti ali imunitete proti tuberkulozi. V njih telesa še ni organizirane in pripravljene obrambe proti slučajnemu sovražniku — bacilom, ki lahko vsak trenutek vdrejo v zdravo telo. Zaradi tega cepimo vse tuberkulin-sko negativne ljudi proti jetiki. Vse tu-berkulinsko pozitivne ljudi pa povabimo na dispanzerski pregled k specialistu za pljučne bolezni, ki jih bo vsestransko in rentgensko pregledal in dognal, če je bolezen že zazdravljena, ali pa še tli in mogoče napreduje.
Proti tuberkulozi cepimo s posebnim cepivom BCG (besežiranje). V kožo nadlehti vbrizgamo neznatno kapljico tega cepiva. Po nekaj tednih je takšen cepljen organizem postal tuberkulinsko pozitiven in je znatno odpornejši proti pravi okužbi s tuberkuloznimi klicami. Če se cepljen organizem okuži s temi klicami, sploh ne dobi tuberkuloze, ali pa — če je bila okužba res množična — preboli le milo potekajočo obliko tuberkuloze, ki je ozdravljiva.
Cepljenje ni prav nič nevarno in nirhti nobenih nevšečnih phslčdie. V
Naročaj,
čita/ in c/onisu/ o naš lis U
vseh naprednih in kulturnih državah na svetu cepijo danes ljudi množično in stalno proti tuberkulozi, akoravno je obolelost in umrljivost za jetiko pri njih manjša kot pri nas.
Milijoni in milijoni cepljenih ljudi po raznih državah so zgovoren dokaz, da je med cepljenimi ljudmi odstotek obolelosti in umrljivosti za tuberkulozo mnogo manjši kot pri necepljenih. Zato je besežiranje postalo v vseh naprednih državah važno orožje v boju proti jetiki.
Ta mesec bomo začeli v našem okraju z množičnim cepljenjem proti tuberkulozi. Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri OLO Trbovlje je že izdelal podroben načrt cepljenja za ves okraj. Cepljenje bo trajalo po načrtu od 8. septembra do 4. novembra t. 1. Naši občinski odbori bodo na vseh vidnih, javnih mestih razglasili prebivalstvu dan, čas in kraj cepljenja za posamezna področja.
Da pa bo uspeh te važne zdravstvene, preventivne akcije čim uspešnejši, kličemo vse do 25 let stare ljudi, da se določen dan odzovejo temu vabilu ali pa vabilu in poklicu občinskih ljudskih odborov. Prav tako kličemo vse naše družbene organizacije, podjetja in ustanove, da dosledno podprejo to našo akcijo ter omogočijo delavcem in uslužbencem do 25 leta starosti, da se odzovejo vabilu na cepljenje. Tega se lahko udeleže tudi ljudje nad 25 let starosti.
Le ob sodelovanju ljudstva, družbenih organizacij, podjetij in ustanov bo omogočen uspeh te akcije za zatiranje največje morilke človeštva — jetike!
Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko, OLO Trbovlje
Blaga svetloba angleškega poletja se razliva po prijazni pokrajini. Mlado dekle leta po trati in lovi redkega metulja za zbirko
Kino Trbovlje
bo predvajal prihodnje dni angleški kriminalni film
RUMENI METULJ
Predstave od petka do ponedeljka. Naslednji teden ameriški glasbeni barvni film
ŠEHEREZADA
Spored predstav bo razviden iz lepakov in reklamnih omaric.
svojega strica, pri katerem živi v lepi vib na deželi.	,
Truplo z nožem v hrbtu se taki idilič® pokrajini slabo prilega — podoba se obrne' idili in preprosti lepoti lova na metulja sle-di lov na človeka, morilca. Obsežen pogon, lov nove vrste z vsemi sredstvi sodobne tehnike.
Oblast premišljeno in brezobzirno vrs' svojo dolžnost — saj gre za umor. Ironije usode pa hoče, da je umora osumljena So* phie Malraux, dekle z metuljnico.
Ta usodni preobrat je osrednje gibalo napete zgodbe »Rumenega metulja«. DogodkJ združijo usodi dveh svojstvenih osebnost'! čudnega nemira polno Sophie, ki ji j'e tra-gičen dogodek v zgodnji mladosti poruši1 duševno ravnovesje, in Davida Sommersa. bivšega člana Secret Servicea. ki se trudi, v prepričanju, da je Sophie nedolžna ter njeno nedolžnost tudi dokaže in najde pravega krivca. V »o vrtoglavo pustolovščino ga sib tudi njegovo naravno nagnjenje za posle te vrste.
Film bo na sporedu v kinu Trbovlje » prihodnjih dneh.
UXQ /vvi
<J2Q±t
O delu in usoehih TD PARTIZAN v Radečah
O radeškem telovadnem društvu je le redko slišati v naši javnosti, vendar pa društvo uspešno deluje in se v Radečah vedno bolj uveljavlja. Iz leta v leto lahko beležimo uspehe in napredek, ki ga s svojem smotrnim, požrtvovalnim delom dosega. S svojimi telovadnimi točkami nastopa na vseh večjih prireditvah in proslavah ter žanje povsod mnogo priznanja. Vsako leto pa priredi tudi po več samostojnih nastopov, kjer se najbolje pokaže napredek in uspeh društva in njegovih telovadnih vrst. Kljub temu, da se število članstva iz leta v leto veča, je telovadba v Radečah še vse premalo množična in ljudska, zato naj bi vodstvo »Partizana« v bodoče usmerilo svoje delovanje in napore predvsem v to smer, poleg kvalitete dela, seveda.
Društvo ima lepo urejeno telovadnico in v letošnjem letu si je uredilo tudi svoje letno telovadišče. Tu se v
Litijski lajmošter in njegova kuharica
V litijskem župnišču stanuje upokojenec Jakob Vrenčur s svojo ženo. To stanovanje jima je dodelila stanovanjska komisija, ko sta se leta 1947 vrnila iz Nemčije kot repatriiranca. Oba sta stara in se preživljata od moževe pokojnine. Človek bi pričakoval, da je tukaj vse v redu, saj je njun hišni gospodar gospod fajinošter in njegova kuharica, \endar ni tako.
Tovariš Vrenčur, ki je star 75 let, njegova žena pa 62, morata v hiši gospoda župnika Klopčiča marsikaj trpeti, kar je v nasprotju s pravicami človeka kakor tudi s predpisi. Tako morata na primer oba stara, bolehna človeka nositi vodo od javnega vodnjaka, ki je oddaljen 200 metrov, medtem ko je v hiši vodovod. Ko je tov. Vrenčur prosil za vodo, mu je gospod fajinošter dejal, da vode ni, ker je rezervoar zasut. Toda za gospoda župnika je bilo vode dosti, saj je njegova kuharica z njo zalivala vrt. Nekega dne je tovariš Vrenčur dobil poklic, da se zglasi v Ljubljani. Ker slabo razume slovensko, je mislil, da ga kliče v Ljubljano zdravnik na pregled zaradi ureditve njegove pokojnine — v resnici pa se je znašel pred odvetnikom, kateremu ga ie naznanila fajmoštrova kuharica, ker ji je tov. Vrenčur bojda rekel »hudič«, to pa takrat, ko mu ni dovolila natočiti vode, medtem ko je sama zalivala vrt. Ob tej priložnosti je advokat tovariša Vrenčur ja »velikodušno« poučil, »da ga ne bo izročil sodišču«. Zanimivo bi bilo
vedeti, kaj je odvetnik ukrenil glede zapiranja vode.
Pa to še ni vse. V stanovanju tovariša Vrenčurja je podrta peč, okna so enojna, in še ta zabita z deskami proti mrazu ter prelepljena s papirjem. Vprašanje je, če hišni gospodar tega ne vidi in ne ve. Verjetno ne. Saj mora imeti njegov najemnik sobo za spalnico, shrambo in klet, drvarnico pa ima v prvem nadstropju. Hišni gospodar mu krati električni tok, češ da ga preveč porabi, tako da najemnik še razsvetljave nima. Pa tudi za 16 kvadratnih metrov vrta, ki ga je užival tov. Vrenčur je moral opravljati gospodu fajmoštru različna dela v protiuslugo, čeravno so mu kokoši — ki jih gospod župnik nima malo — uničevale skromen pridelek na vrtu, prav tako so kokoši nemoteno onesnaževale hodnik in stopnice v hiši, kar je povzročalo neznosen smrad. Ko je bij tov. Vrenčur vprašan, zakaj je trpel tako stanje toliko časa, je dejal, da ni upal ničesar storiti, da ne bi stanja še bolj poslabšal.
Takšen je gospod fajmošter, Kristusov namestnik v Litiji, in prav je, da kreposti tega blagoslovljenega gospoda
in njegove tem mestu.
kuharice ovekovečimo na
Zagorski lajmošter in župnišče v Senožetih
Kakor smo izvedeli, namerava zagorski župnik Golob razširiti svoje delovanje tudi v Senožetih. Sicer obiskuje tudi sedaj ta kraj, vendar je po izjavi vaščanov že vložil prošnjo, da se stalno naseli v St. Lambertu. Ko mu bodo prošnjo odobrili, bo začel zidati farovž.
Ne vemo sicer, koliko bodo Seno-žečani pridobili s fajmoštrom Golobom, mnenja pa smo, da bo vzdrževanje farovža in župnika za Senožete samo še eno breme več za tamkajšnje prebivalce, kar je popolnoma nepotrebno. Boljše bi bilo sredstva za zidanje župnišča uporabiti za izboljšanje šolskega inventarja in za izboljšanje kulturno-prosvetnega dela v Senožetih. Zidanje farovža pomeni le naprtitev duševne ječe, v kateri so nekdanji gospodarji držali svoje podložnike dolga stoletja. Zidanje farovža pomeni glasovati za neznanje in mračnjaštvo. To naj Seno-žečani dobro premislijo.
glavnem odvija vse društveno življenje. Poleg telovadbe goji društvo v zadnjem času tudi lahko atletiko, še dalje pa namizni tenis in je že tudi na tem polju doseglo lepe uspehe. Na nastopih pa pogrešamo še talne gimnastike in delo folklornih skupin. Predvsem bi priporočili društvu, da se začne zanimati za folkloro, saj takih nastopov močno pogrešamo in bi poživili nastope in prireditve poleg drugih namenov, ki jih ima folklorna skupina.
Velika pridobitev teh društev v letošnjem letu je telovadna vrsta starejših članic, ki je doslej prva in edina v trboveljskem okraju, ta pojav pa lahko smatramo kot prvi korak k dvigu množičnosti telovadbe v Radečah.
Redni letni nastop društva je bil v nedeljo dne 17. avgusta na letnem telovadišču v Radečah. Ker je bil nastop v glavnem le predskušnja za nastop vseh telovadnih društev na zletu »Svobode« v Trbovljah, ga ne moremo ocenjevati tako kritično kot sicer, če bi bil v drugačnih prilikah. Lahko pa rečemo, da je bil v splošnem dobro izveden. Najboljša točka programa je bil po mnenju vseh nastop telovadne vrste starejših članic, ki so svoj krstni nastop odlično prestale in žele tudi zasluženo priznanje številnih gledalcev. Nastopile so s simbolično vajo »Naprej zastava Slave«, ki jo je sestavila tov. Zahrastnikova. Dalje so še ngreli s svojo otroško prisrčnostjo najmlajši »telovadci« s svojim nastopom kot mali kuharčki. Tudi nastopi mladine, članov in članic so v splošnem ugajali, zlasti vaje članic s kiji. Mnogo pohvale in
priznanja je žela mešana telovadna vrsta iz Trbovelj, ki je izvajala talno gimnastiko, ki je, kot že omenjeno, ra-deško društvo zaenkrat še ne goji. Tud1 članice so s svojim lepim in precizni® izvajanjem vaj na bradlji zelo ugajala kar pa na žalost ne morem reči za člansko orodno vrsto. Zakaj se Rade' čani niso izkazali na orodju, mi ® znano, vsekakor pa moramo to zabeležiti kot neuspeli, zlasti še, ker se® prepričan, da bi trboveljsko vrsto pre' kosili, predvsem na bradlji. Na te® mestu pa moram pohvaliti tov. Plevela, ki kljub svojim 48 letom še vedno sodeluje kot aktiven član in telovadec ter je bil na tem nastopu edini Radečam ki se je pokazal na orodju in prav bi bilo, da si mladi telovadci vzamejo za zgled njegovo požrtvovalnost. Vseh nastopajočih, domačih in tujih, je bile 320, kar je vsekakor lepo število. Tudi obisk je bil kljub pomanjkljivi rekla®1 zelo zadovoljiv, kar dokazuje, da nastopi v Radečah zelo za-želeni.
Dne 24. avgusta je nastopilo društvo na velikem-zletu »Svobode« v Trbovljah v sklopu vseh telovadnih društev okraja, pripravlja pa se tudi na svoj samostojen nastop v Radečah, ki bo v bližnji prihodnosti. Slišijo se tudi gl® sovi, da se snuje folklorna skupina iB prav bi bilo, da bi že nastopila na velikem kmečkem taboru, ki bo v nede* ljo 7. septembra.
Želimo, da bi društvo uspevalo tud1 v bodoče tako kot doslej, da bi postal® telovadba v Radečah res množična i° da bi se v društvu vzgajali Aaši ml®' dinei in mladinke v čvrste in odločne borce nove Jugoslavije.	V. M.
Moštvo Rudaria se ie uvrstilo
v nadaljnje tekmovanje za pokal maršala Tita
»Mična« revirska poveš lica
Nedavno se je družina Albina Bu-kovška iz Zagorja peljala na Bled na letni dopust. Veselo razpoloženi so se pomenkovali, kako prijetno bodo prebili teh nekaj dni na oddihu. Toda tega
Gospodinje!
t
Zahtevajte pri svojih nakupih kvalitetne prvorazredne mesne izdelke in mast iz tovarne INDUSTRIJSKE SOLE V KRIŽEVCIH, ki jih dobite vedno v vseh poslovalnicah Mestnega trgovskega podjetja v Trbovljah
razpoloženja je bilo kaj kmalu konec. Ko je namreč petletna hčerka postala lačna, ji je mama dala žemljo, kupljeno v gostilni »Apnenice« v Zagorju. Otrok je pojedel že četrtino žemlje, ko je mati opazila, da je v preostalem delu žemlje pol ščurka, medtem ko ga je otrok polovico že pojedel. Pozpeje so ugotovili, da ta gostilna kupuje žemlje v parni pekarni Kic v Zagorju.
Razumljivo je, da je bilo ogorčenje družine in sopotnikov nad tako malomarnostjo zagorskega peka veliko. Ze večkrat smo v časnikih opozarjali na razne nepravilnosti pri enem ali drugem zagorskem peku, krajevna oblast je tudi izdala potrebne ukrepe, vendar pa, kakor kaže, v tem pekarskem obratu še ni dosežen red. To pomeni, da ta obrtnik ne spoštuje izdanih odredb, čeprav je bil zaradi tega že kaznovan. Tudi delavci stavbenega podjetja »Beton« so se pritožili, da so jedli v preteklih mesecih dostikrat neslan kruh, čeprav imamo danes dovolj soli. Mnenja smo, da bi tik obrat bilo treba zapreti, ali pa gn predati v upravo bolj vestnemu človeku* , RU
Prejšnjo nedeljo je moštvo Rudarja gostovalo v neposredni bližini Splita, to je v Solinu, kjer je premagalo tamkajšnjo nogometno ekipo Solina z re-zuitattom 1:0 (0:0, 0:0), s čimer se je uvrstilo med 16 najboljših nogometnih moštev v državi. Že sam izid igre pove, da je odločitev padla š> 'e v podaljšku tekmovanja, kjer je v 11. minuti dal zmagoviti gol Knaus. Moštvo Rudarja je s tem ponovno dokazalo, da se. zna častno boriti tudi na tujih igriščih in da mu tudi dalmatinska tla niso prevroča.
OBJAVE
Poziv
Pozivajo se vsi za vojaško službo nesposobni državljani letnikov 1898 do 1930, ki bivajo na območju LO mesta Trbovlje, da se zglasijo dne 8. in 9. septembra t. 1. Od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure na LO mesta Trbovlje, vojaški oddelek (soba št. 6).
S seboj naj prinesejo potrdilo o stalni nesposobnosti.
V primeru težke bolezni ali začasne odsotnosti lahko prinesejo potrdila žena ali ožji sorodniki obveznika.
Pozivu se je treba odzvati brezpogojno.
LO mesta Trbovlje, voj. oddelek
PREKLICUJEM neresniftne vesli, ki sem Jih govoril o tov. Jotetu Soper.iu in se rau zahvaljujem, da is odstopil od totbe. Nande Marinko. Trbovlje.
PRODAM dobro ohranjen Šivalni stroj • Singer« (pogrezljiv). Vprašati v upravi lista.
Sledeče kolo za pokal maršala Tit® bo odigrano dne 6. septembra. Uprav® Rudarja je zaprosila Nogometno zvez® Jugoslavije, da bi Rudarjev nasprotni* v tem kolu prišel v Trbovlje, ker boj® dan glavni Han v sestavu proslave ?0-letnice športa v Trbovljah.
Zanimivo v letošnjem tekmovanj® za 1 itov pokal je tudi to, da je moštv® Rudarja odigralo v republiškem meril® štiri tekme, od njih tri na tujih igrl' ščih in samo eno tekmo doma, v zveZ' nem merilu pa je bilo prvo srečanje v Solinu. Želja vseh ljubiteljev nogom®*8 je, da bi bilo sledeče srečanje v TrboV' Ijah.
Uprava ŠD Rudarja vabi ljubitelj8 športa, da se v čim večjem številu ude' leže vseh športnih prireditev, ki boo® v Tednu športa v Trbovljah v poČ®l stitev 30. obletnice športa v trbovcljs® dolini..
Nedeljska zdravniška služb«
Od sobote 6. septembra opoldne ponedeljka 8. septembra zjutraj i®* zdravniško službo dr. Virgil Krasnik v bolnišnici.
izdaj« okrajni odbor O k Trbovlje Urejo-h uedn.Aki odbor Odgovorni urednik SuStar Tlak Tiskarne »Ljudske pravice* . Ljubljani Naeiov uredništva in upr»G, Trbovlje, oprava rudnik« Trbovlje-Hr»*| nih, Telefon St M - Kaeun pri podrut-ilLj Narodne banke v Trbovljah tt «14 9"s3l*
-	List izhaja veak ftetrtek - Rokopisov »raftamo* prispevki za Ust morajo btt> « uredništvu iaikas.ie.le vsako nedeljo zJU11*,
-	Meeeftna aaroftnlza M din. ftetrtle® "0 dtn polletna 12(1 din. celoletna 240 d1,
-	Posamezna številk« na 4 straneh 4*5,» v kol por tali t dtn. n* 8 straneh pa 6 ®