Uradni vestnik
Leto: XXXIII	Ptuj, 15. maja 1997	Številka: 10
VSEBINA
OBČINA ORMOŽ
18.	Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
19.	Odlok o oskrbi z vodo v Občini Ormož
20.	Odlok o taksi za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki
21.	Odlok o odvajanju odpadne in
padavinske vode
22.	Pravilnik o spremembi pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjev in članov delovnih teles ter organov občine Ormož
OBČINA GORIŠNICA
23.	Sklep o razpisu sredstev za finančne intervencije za razvoj kmetijstva v letu 1997
18.
Po 58. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 18. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) je Občinski svet Ormož na svoji 26. seji, dne 28.04.1997 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož
1.	člen
V	5. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/92) se črtajo besede "oziroma imetnik stanovanjske pravice."
2.	člen
V	6. členu se besede "Uprava za družbene prihodke občine Ormož" nadomestijo z besedami "Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj, Izpostava Ormož".
V	2. odstavku 6. člena se besede "Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja" nadomestijo z besedami "in občinskega urada".
3.	člen
V	8. členu se besede "Upravi za družbene prihodke" nadomestijo z besedami "Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj, Izpostava Ormož."
4.	člen
V	1. odstavku 9. člena se doda B točka, ki se glasi: "lastniki oz. imetniki pravice uporabe za objekte in zemljišča, ki služijo športni in kulturni dejavnosti in so neprofitnega značaja."
V	4. odst. 9. člena se besede "Upravi za družbene prihodke" nadomestijo z besedami "Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnemu uradu Ptuj, Izpostavi Ormož."
5.	člen
V	10. členu se besede "Uprava za družbene prihodke občine Ormož", nadomestijo z besedami "Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj, Izpostava Ormož".
6.	člen
3.	člen
V	14. členu se besede: "Izvršni svet Skupščine občine Ormož" nadomestijo z besedami "Občinski svet Ormož."
7.	člen
V	17. členu se besede "Uprava za družbene prihodke" nadomestijo z besedami: "Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Ptuj, Izpostava Ormož".
8.	člen
Ta odlok začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Občine Ormož.
Številka:358-3/97 BD Ormož, dne 28.04. 1997
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ Alojz SOK, dr. vet. med.
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo.
4.	člen
Upravljalec je v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka dolžan sprejeti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav, katere upravlja.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5.	člen
19.
Na podlagi 26. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in 1/96), 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83,42/85,47/87 in 5/90 ter Ur. 1. RS št. 10/91 in 13/93,17/91,66/93), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/94 in 9/96) in 18. člena Statuta (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95), je Občinski svet Ormož na svoji 26.seji, dne 28.04.1997 sprejel
ODLOK
o oskrbi z vodo v Občini Ormož
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji in način oskrbe z vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi z vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda), s katerim upravlja in gospodari koncesionar (v nadaljevanju: upravljalec).
2.	člen
Javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki oskrbuje najmanj pet priključkov različnih uporabnikov in je v upravljanju upravljalca.
Objekti in naprave uporabnikov so:
1.	vodomerni jašek ali niša
2.	obračunski vodomer s pripadajočo spojno cevjo in ventiloma
3.	interno vodovodno ali hidrantno omrežje;
4.	interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunanim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgrade na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na osnovi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
6.	člen
Objekti in naprave upravljalca so:
a)	sekundarno vodovodno omrežje in naprave:
-	priključno omrežje do vodomernega jaška ali objekta, v katerem se nahaja vodomerni jašek ali niša
-	omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
-	omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
-	omrežje za vzdrževanje javnih površin;
-	črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju,
b)	primarno vodovodno omrežje in naprave:
-	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
-	naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju
-	vodohrani;
-	cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohranov;
-	cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji)
c)	magistralno vodovodno omrežje in naprave:
-	omrežje in naprave, ki služijo za oskrbovanje dveh ali več stanovanjskih objektov za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin in regije;
-	tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja;
-	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.
IH. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
7.	člen
Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem za vodovodni priključek, ki ga izda upravi jalec v skladu z določili odloka.
8.	člen
Na področju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna za vse novogradnje. Upravljalec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
9.	člen
Upravljalec izdaja soglasja k:
-	prostorskim izvedbenim aktom
-	dovoljenjem za poseg v prostor v skladu z zakonodajo
-	začasnem priključku, po postopku in v obliki, ki jo določa pravilnik iz 4. člena tega odloka
-	priključitvi.
10.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo;
a)	za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
-	lokacijsko dokumentacjo,
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1 : 1000 ali 1 : 500
-	opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode
b)	za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno lokacijsko dovoljenje
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1 : 1000 ali 1 : 500
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod
-	soglasja lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje
c)	soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967)
-	katasterski načrt (mapna kopija),
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
-	načrt strojne (vodovodne) napeljave,
-	soglasje za prekop cestišča,
-	soglasje lastnikov oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
d)	soglasje za začasni priključek:
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
-	odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
-	opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
11.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
IV.	PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV
V UPRAVLJANJE
12.	člen
Za združitev dveh javnih vodovodov v en sistem v upravljanje drugemu upravljalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1.	Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira).
2.	Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi
3.	Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom
4.	Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun
5.	Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav
6.	Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih, in ostalih poslovnih zadev).
7.	Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca - prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljalca.
V.	UPORABA JAVNEGA VODOVODA
13.	člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih porab-
nikov, priključenih na javni vodovod ali, ki bi vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.
14.	člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
VI.	VARČEVANJE Z VODO
15.	člen
V primeru višje sile (potres, požar, suša onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno) ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
Skrbeti pa mora predvsem za prednostno preskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
16.	člen
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in požarno varnost.
VII.	MERITEV KOLIČIN PORABLJENE VODE
17.	člen
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
Z velikimi porabniki vode lahko upravljalec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi s porabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali pa je vodomer začasno v okvari.
18.	člen
Porabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino načrpane vode.
Javni porabniki, ki upravljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljalca - dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih porabnikih.
19.	člen
Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljalec vodovoda obračunski vodomer. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec i skladu s projektom. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega organa. Upravljalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
2«. člen
Stroške prve nabave in namestitve obračunskega vodomera gredo v breme uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave plača uporabnik.
21.	člen
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljalec javnega vodovoda ne vzdržuje, in
ne odčituje za obračun stroškov razen če skleneta upravljalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
22.	člen
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljalca za vzdrževanje in redne preglede. Uporabnik je dolžan upravljalen, na njegovo pisno zahtevo, sporočiti stanje vodomera na določen dan.
23.	člen
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik nemudomo prijaviti upravl-jalcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 19. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je sporna njegova točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
VIII.	OBRAČUN OSKRBE Z VODO
24.	člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
25.	člen
Upravljalec opravi odčitavanje vodomerov enkrat letno. Odčitavanje se lahko opravi večkrat zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera ali na posebno zahtevo uporabnika ali upravljalca.
26.	člen
Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov, obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi povprečna poraba na osnovi standardov porabe.
Če upravljalec ugotovi nedovoljen način rabe je osnova za obračun maksimalna možna poraba na priključek.
IX.	IZSTAVLJANJE IN PLAČEVANJE RAČUNOV
27.	člen
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih položnic ali računov za obračunsko obdobje.
Obračun se opravi na osnovi odčitane dejanske porabe in sprememb cene vode ali prispevkov najmanj enkrat letno. Velikim porabnikom lahko upravljalec izstavlja račun v rokih, ki jih določita s posebno pogodbo.
28.	člen
V primerih, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, leti, z medsebojnim sporazumom določijo pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu in delitev stroškov med posameznimi uporabniki.
Upravljalec javnega in internega vodovoda se lahko s posebno pogodbo dogovorila o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi med porabniki dogovorjenih razmerij, katerih osnova so lahko odčitki v internem vodovodu vgrajenih vodomerov.
29.	člen
Račun mora porabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu. Porabnik lahko sporoči upravljalen pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu računa ali položnice.
Upravljalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če ne plača zneska računa na položnici ali računu niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, lahko upravljalec, brez predhodnega obvestila, prekine dobavo vode.
X.	OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
30.	člen
Upravljalec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1.	da skrbi za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
2.	da redno vzdržuje vse objekte in naprave javnega vodovoda;
3.	da vzdržuje priključke;
4.	da redno pregleduje, preizkuša in zamenjuje vodomere v skladu z veljavno zakonodajo ali na zahtevo uporabnika kot to določa 23. člena odloka;
5.	da redno kontrolira in zagotavlja kvaliteto vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje;
6.	da obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvah dobave vode
7.	da vodi kataster vodovoda in ostale evidence
8.	da redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode
9.	da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok;
10.	da organizira preskrbo v primeru višje sile in poroča o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom;
11.	da sistematično pregleduje omrežje, ugotavlja izgube ter skrbi za avtomatizacijo;
12.	da skrbi za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov;
13.	da kontrolira ustreznost interne napeljave v objektih uporabnikov pred priključitvijo na javni vodovod;
31.	člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1.	da redno vzdržujejo interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih ob snegu, ledu in ostalih materialov;
2.	da dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitovanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode;
3.	da kontrolirajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi;
4.	da takoj javljajo upravljalcu vse okvare na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov;
5.	da pismeno obveščajo upravljalca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe. Sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti;
6.	da redno plačujejo vse obveznosti na podlagi izdanih položnic ali računov v plačilnem roku;
7.	da urejajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočijo upravljalcu naslovnika in plačnika računov;
8.	se drže varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode;
9.	da si pridobijo soglasje upravljalca za večja dela pri predelavi in popravilih interne inštalacije;
10.	da povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
32.	člen
Izvajalci del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Upravljalci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
XI.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
33.	člen
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti im morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljalca le za gašenje požarov.
Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v 24 urah obvestiti upravljalca o odvzemu vode iz hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje ulic in cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, gasilske vaje, preizkušanje, izpiranje vodovodov in za polnjenje cistern za razvod vode, je dovoljen le s soglasjem upravljalca. Za takšen odvzem vode se sklene pogodba.
34.	člen
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez vodomera, veljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.
35.	člen
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe nosi vse stroške za popravilo okvare, ki jo je povzročil.
XII.	PREKINITEV DOBAVE VODE
36.	člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih;
1.	če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu
2.	če je priključek na vodovod izveden brez soglasja upravljalca
3.	če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
4.	če je uporabnik brez soglasja upravljalca dovolil priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširil svojo na-
peljavo,
5.	če je uporabnik onemogočil delavcu upravljalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera, ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili odloka
6.	če uporabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi in brez predhodnega obvestila prekine dobavo vode v naslednjih primerih;
1.	če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo
2.	če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu ali položnici po izteku plačilnega roka niti v 15 dneh po prejemu pismenega opomina
3.	če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaševanja vode.
Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
37.	člen
Upravljalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pismeno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljalec ukine tako da:
-	fizično odstrani priključni ventil in cev
-	izbriše priključek iz katastra
-	vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
38.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževanih del na objektih in napravah javnega vodovoda, vendar mora pa o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
39.	člen
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljalec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
XIII.	KAZENSKE DOLOČBE
40.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 SIT se kaznuje upravljalec javnega vodovoda:
1.	če prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda;
2.	če neopravičeno prekine dobavo vode;
3.	če ne dopusti priključitve, kot to določa 8. člen;
4.	če izvrši priključitev brez predhodnega soglasja
5.	če ne izpolnjuje obveznosti prednostne oskrbe z vodo za osnovne potrebe občanov v času pomanjkanja ob nastopu višje sile (15. člen).
6.	če ne izpolnjuje obveznosti po 4., 5., 8., 10. in 12. tč.30. člena tega odloka
Z denarno kaznijo od 25.000 do 50.000 SIT se kaznuje prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba upravljalca.
41.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT
se kaznuje za prekršek uporabnik fizična oseba, če:
1.	se ne priključi na javni vodovod
2.	se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljalca
3.	ne izpolnjuje obveznosti iz L, 2., 4., 6., 7.,
8.	in 10. točke 31. člena;
4.	prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom onesnaži vodo v napeljavi
5.	odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 33. členom;
Za prkršek iz 1. do 5 točke prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik - pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik z denarno kaznijo od 30.000 do 300.000 SIT, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 25.000 do 50.000 SIT.
42.	člen
Z denarno kaznijo 10.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki:
1.	ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem stanju (32.člen);
2.	pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovane (10.tč.31. člena)
Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba, če stori prekršek iz 2. točke 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43.	člen
Pooblaščeni predlagatelj za prekrške iz 41. in 42. člena tega odloka je upravljalec javnega vodovoda.
44.	člen
V	roku 1. leta po uveljavitvi tega odloka so vsi upravljalci javnih vodovodov iz 2. člena tega odloka dolžni poskrbeti za upravljanje le-teh v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah.
45.	člen
V	roku enega leta so si vsi uporabniki iz 8. člena tega odloka dolžni urediti priklop.
46.	člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci upravljalca pa opravljajo strokovni nadzor.
47.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/88,21/90, 11/92 in 21/93)
48.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Občine Ormož.
Številka: 353-6/1997 Ormož, dne 28.04.1997
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Alojz SOK dr.vet.med., s.r.
20.
Na podlagi 10. in 80. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 8. in 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS, št. 32/93), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93, 6/94 - Odločba Ustavnega sodišča RS, 45/94 - Odločba Ustavnega sodišča RS, 57/94 in 14/95, 20/95, 63/95, 73/95 - Odločba Ustavnega sodišča RS 9/96 -Odločba Ustavnega sodišča RS,	39/96-
Odločba Ustavnega sodišča RS in 44/% Odločba Ustavnega sodišča RS), v zvezi s 5. odstavkom 25. člena Zakona o prekrških (Ur. 1. SRS št. 25/83,42/85,47/87,5/90,10/91) ter Ur. 1. RS 17/91 -I, 13/93 in 66/93) in 18. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95) je Občinski svet na svoji 26. seji, dne 24.04.1997 sprejel
ODLOK
o taksi za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki
1.	člen
S tem odlokom se določa višina takse, način obračunavanja in plačevanja takse za obremenjevanje okolja s kumunalnimi odpadki v občini Ormož, zaradi posegov v okolje, ki zmanjšujejo njegovo rabo in kvaliteto.
2.	člen
(Zavezanci)
Zavezanci za plačilo takse so povzročitelji odpadkov, za katere velja obveznost o priključitvi v sistem ravnanja z odpadki skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92) in Odredbo o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz odpadkov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95)
3.	člen
(Osnove za določanje višine takse) Obračunska osnova za določanje višine takse:
a)	občane - gospodinjstva je:
-	število in volumen postavljenih posod za zbiranje odpadkov;
-	gospodinjstva, ki niso vključena v ločen odvoz odpadkov
b)	podjetnike in pravne osebe je:
-	m3 odpeljanih odpadkov (število in volumen postavljene posode oz. kontejnerja)
-m poslovne površine
4.	člen
(Višina takse)
Taksa za komunalne odpadke znaša mesečno:
a) za občane - gospodinjstva:
-	reciklažna PVC vreča	200,00 SIT
-	120 1 posoda	200,00 SIT
-	2401 posoda	400,00 SIT
-11001 posoda	2,500,00 SIT
-	nevključeno gospodinjstvoplača stroške v višini cene odvoza za posodo za zbiranje odpadkov, povečano za takso iz te točke. Fizične osebe plačajo takso po enoti. Povzročitelji odpadkov, kateri ne odlagajo odpadkov v samostojno posodo oz. kontejnerje za odpadke, temveč odpadke odlagajo v skupno posodo oz. kontejner z drugimi povzročitelji, plačujejo takso po sorazmer-
nem deležu, glede na volumen postavljenih posod oz. kontejnerjev in števila priključenih povzročiteljev, h) za samostojne podjetnike posameznike in pravne osebe:
1,000,00 SIT/m3
20,00 SIT/m2 poslovne površine Samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, kateri odlagajo odpadke v samostojno posodo za odpadke, plačujejo takso po številu in volumnu posode oz. številu in volumnu kontejnerja.
Samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe, kateri ne odlagajo odpadkov v samostojno posodo oz. kontejner za odpadke, temveč odpadke odlagajo v skupno posodo oz. kontejner z drugimi povzročitelji plačujejo takso po površini poslovnega prostora.
5.	člen
(Obračunavanje takse)
Takso obračunava izvajalec javne službe ravnanja z odpadki na osnovi podatkov o zavezancih.
Izvajalec javne službe mora zbrana sredstva nakazati na žiro račun proračuna občine Ormož do 15. v mesecu za pretekli mesec.
6.	člen
11.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine Ormož, uporablja pa se od 1.6.1997 dalje.
Številka: 012-3197 MI Ormož, dne 24.04.1997
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ Alojz SOK, dr. vet. med., s.r.
21.
Na podlagi 26. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS št. 32/93 in 1/96), 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93), Zakona o prekrških (Ur. list SRS št. 25/83,42/85,47/87 in 5/90 ter Ur. 1. RS št. 10/91 in 13/93), 2. člena Odloka o gospodarskih javnih službah (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/94 in 9/96) in 18. člena Statuta (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95), je Občinski svet Ormož na svoji 26. seji, dne 28.04.1997 sprejel
ODLOK
o odvajanju odpadne in padavinske vode
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
(Oprostitev plačila takse)
Plačila takse za obremenjevanje okolja po tem odloku so oproščeni tisti zavezanci, katere je Občinski svet občine Ormož na podlagi Odredbe o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz odpadkov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95), izločil iz organiziranega odvoza komunalnih odpadkov.
7.	člen
(Uporaba takse)
Zbrana sredstva so prihodek proračuna občine. Sredstva so namenska in se koristijo za financiranje sanacije obstoječe deponije in izgradnje nove deponije.
Za leto 1997 se zbrana sredstva uporabijo tudi za odvoz posebnih in kosovnih odpadkov.
8.	člen
(Upravljalec)
Občinski urad, Oddelek za družbene dejavnosti in finance kot upravljalec zbranih sredstev po tem odloku, bo občinskemu svetu enkrat letno poročal o zbranih prihodkih in porabi sredstev.
9.	člen
(Nadzor nad izvajanjem določb)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja komunalni inšpektor ali komunalni nadzornik Občine Ormož in Občinski urad, Oddelek za družbene dejavnosti in finance.
10.	člen
(Kazenske določbe)
Z denarno kaznijo 300.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ne izpolnjuje obveznosti plačila takse za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki določenih v
4.	členu tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 30.000,00 SIT se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje občan, če ne izpolnjuje obveznosti plačila takse za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki določenih v 4. členu tega odloka.
1.	člen
Odlok določa pogoje in način o odvajanju odpadne in padavinske vode, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih ter odvajanje padavinske vode iz naselij, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje (v nadaljevanju javna kanalizacija), s katerim upravlja koncesionar ter obveznosti in pravice upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnih vodovodov ali iz lastnih vodovodov in koristi za odvajanje vode javno kanalizacijo.
3.	člen
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadne in padavinske vode in je v upravljanju upravljalca.
4.	člen
Upravljalec sprejme v roku 3 mesecev po uveljavitvi tega odloka Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje odpadne in padavinske vode. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje.
II.	OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
5.	člen
Objekti in naprave uporabnika so:
1.	kanalizacijski priključek, ki poteka neposredno od mesta priključitve na javno kanalizacijo,
2.	interna kanalizacija
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno ne-
moteno odvajanje odpadne in padavinske vode.
6.	člen
Kanalizacijski priključek poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška za parcelno mejo uporabnika in mora biti vedno dostopen upravljal-cu zaradi nadzora.
Priključek na interno kanalizacijo financira uporabnik in je njegova last.
7.	člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in zemljišču uporabnika do priključka na javno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami.
8. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
1.	sekundarno omrežje in naprave:
-	kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
-	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
-	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem, manjših naselij),
2.	primarno omrežje in naprave:
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območjih v ureditvenem območju naselja (indrustrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz več stanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (indrustrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
-	naprave za čiščenje odpadnih voda za več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
3.	magistralno omrežje in naprave: Magistralno omrežje in naprave, ki zajema omrežje in naprave, ki so regijskega ali me-dregijskega pomena, in sicer:
-	kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
-	črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
-	centralne čistilne naprave.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
9.	člen
Kjer se gradi javna kanalizacija je obvezna sočasna priključitev in uporaba javne kanalizacije.
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
10.	člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo, priključeno na čistilno napravo, opustiti greznice, le-te izprazniti, očistiti in dezinficirati ter upravljalcu omogočiti nadzor.
11. člen
Upravljalec je dolžan dopustiti priključitev, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo priključitve uporabnika je upravljalec dolžan o tem obvestiti uporabnika ter ga seznaniti z razmerami in pogoji, pod katerimi bi bila priključitev možna.
12.	člen
Upravljalec izdaja soglasja k:
-	prostorskim izvedbenim aktom
-	dovoljenjem za poseg v prostor v skladu z zakonodajo
-	začasnem priključku, po postopku in v obliki, ki jo določa pravilnik iz 4. člena tega odloka
-	priključitvi.
13.	člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a)	za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
-	lokacijsko dokumentacijo,
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500
-	opis specifičnosti gradnje in namembnoti objekta s predvideno potrošnjo vode
b)	za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno lokacijsko dovoljenje
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500
-	projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom za priključitev na javni vodovod
-	soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje
c)	soglasje za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
-	pravnomočno gradbeno dovoljenje oz. dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
-	katasterski načrt (mapna kopija),
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
-	načrt strojne (vodovodne) napeljave,
-	soglasje za prekop cestišča,
-	soglasje lastnikov oz. uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oz. sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
d)	soglasje za začasni priključek:
-	situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
-	odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
-	opis predvidene porabe vode.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
14.	člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadne in padavinske vode, ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
15.	člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in
predložil vso potrebno dokumentacijo.
16.	člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključkih nadzira upravljalec.
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen izvajalec pod nadzorom upravljalca.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
17.	člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključitev objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV.	PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
18.	člen
Investitor javne kanalizacije mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni pogoji:
1.	kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja itd.)
2.	vsi merilci morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi
3.	izračunani morajo biti stroški obratovanja kanalizacije, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom,
4.	izdelan mora biti sanacijski program, razvoj kanalizacijskega sistema, ki se prevzema in izdelan predračun,
5.	izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja odpadne in padavinske vode, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje obstoječih in prevzetih objektov in naprav javne kanalizacije,
6.	postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji: dokumentacije, evidence, knjigovodskih podatkov, blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatkih o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev
7.	prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca - prevzemnika.
V.	MERITVE ODVODA PORABLJENE VODE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE
19.	člen
Upravljalec v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode.
Navedene naprave uporabnik vzdržuje na lastne stroške.
20.	člen
Odvedena odpadna voda se obračuna v kubičnih metrih.
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v m3 v enaki količini in po stopnji onesnaženja v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo,
skladno z določili odloka o oskrbi z vodo. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov, plačujejo stroške odvedene vode v količini kot je načrpajo. Količina porabljene vode se meri z vodomerom. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo pogodbo z upravljalcem javne kanalizacije, o odvajanju in čiščenju vode. Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
21.	člen
Če upravljalec ali porabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče očitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi očitkov obračunanem obdobju. Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, določita v pogodbi pavšalno porabo na podlagi standardov porabe.
22.	člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi z vodo.
23.	člen
Meritve, ki so določene v soglasju, izvaja uporabnik sam ali za to pooblaščen izvajalec. Upravljalec predpiše način vzorčevanja, pogostnost meritev in analizne parametre. Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja upravljalec.
24.	člen
Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne na manj kot vsakih šest mesecev.
O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati upravljalca najmanj enkrat letno oziroma do 31.01. tekočega leta za preteklo leto.
25.	člen
Upravljalec določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode.
Uporabnik mora upravljalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dneh po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi upravljalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Merilno mesto mora biti v vsakem času dostopno upravljalcu.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
26.	člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
27.	člen
Uporabnik je dolžan obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
28.	člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
29.	člen
Vse stroške za meritve plača uporabnik.
VI. TEHNOLOŠKA ODPADNA VODA
30. člen
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
Količina in lastnost tehnološke odpadne vode mora biti v skladu z določilom 33. člena odloka.
31.	člen
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo čistiti.
Uporabnik uveljavlja take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo. Če so potrebni dodatki postopku čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu z zakonom o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
32.	člen
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive ali nevarne snovi, določene s predpisom.
33. člen
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
- povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
-	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje zaposlenega osebja;
-	povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja vsedlin in lepljivih snovi;
-	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije;
-	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature;
-	povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid
-	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi;
-	povzročala, da nastaja neprijeten vonj;
-	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi;
-	vsebovala drugo snov, ki se po predpisu šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad dovoljeno koncentracijo.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE IN PADAVINSKE VODE
34. člen
Upravljalec lahko na stroške uporabnika brez odjave prekine odvajanje odpadne in padavinske vode v naslednjih primerih:
1.	če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod
2.	če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
3.	če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdnih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
4.	če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
5.	če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
6.	če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino in čiščenje odpadne vode. Odvajanje odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki jo je povzročila njegova odpadna voda.
35.	člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževanih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne in padavinske vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
VIII.	PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA V PRIMERU VIŠJE SILE
36.	člen
V primeru višje sile ( potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo), ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take prime-
IX.	OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
37.	člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.
38.	člen
Upravljalec ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
1.	da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
2.	da ravna skladno z določbami pravilnika iz 4. člena tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
3.	da redno kontrolira pri uporabnikih sestav
odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
4.	da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
5.	da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno vsklajuje kataster pri zbirnem katastru Geodetske uprave,
6.	da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo,
7.	da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
8.	da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom
9.	da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
10.	da nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
11.	da pisno obvesti uporabnike o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
39.	člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1.	zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
2.	omogočiti upravljalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času tudi izven obratovalnega časa,
3.	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek, interne čistilne naprave in voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave,
4.	redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredovati upravljalcu,
5.	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
6.	obveščati upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev
7.	redno plačevati odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
8.	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določene v strokovnem navodilu o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih temperaturah vode
9.	prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne in padavinske vode,
10.	spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
Uporabniki se ne smejo preključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca. Uporabniki ne smejo prekinti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
40.	člen
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukcijah ceste, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravi jaki drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, toplovodnega, plinovodnega telekomunikacijskega omrežja itd) morajo pri opravljanju del na svojih objektilyn napravah zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave in omrežje nepoškodovani.
X.	KAZENSKE DOLOČBE
41.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 SIT se kaznuje upravljalec javne kanalizacije:
1.	če prekine odvajanje odpadnih in padavin-
skih voda brez predhodnega obvestila uporabnika	,
2.	če ne izvede prekinitve odvajanja odpadnih in padavinskih voda skladno z določili 35. člena
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po 38. členu tega odloka.
V primeru kršitev iz 1. odstavka tega člena se z denarno kaznijo od 25.000 do 50.000 SIT kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca.
42.	člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - fizična oseba:
1.	če se ne priključi na javno kanalizacijo in za to obstojajo pogoji
2.	če se priključi na javno kanalizacijo brez soglasij
3.	če ne izpolnjuje obveznosti po 39. členu tega odloka
Za prekršek iz 1. odst. tega člena se z denarno kaznijo od 10.000 do 200.000 SIT kaznuje uporabnik-pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 10.000 do 30.000 SIT.
43.	člen
Z denarno kaznijo 10.000 do 200.000 SIT se kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, kateri:
1.	ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo kanalizacijski objekti in naprave v prvotnem stanju;
2.	pri opravljanju del na svojih objektih in napravah ne zagotovijo, da ostanejo kanalizacijski objekti in naprave nepoškodovani. Z denarno kaznijo 10.000,00 SIT se kaznuje fizična oseba za prekršek iz 2. točke 1. odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44.	člen
Pooblaščeni predlagatelj za prekrške iz 42. in 43. člena tega odloka je upravljalec javnega vodovoda.
45.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, upravljalec pa opravlja strokovni nadzor.
46.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odloko pogojih za odvajanje odpadnih in padavinskih voda na območju občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/88,21/90,11/92 in 21/93).
47.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu Občine Ormož.
Številka: 353-7H997
Ormož, dne 28.04.1997
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ Alojz SOK dr. vet. med., s.r.
22.
OBČINA ORMOŽ OBČINSKI SVET
Na podlagi 34. a in 100. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), 3. člena Zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90,18/91,22/91, 2/91-1 in 4/93), začasnega sklepa o razvrstitvi občin v skupine in določitvi količnika za najvišje vrednoteno funkcijo v posamezni skupini (Uradni list RS, št. 21/95) ter 18. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/95) je občinski svet na svoji 26. seji, dne 28.4.1997 sprejel
PRAVILNIK
o spremembi pravilnika o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjev in članov delovnih teles ter organov občine Ormož
1.	člen
V	Pravilniku o določanju plač in drugih prejemkov funkcionarjev in članov delovnih teles ter organov občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 30/96 in 1/97) se
8.	člen spremeni tako, da se glasi:
Člani občinskega sveta imajo za udeležbo na sejah občinskega sveta pravico do sejnine, ki znaša 4,5 % od količnika 7,5.
V	primeru, da zasedanje občinskega sveta traja več dni, so člani občinskega sveta upravičeni do sejnine iz 1. odstavka tega člena za vsak dan zasedanja.
V	kolikor seje sveta, odborov ali komisij niso sklepčne, imajo prisotni člani pravico do 50% sejnine in povračila potnih stroškov.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 3.1997 dalje.
Številka: 143-7/96 Ormož, dne 28.4.1997
Predsednik Občinskega sveta Alojz Sok, dr. vet. med., s.r.
23.
OBČINA GORIŠNICA
Na podlagi 5. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za razvoj kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/96 z dne 20. 06. 1996 ) ter 4. in 7. členom Odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 1997 ( Ur. 1. RS, 17/97, objavljen dne 28. 03. 1997 ) je občinski svet občine Gorišnica na svoji 28. redni seji dne 29.04.1997 sprejel
SKLEP
o razpisu sredstev za finančne intervencije za razvoj kmetijstva v letu 1997
I.	VSEBINA RAZPISA
S tem razpisom se dodeljujejo nepovratna sredstva v obliki regresov in podpor, ki jih občina Gorišnica namenja iz proračuna za pospeševanje tekoče pridelave in investicijsko razvojne dejavnosti kmetijstva v občini Gorišnica.
II.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
1.	REGRESIRANJE SPECIALNE ANALIZE ZEMLJE
Pogoji: zahtevke vlagajo lastniki zemljišč -fizične osebe - občani občine Gorišnica. Zahtevku je potrebno priložiti račun in številko vzorca.
Višina: 70 % od cene specialne analize. Višina sredstev je 580.000,00 SIT.
2.	PODPORA ZDRAVSTVENI PREVENTIVI - ZDRAVLJENJE LATENTNEGA MASTITISA
Zahtevke vlagajo rejci - občani občine Gorišnica na osnovi programa zdravljenja in priloženega računa.
Višina: do 50 % zdravil. Višina razpoložljivih sredstev v skupnem znesku je 670.000,00 SIT.
3.	PODPORA ZDRAVSTVENI PREVENTIVI ŽIVALI V PRAŠIČEREJI
Zahtevke vlaga prašičerejsko društvo za člane in nečlane na osnovi programa zdravljenja in priloženega računa zdravstvenega varstva plemenskih živali proti notranjim in zunanjim parazitom.
Višina: do 50 % stroškov zdravljenja. Višina razpoložljivih sredstev v skupnem znesku je
670.000.	00 SIT.
4.	ZELENJADARSTVO -REGRESIRANJE SADIK
Zahtevke vlagajo fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo s kmetijsko in trgovsko organizacijo. Zahtevku mora biti priložen račun ter potrdilo o kakovosti sadik, ki jo je izdal Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijski zavod Maribor ali Inštitut za hmeljarstvo Žalec.
Višina: do 10 % nabavne cene sadik. Višina razpoložljivih sredstev v skupnem znesku je
960.000.	00 SIT.
Rok za vložitev zahtevkov je do porabe razpoložljivih sredstev oziroma do 31. 12. 1997. Zahtevke vlagajo samo občani občine Gorišnica.
III.	Prosilci vložijo zahtevke s potrebnimi prilogami v navedenem roku na Občinski urad občine Gorišnica, Gorišnica 54.0 upravičenosti zahtevkov in dodelitvi sredstev odloča Občinski urad občine Gorišnica po prejemu zahtevka.
Svojo odločitev o dodelitvi oziroma razporeditvi sredstev Občinski urad sporoči prosilcem po vložitvi zahtevka, v roku 20 dni po končanem razpisu pa Komisijo za kmetijstvo.
Štev.: 012-69/97 Datum: 06.05.1997
Predsednik občinskega sveta: Stanislav VOJSK s.r.
Uradróvestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikomlzda-jatelj: Družba Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. Ureja uredništvo Tednika. Sedež uredništva: Ptuj, Raičeva 61. Tiska GZP Mariborski tisk, Maribor.