84. številka._Ljubljana, v petek 12. aprila 1895._XXVIII. leto. Mi NAROD. (uhaja vsak dan aveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstro-ogc rske dežele za vse leto l.r> gld., za pol leta H «ld.. M četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto \3 gld., za četrt leta 'i gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po Iv kr, na mesec, po lib kr. za četrt leta. — Z>t tuje dežele toliko več, kolikor poštnina inata. Za oznanila plačuje se ud Stiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanMo jedenkrat tiska, po 5 kv., če ne dvakrat, ta p > t kr., če se 1rikr.it ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnen: trgu St. 12. U pravu istvu naj se blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bismarck o narodni vzgoji. Z vseh stranij širne Nemčije in iz drugih dežni, koder prebiva kuj Nemcev, prihajajo sedaj dan na dan k knezu Bismarcku deputacije, in vsaki ve stari mož povedati kaj zanimivega. Mej vsemi govori osemdesetletnega državnika, izrečenimi v teh dneh, obuja največ zanimanja tisti, s katerim se je zahvalil pruskim srednješolskim profesorjem na njih izrazu spoštovanja in udanosti. Ta njegov govor je važen tudi za nas, saj *e prav v naši državi gode reči, katere obsoja Bismarck posredno kar najodločneje, saj se baš naši „državni pedagogi" trudijo izruvati iz prsi j nenemške mladine tisto, kar zmatra Bismarck za najvažnejše, tisto, česar se ti naši možje najbolj boje: narodno mišljenje in čustvovanje. Bismarck je rekel: Ne verujem, da bi se bilo posrečilo moje delo (narodno in politiško zjedinjenje Nemčije), da mi učiteljstvo s svojim delovanjem ni pripravilo tal. Vam je gojiti tiste imponderabilije {narodno mišljenje), brez katerih bi omikana manjšina narodova no bila sposobna za delovanje v splošno korist. Ljubezen za domovino, razumevanje politiških situvacij — te in jeduake lastnosti kli-jejo in se razvijajo jedino v tisti dobi, ko je mladina izročena vaši vzgoji. Od 20 leta naprej, na vseučilišču, se more mladina pač premeniti, toda nje domovinska ljubezen en ne premeni. Narodov nazor je največ odvisen od manjšino prebivalstva, od omikancev. Nezadovoljnost širokih mas narodovih more prouzročiti pač akutne bolezni ali nezadovoljnost omikancev je v vsaki državi kronična in zategadelj tolikanj nevarnejša bolezen. Zato je vzgoja in mišljenje omikanih krogov največje važnosti. Usoda vsake države ne glede na nje dinastijo ju v rokah omikancev. Parlament, čegar voditelji ne pripadajo omi kaučem, je nemogoč; takisto vojska brez znanstveno omikanih častnikov. Nemškim čast n i kom in podčastnikom ni primere na svetu. To je sad učiteljskega delovanja. S temi besedami je Bismarck rekel« Negujte kakor doslej tako tudi v bodočo v srcih naše mladine narodnega duba, vzgajajte nam vrle rodoljube, narodnega mišljenja, pravo Nemoe — od tega in od ničesar drugega ni odvisna bodočnost našega naroda. Te lepe in resnične besede veljajo tu li o slovenski mladini, še bolj nego o nemški, zakaj nem škinm narodu je obstanek zagotovljen, našega naroda eksistencija pa je v največji nevarnosti in če se našega naroda omikani sloji odtuje narodni ideji, jo tudi narod sam obsojen na smrt. Bismarck se je v tem svojem govoru oziral tudi na upliv ženstva na narodno vzgojo in tudi kar je rekel v tem oziru, je vredno ozbiljnoga uva zevanja. Rekel je: Znamenit uspeh, kateri so dosegli omikanci, je že ta, da so naše ženstvo pridobili za narodno stvar. Časih je bilo to vse drugače. Se pred kakimi petdesetimi leti se naše ženstvo ni prav nič zanimalo za javne stvari, prav v narodnih stvareh je bilo popolnoma indiferentno, sedaj pa vzgaja naše otroke v tem zmislu, da bodo pred vsem Nemci. To seme, zasejano v ženska srca, ostalo bo tam in rodilo, in če bi se nam kdaj slabo godilo, če bi prišli v nevarnost, t o nas reši. Tudi pri nas bo bolje nego je sedaj. Začetek j« storjen in le to želimo, da bi naše učiteljstvo vedno in dosledno se ravnalo po Bismarckovih nasvetih, da bi pri vzgoji mladine gledalo pred vsem »a narodno mišljenje, vcepalo mladini ljubezen za narod; želimo, da bi tako delovale slovenske matere, zakaj potem reši tudi nas narodno mišljenje zanamcev, tudi če bi se nam kdaj še slabše godilo kakor sedaj. V LJubljani, 12. aprila Celjsko vprašanje. Konservativni „Grazcr Volksblatt" piše, da se bode celjsko vprašanje vender jedenkrat spravilo h sveta. Slovencem so bode dala gimnazija po administrativnem potu, da se izogne debate v državnem zboru. Zaradi neznatne stvari ne gre prouzročati premembe mini-sterstva, ko bi tndi Slovenci prav ne imeli — Kako bi se stvar rešila administrativnim potom, prav za prav ne vemo, ker denar se bode vender moral dovoliti, ako se slovenskim željam ustreže. Zdi se nam, da se s tem hoče le za letos še stvar zavleči. Seveda slovenski konservativci bi se utegnili morda s tem zadovoljiti, ker jim je več na ohranjenju koalicijo, nogo na dvojezični celjski gimnaziji. Prebivalstvo pa mora od poslancev odločno zahtevati, da že jedenkrat pritirajo stvar do odločitve. Ue koalicija neče nam dvojezične gimnazije v Celju dovoliti, je dolžnost vseh slovenskih konservativnih poslancev, da izstopijo iz Hohenvvarto-vega kluba, kar so že večkr-t obetali. Da ne zaupamo obljubam štajerskega konservativnega lista, imamo pač dovolj povoda, kajti baš štajerski konservativci igrajo v tej stvari kaj dvomljivo ulogo. Volilna reforma. Nekateri gospodje v konservativnem klubu na vso moč delujejo, da bi poravnali rizpor, ki jo nastal v koaliciji. To se vidi tudi iz „Coneervative Correspondenz", ki je nekako glasilo tega kluba. Ta list pravi, da ni bilo pravega povoda za izstop Dipaulija iz konservativnega kluba in da je upanje, da se nasprotja poravnajo. Mi radi verjamemo, da so mnogi gospodje mej kon servativei, ki bi radi, da se raskol poravna, a posrečilo se pa to ne bode, kajti po zmagi konservativcev pri občinskih volitvah na Dunaju in Solno-gradu mnogi konservativni poslancu" že z ozirom na svoj« volilce ne bodo upali privoliti v želje židovskih liberalcev. v Razmero v Sleziji. V zadnjem deželnozbor-skem zasedanju sležkega deželnega zbora so češki poslanci se pritoževali, da se kmetijska in gozdar-ska družba v Opavi ozira samo na nemške kmetovalce, na češke pa ne. Poslanec baron Sedlnickv je vzel družbo v varstvo, češ, da se ne oglašajo slovanske občine za podpore. Te dni se je pa oglasil župan v Velikem Polomu V. Novak pri družbi za podporo za nakup plemenskega bika. Uradnik družbe Slavik mu je pa odgovoril, če hočete vedno hiti le Slovani, in snujete slovanska društva, si sami bike kupujte. To je pač jako karakteristično za šleške razmere in smo ra 'ovedni, kako bode baron Sedlnickv sedaj družbo zagovarjal. Nemška predloga proti prekucuhom najbrž ne bod k vzprejeta. Poljaki so, kakor poročajo poljski listi, trdno sklenili glasovati proti predlogi tudi v sedanji obliki. Poljaki se nikakor ne strinjajo s katoliškim centrom, kateri bi jako rad precej okrajšal politično in tiskovno svobodo. Brez Poljakov se za predlogo ne bode dobila večina, posebno ker nekateri poslanci, ki bi za prvotno predlogo glasovali, nikakor niso pripravljeni glasovati za predelano, proti kateri se oglašajo učenjaki, umetniki in pisatelji. Želeti je pač, da se predloga zavrže, kajti reakcija v Nemčiji rada upliva na našo državo. Volitve na Danskem so izpale za opozici o ugodno. Voljenih je 25 desničarjev, 25 levičarjev prijaznih spravi z desnico in 61 nasprotnikov sprave, mej temi 8 socijalnih demokratov. Dosedaj je bilo v državnem zboru 30 desničarjev, 26 privržencev in 26 nasprotnikov sprave. Desnica je pri novih volitvah izgubila. L1« se no vzame sedaj vlada iz levice, začne se v zboru zopet borba, ki je trajal.i toliko let. Levica zopet ne bode dovolila buđgeta in vladalo se bode brez budgeta sicer po črki a n»> po duhu danske ustave. Pričakovati je pa, da se ne bode našla vlada, ki bi hotela hoditi po pot m po katerem je hodilo Kstrupovo ministerstvo. Novi predsednik angleške zbornice. Zbor* niča poslancev v Londonu je izvolila vladnpga kandidata državnega pravdnika (iullvja svojim predsednikom. Izvoljen je pa le z večino 11 glasov, kar kaže, da vlada nima velike večine več v sbor-nici poslancev. Konservativci so kandidovali za to mesto Ridlevja. Irci niso pri tej volitvi vsi podpirali vlade. Mej Irci se zadnji čas sploh kaže neka nevolja ker sedanja vlada ni izpolnila nad, katere so vanjo stavili. Roseberrv se jim zdi vse premalo odločen. __ Organizacija slovenskih denarnih zavodov. iSpisal Ivan Lnpajne.) III. Priobčili smo bili že jedenkrat načrt pravil z.i „centralno posojilnico" slovensko. Vsled posvetovanja s slovenskimi domoljubi sestavili smo še drug načrt, ki ga tu slovenskim posojilnicam v preudarek priobfiujemo. Pravila centralno posojilnico slovenske. I. Firma, sedež i n n a m en z a d r 0 g e. i; 1. Firma zadruge se glasi: „Centralna posojilnica slovenska*, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Svoj sedež ima...... § 2. Zadruga ima namen, da pomaga že obstoječim bIo venski m posojilnicam s kreditom, t j. da jim poSilja hranilne vloge ali da jim daje proti mogoče nizkim obresti m posojila, da pomaga ustanov) jati nove posojilnice z dobrimi sveti in s pošiljanjem hranilnih vlog ali posojil, da nadzoruj«' posojilnice, s katerimi je v zvezi ter đa pospešuj«' nizko obrestovani« posojil po Slovenskem II. Zadružna denarna sredstva. £ .5. Denarna sredstva so: h) Vstopnini; b) zadružni deleži : c) hranilne vloge; č) izposoj i1 a ; d) zadružni zaklad, ki so zbira iz vstopnine in doneski čistega dobička. 111. Začetek in ne banje zadruge. § 4 V zadrugo se vzprejemajo redoma le slovenske posojilnice izjemoma posamezne osebe; število udov je neomejeno. Posojilnica ali oseba, ki želi pristopiti, mora se oglasiti pismeno in z veljavnimi podpisi, ter podpisati pravila „Centralne posojilnice slovenske v.....Ta dovoljuje vstop ali ga odreka, ne da bi bilo treba povedati zakaj. § 5. Posojilnica ali oseba, ki je bila sprejeta v zadrugo, pa ne izpolnjuje dolžnosti, prevzetih po določilih teh pravil, izgubi pravico zadružtva po sklepu načelstva zlasti ako na škodo zadruge pod-kopava njen kredit na kakoršni koli način. Izključba se mora občnemu zboru v pot.rje.nje predložiti. Posojilnica ali oseba, ki prostovoljno iz zadruge izstopiti želi, mora odpoved do konca novembra na-čelstvu „Centralne posojilnice slovenske" pismeno naznaniti in terjati potrdilo te odpovedi od njenega načelstva. Izstop velja le s potokom tistega lotf. Zadružni deleži izstopivših zadružnikov in zadružnic se izplačajo 4 tedne potem, ko je občni zbor letni račun „Centralne posojilnice slov-nske" potrdil. Do zadružnega zaklada (reservnftga fonda) nimajo niti izključeni niti izstopivši zadružniki in zadružnico nobene pravice. IV. Vstopnina in zadružni deleži. § (i. Vsaka zadružnica in zadružnik vplača pri vstopu 1 gld. Vplačana vstopnina a« več ne povrne. Vplačati mora tudi v gotovini vsaj jeden delež, ki znaša najmanj 100 gld. ali pri posojilnicah zadruž-nicah vsaj 10°/0 hranilne vloge (posojila), ki jo želi dobiti od centralne posojilnico. V. Posojila. § 7. Posojila se dajejo redoma le posojilnicam-zadružnicam izjemoma osebam, ki so udje centralne posojilnice in sicer: a) Na vplačane deleže; ta posojila smejo obsegati 2kratni znesek vplačanega deleža; h) proti menicam ah zadolžuicam; c) na zastave; č) „Centralna posojilnica slovenska" sme pošiljati posojilnicam zadružnicam tudi hranilne vloge. § 8 Ako posojuje zadruga posojilnicam zadružnicam na menice ali zadolžnice, podpisujejo one dotični dokument na ta način, kakor tO določuje dotični ^ v njih pravilih, in sicer navadno tako, da se [»od firmo podpišeta dva uda njih na-čelstva, rCentralna posojilnica slovenska" sme pa tudi terjati, da se vsi udje načelstva ali tudi nad zorstva podpišejo, ali celo kateri odličnejši zadružniki dotične posojilnice prosilke kot poroki :n plačniki, oziroma žirunti V ta namen sme terjati, da se jej pošlje prepis (neoveiovljem ali overovljeni) njenih zadružnikov. $ Đ. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" ne more dobiti posojila od tega zavoda. § 10. Posolila proti zastavi se dajejo na vrednostne listine. V tem slučaji podpiše izposojevalec ali izposojevalka .suho menico. Ce dolžnik ali dol-Žnica nista o pravem času vrnila sprejetega poso-j ta na vrednostne listine ali če se jej plačilni obrok m podaljšal, ima „Centralna posojilnica slovenska" pravico, s temi zastavami ravnati po določbi mi-ntsterake naredbe od dne 28. junija I8fi5 (drž. zak. št 110.) § 11. Visokost obresti deležev, hranilnih vlog in posojil določuje z ozirom na razmere časa načelstvo, katero mora gledati, da bodo v obče vse te obresti najmanj za 1/t°/0 nižje kakor poprek pri denarnih zavodih na Slovenskem. Mej posojilnimi obrestmi in obrestmi hranilnih vlog ne sme biti več kakor 1°0 razlike. Deležem daje „Centralna posojilnica slovenska" obresti, katere načelstvo odloči in občni zbor potrdi. VI. Zaveza in razdelitev zgube in d o b i č k a. § 12. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premoženjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnosti] zadruge zadostoval konecletni opravilni o bi ček, zadružni zaklad in kakošno drugo zadružno premoženjo, seže se na zadružne deleže; če bi pa ^.se to še ne pokrilo zavez zadruge, razdele se daljša plačila na posamezne zadružnike in zadružnice v j-dnaki meri. Nepopolno vplačani deleži so morajo takoj polno vplačati. § 13. Konec vsakega leta sestavi načelstvo po svojih knjigah račun in naredi bilanco tako-Ie: Mej aktiva se vpisujejo: gotoviua v denarji, lastne vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo premoženje zadruge in terjatve (posojila in drugod naloženi denarji.) Mej pasiva: zadružni deleži, hranilne vlojje z obrestmi vred, zadružna izposojila listni dolgovi), za bodoče leto pred plačane obresti in zadružni zaklad (reservni fond.) To kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček končanega leta. § 1-1. Cisti dobiček gre ves v rezervni fond. Vender sme načelstvo darovati od čistega dobička za dobrodelne in koristne namene. Ti darovi se vendar smejo šele potem izplačati, kedar je občni zbor račun odobril. Vil. 0 r a z d r u ž b i zadruge. § 15. Zadruga se razdružuje: d) vsled sklepa občnega zbora; //) kadar se odpre konkurz na zadružno imetje in c) vsled ukaza upravne oblasti {po »J 37. zakona z dne J), aprila 1873.) >? 16. V slučaji likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve; drugo zadružno premoŽenje spraviti v denar in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, razdeliti mej zadružnike po razmeri števila in visokosti zadružnih deležev. Cc pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi so plačali dolgovi, se ravna po določbi g 12 teb pravil. Ravno tako se ravna (§ 12.) tudi v slučaji konkurza. VIII. T p r a v a i n v o d s t v o z a d r u g e. § 17. Zadruga Opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh zadružnic. Njeni organi so: '/) načelstvo, //) nadzorniki, c) občni zbor. Načelstvo. 18. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske" sestoji iz ravnatelja in dveh udov načelstva. Sedež „Centralne posojilnice slovenske1* se more po sklepu občnega zbora od leta do leta spremeniti, kar pa pomeni premembo pravil. Torej je v tej točki t? 88., t. 1.) i; 19. Ker sta sedež in načelstvo bistveni del teh zadružnih pravil, mora se oboje po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register; v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh oseb, ki imata pravico biti pri občnem zboru. § 20. Načelstvo „Centralne posojilnice slovenske41 zastopa zadruga z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1873, in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod tirmo, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena. § 21. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih ravnatelj ali njegov namestnik predseduje in pri katerih morata razun predsednika biti navzočna obadva uda načelstva, da so sklepčni. Sklepa se z večino glasov ; pri jednakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. 0 sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere morajo vsi navzočni podpisati. Svoje sklepe razglašaj e načelstvo po potrebi z oznanili v časopisih: „Slov. Narod" in „Domovina". tj 22. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih opravil, posebno s tem, da se vodijo knjige po določbah trgoviuske postave, da se varno hrani denar in druge vrednostne listine in sicer pod dvojnim zaporom. § 23. Načelstvo presoja vložene prošnje za posojila in dovoljuje posojila ter pošilja hranilne vloge. § 24. Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži pregledo-valcem na pregled. Račun mora obsegati: 1. vse dohodke in stroške mej letom; 2. posebni račun dobička in zgube; 3. bilanco o stanji zadružnega premoženja koncem leta. § 25. Načelatvo zastopa zadrugo proti tretjim osobam in uradom, vodi tožbe, sklicuje občne zbore in določuje dnevni red. § 26. Ravnatelj podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati vsak čas 0 blagajničnem stauji in mora v slučaji kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno. § 27. Poduk, kako se ima opravljati blagaj-nični in uradni posel, sestavi načelstvo. Po zaklučji vsakega uradnega dneva so mora iz blagajniškega dnevnika razvideti stanje gotovine. v> 28. Potrdila o prejemkih v imenu zadruge morajo brez izjeme biti podpisana od dveh udov načelstva, da so veljavna nasproti zadrugi. § 29 Ce je ravnatelj začasno zadržan, opravlja njegove posle namestnik, iu če je še ta zadržati, ostali ud|e načelstva. V slučaji stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva morajo se udje načelstva do prihodnjega občnega zbora po sejinem sklepu načelstva nadopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva prookolira. § 30. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva se mora odstaviti vsak čas vsled sklepa izvanrednoga občnega zbora, ako je tak predlog bil na dnevnem redu. § 81. Tačasno načelstvo „Centralne posojilnice slovensko" je........Vsi členi načelstva morajo biti in so s temi pravili pooblaščeni, dati zadrugo pri c. kr. okrožni sodniji v........registrovati. Prihodnje načelstvo povenije se po volilnem zapisniku, od predseduika občnega zbora in dveh zadružnic podpisanem. Novo načelstvo mora se takoj po volitvi na podlagi poverjenega prepisa volilnega zapisnika naznaniti pri trgovinski sodniji za vpis v zadružni register. Vsa volitev velja jedno leto. Občni zbor. Š 32. Redni občni zbor se sklicuje jedenkrat. v letu, in sicer do konca junija v kraj, katerega načelstvo določi. Izvanredni občni zbor se skliče, če se načeUtvu ali pregledovalcem potrebno zdi, ali če to zahteva deseti del zadružnikov ali zadružnic, naznanjajoč predmete posvetovanja. Vabilo k vsakemu občnemu zboru mora se najmanj osem dnij prej razglasiti v časopisih „Slovenski Narod" in „Domovina" in ob jednem naznaniti dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora. Predsednik občnega zbora je. ravnatelj ali njegov namestnik. § 33. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1. sprememba in razširjenje pravil; 2. razdružba in likvidacija zadruge; 3. potrjenje letnega računa; 4. izvolitev načelstva, računskih pregledovalcev; o. odstavljenje načelstva. Udje načelstva se ne morejo izvoliti računskimi pregledovalci. § 34. Vsaka zadružnica (zadružnik) ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v £ 33. navedenih točkah in ima najmanj jeden glas. (le ima več kakor 100 tfld. deleža, pa 2 glasova, več kakor 200 gld. deleža, 3 glasove m tako dalje za vsakih 100 gld. deleža jeden glas več, vender ne več kakor K) glasov. Posojilnice zadružnice so pri občnem zboru zastopane po kateremkoli svojem udu, ki se izkaže pri predsedniku občnega zbora s pooblastilom, podpisanim od dveh članov svojega načelstva. Posojilnice zadružnice se morejo dati zastopati tudi po zadružnikih druzih posojilnic z jednakim pismenim pooblastilom. S 35. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj petdeseti del vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, mora se razpisati v šestih tednih drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepali. Sklepa se z nadpolovično večino glasov. Pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednikovo. Če gre za razdrnžbo zadruge, morate biti zastopani najmanj dve tretjini zadružnih deležev, in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru nista zastopani dve tretjini deležev mora se v šestih tednih sklicati drag občni zbor, v katerem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami glasov brez ozira na zastopane deleže. Glasuje se, kakor določi predsednik. Volitve se pa vršijo po listkih. Sklepe vsakega občnega zbora razglašajo načelstvo po časopisih. § 36. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. 0 teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le določi, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih poroča v prihodnjem občnem zboru. Računski pregledovalci in nadzorniki načelstva. § 37. Pregledovalci in nadzorniki morajo letni račun natanko pregledati in o njem poročati občnemu zboru. Pregledovalci nadzorujejo delovanje načelstva in imajo vsak čas pravico, se o stanji blagajnice prepričati, kakor sploh u radovanje kontrolirati ter o kakem neredu koj poročati občnemu zboru, katerega naj skličejo. Pregledovalci se mej letom ne morejo odstaviti. Za pregledovalce, katerih število določi občni zbor, morejo se voliti katerikoli udje „Centralne posojilnice slovenske" ali udje tistih posojilnic, katere so k „Centralni posojilnici" pristopile. IX. Hranilne vloge. § 38. Hranilne vloge se sprejemajo redoma le od slovenskih posojilnic in drugih denarnih zavodov, izjemoma od oseb. Obresti se računijo s 1. dnevom meseca in IG. dnevom, ako se je vložilo vsaj do zadnjega dne prejšnjega meseca, oziroma vsaj do 15. dne istega meseca in do zadnjega dne meseca, po katerem se je vzdignila vloga, oziroma do 15. dne istega meseca, ako se je vzdignilo šele v drngi polovici istega meseca. Nevzdignene obresti se koncem decembra vsacega leta prištevajo h kapitalu. Načelstvo more izjeme dovoliti. Hranilne vloge se zapišejo v hranilne knjižice, katere morajo imeti firmo zadruge in podpisane biti najmanj od dveh udov načelstva. (§ 28.) Hranilne knjižice se morejo glasiti na vsakakoršna imena in dokazujejo lastninsko pravico. Kdor prinese knjižico, temu se izplača znesek, ki ga ima vsled zapisa v knjižici terjati, razun v slučaji sodniške prepovedi, potem razun slučajev: 1. če je vpeljana amortizacija dotične knjižice, 2. če vkladatelj odločno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu. Ta izjema mora biti zaznamovana v kujižici in v knjigi za vloge. § 39. Hranilne vloge se izplačujejo, in sicer do 500 gld. brez odpovedi, do 1O0O gld. v osmi i. dneh in čez 1000 gld. v tridesetih dneh po odpovedi. X. Razsojevanje prepirov. § 40. Prepire mej zadružniki in načelstvo m razsoja konečno občni zbor. Ravno tako razsoja konečno občni zbor različna mnenja o posamezni h določilih teh pravil. ^ 41. V točkah, katere tnkaj navedene niso, ravnati se je zadrugi po postavi od 9. aprila 1873. ter po obstoječih ukazih, ki so izdani na podlagi te postave. O družili točkah še, katere niso niti v teh pravilih niti v oni postavi in dotičnih ukazih, razsojuje odčni zbor, ako po teh pravilih ne spadajo v področje načelstva. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12. aprila. — (Veliki teden ) Včeraj je prevzvišeni knezo-škof dr. Missija vršil ceremonijo umivanja nog. Dvanajstero starčkov je bilo skupaj starih 881 let. Rili so nastopni: Anton Pečnik iz Brezovice 87 let star, Ignacij Tersija iz Iga 84 let, Matija Kramar z Vrhnike 78 let, Peter Fajgelj z Železnikov 76 let. Jožef Gorjup iz Ljubljane 74 let, Janez Kopač iz Preske 74 let, Janez llrbinc iz Ljubljane 71 let. Matevž Ilahič z Doba 70 let; Jožef Gradišar iz Ljubljane 70 let, Janez Dachs iz Ljubljane 68 Iet„ Gregor Mrzlikar iz Polhovega gradca 66 let, Stanislav Snoj iz Ljubljane (>4 let star. — Včeraj in danes je velika množica pobožnikov posetila božje grobe, ki so bogato nakičeni s cvetkami in razno razsvetljavo. V župnih cerkvah pa so se obhajali običajni cerkveni obredi. — (Velikonočne procesije.) Tako krasnega vremena kakor lotos Veliki teden že dolgo nismo imeli, vsled tega se tudi cerkvenih obredov udeležuje velika množica ljudstva. Jutri popoludne in v nedeljo zjutraj se bodo vršile velikonočne procesije. V stolni cerkvi prične se slovesnost Kristovega vstajenja jutri ob 4. uri popoludne; po cerkvenem opravilu vršila se bode slovesna procesija, katere se bodo udeležili civilni in vojaški dostojanstveniki v gala-uniformah. Procesije bode spremljala godba 27. pešpolka. V ostalih cerkvah ljubljanskih vršile se bodo velikonočne procesije v sledečem redu. jutri ob 3. uri popoludne pri uršulinkah, ob polu 4. uri pri frančiškanih, ob 5. uri pri sv. Petru in v Trnovem, ob 6. uri pri sv. Jakobu in pri bol- nični cerkvici na Dunajski c^sti: v cerkvi src i Jezusovega bode procesija v nedeljo ob 4. uri zjutraj. Pri bolnični cerkvi je to zadnja velikonočna procesija, ker se bode vsled premestitve deželne bolnice ta cerkev opustila. — (Slavnostna akademija) na korist družbi sv. Cirila in Metoda obeta biti zelo zanimiva. Izza kulis posrečilo se nam je poizvedeti nekatere podrobnosti slavnostnega vzporeda. Pri živi podobi sodelovalo bo nad 30 dam in gospodov iz tukajšnjih rodoljubnih krogov. Glede muzikalne točke obljubila je „Glasbena Matica" svojo pomoč. Da bode pevski del v izvrstnih rokah, s tem torej ni dvoma Kar se tiče dramatične predstave, pa moremo poročati, da se naši diletantje pod vodstvom gosp. režiserja Inemanna prav marljivo vadijo. Pričakovati je tedaj, da bode dramatična predstava — po dolgem presledku zopet jedenkrat v diletantskih rokah — vseskozi uspela. Pri tem se spominjamo svoječasnih gledaliških predstav v kojih so zgolj diletantje iz meščanskih krogov nastopali in katere so občinstvu prav zelo ugajale. Pričela se bode akademija z ouverturo in slavnostnim prologom. Podrobnosti vzporeda priobčimo v kratkem. Nadejamo se pa, da bode naše rodoljubno občinstvo že po navedenem zanimalo ao za slavnostno predstavo dne 21. t. m. ter tako pripomoglo k moralnemu, pa tudi k gmotnemu uspehu, ki je namenjen na korist prepotrebne naše družbe s v. C i r i I a i n Metoda. — (Umrl) je včeraj načelnik tukajšnje fili-jalke avstrijsko-ogerske banke g. Moric Gottlob, .star 54 let. — (Mestni nasadi,) Divni naš Tivoli, katerega lepoti se ne more noben tujec prečuditi, do • bode letošnjo pomlad novo okrasje. Ob obeh straneh spodnjega konca Latermanovega drevoreda do Tržaške ceste in ob tej na desno do Marije Terezije ceste pripravljajo te dni nove nasade. Obsadili bodo namreč označeno obcestje z ličnimi bresti. To drevje je zelo primerno v ta namen, ker ne raste visoko, ampak bolj v sir in košato ter dela prijetno senco Drugo leto bodo ta brestov drevored dosadili do nasprotnega konca lepe Tržaške ceste, ki bode skoraj postala najljubše šetališče vsem Ljubljančanom. Ob tej priliki bi radi opozorili slavni olepševalni odsek na neko nepriličnost, katero upamo, da jo bode blagovoljno odpravil. Pot od železničnega prehoda v glavnem drevoredu do Kozlerjevega gradu v Šiški in od tod do železničnega prelaza na Marije Terezije cesti je namreč zelo zanemarjen. Prav uič ni napet, ampak ves udrt. in poglobljen. To je zlasti očitno ob deževji, ko ga kar globoke luže preplavljajo; človek tedaj res ne ve, kam naj bi stopil tu in tam, da ne bi zajel neprijetne moče. Prav nujno je torej treba, da se napelje peska po vsej tej progi ter se pot toliko napne, da se bode voda odtekala v stran. Po tem res lepem konci košatega drevoreda se [sprehaja toliko ljudi, da bodo gotovo prav hvaležni slavni mestni upravi, ako ugodi izjavljeni skromni želji. — (Prva kukavica) je zakukala včeraj v rožniškem gozdu. Oglasila se je torej o pravem času, ker običajno prihaja sredi meseca aprila in odhaja sredi septembra. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine 1. ubljanske od 31. marca do 6. aprila kaže, da je bilo novorojencev 17 (bs27*56 %o)i umrlih 24 («=39 "52 0/„(j), moj njimi so umrli za vratico (davico) 2, za jetiko 1, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled starostns oslabelosti 6, za različnimi boleznimi 1 1. Mej umrlimi bilo je tujcev 6 (=25°/0), iz zavodov 8 (==33o/0). Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli za škrlatico 1, za vrstico (J oseb. — (Zdravstvene stvari.) V tukajšnji deželni bolnici je bilo vzprejetih v minulem mesecu marcu 490 bolnikov, 291 moških in 1-bonlcev se je spomnil, da pri dvoboju mora biti navzoč tudi doktor med. Ker se mu ie pa zdelo, da pri tem dvoboju utegne doktor biti navzoč le za parado, najel si je postreščeka štev. 30, ter mu naročil, naj pride črno oblečen v Maksimir, da bode fungiral kot doktor. Dvoboj res ni imel nikakoršnih zlih posledic. Dvoboriloa Sta ustrelila vsak jedenkrat, zadel seveda ni nobeden, potem pa sta se odpeljala s svojimi sekundnih. Le g. doktor, ki je flegmatično roki v žepih držeč prisostvoval dvoboju, je šel peš „da se sprehodi". Policija je prišla stvari na sled m res so zasačili voz in g. doktorja, ki je peš prišel za njim, puhajoč srao+ko. „Saj vi ste postrešček št. 30" — vpraša organ Sv. Hermandadi. „Nekak, gospone dragi" odgovori Bg. doktor". »Kaj pa delate tu v črni obleki?" povprašuje nadalje policist. Na to je „g. doktor" povedal vso stvar. Policist pa je mej tem opazil, da ima rg. doktor" nekako za moškega izredno obilne prsi in res mu je po kratkem razgovoru izvlekel jiištole, smodnik itd. iz — nedrij. Vse to je kontiskoval. proti dvoborilcem pa storil ovadbo, v kateri se je seveda dostojno spominjal tudi „gospoda doktorja štev. 30". * (Povodnji na južnem Ogerskem) V Zemunu stoji voda po ulicah poldrugi meter visoko. Dati se je velikih katastrof, ker Dunav narašča in tudi od Save in Drine se poroča, da voda narašča. Mej Zemunom »n Pančevom so nekatere vasi popolnoma pod vodo. Odpeljalo se je več parobrodov, da rešijo ljudi m blago. Tudi pijonirji so se odpeljali s pontoni p repla vijencem na pomoč. V mnogih krajih se podirijo hiše. Skoda je velikanska, a se ne da precenit še zdaj, * iSvetovna razstava v Parizu 1. 1900 ) Načrti za bodočo veliko razstavo v Parizu so že definitivno dodelani in če poročajo listi resnico, bo ta razstava daleč nadkrilila vse, kar jih je kdaj bilo. Stroški so proračunjeni na okroglo vsoto 100 milijonov frankov. * (Velikonočna raca ) Namestu piruhov so laški listi postregli svojim čitateljem z lepo časnikarsko raco. Javljajo namreč: Švedski potovalec Nansen, ki je pred dvema leti na ladji „Frana" potoval na severni tečaj, je srečno dospel na cilj. Potujoč po Hehringovi cesti je prišel na severni tečaj in našel tam prosto nezamrzlo morje. Temperatura je bila 2° nad ničlo. Nansen je o tem uspehu svo jega popotovanja poročal najprej švedski prestolonaslednik in sicer brzojavno; žal, da ni povedano, odkod je brzoj a vil. * (Praznoverci.) V vasi Komac so orožniki aretovali več kmetov, ker so vzlic ugovarjanju župni-kovemu in odporu sorodnikov napadli na mrtvaškem odru ležečo staro ženico in jej prebodli srce, da bi ne prišla jih — strašit, ker je bila čarovnica. * (Štiri osebe zblaznele ) V družini ekonoma Flsterja v neki vasi blizu Liberc na Češkem so tekom nekaterih dnij zblaznele štiri oseba : najprej je zblaznela starejša, 26letna hči, za njo Flsterjeva soproga, potem druga hči in slednjič 20letni sin. * (Ali je tikanje žaljivo ) „Glede slovniških stvarij nima kralj ničesar govoriti" — tako najbrž si misli harkovski stavbeni mojster Poživalin, ker neče odnehati v pravdi radi žaljenja na časti, katero je proti njemu naperil hišni posestnik Rubenko zato, ker ga je Poživalin pri nekem pogovoru tikal. Prvi sodnik je Poživalina obsodil, češ, da je tikanje žaljivo, ali obsojenec se ni u lal, nego apeloval češ, da sodišče ni poklicano soditi o „slovniških stvareh". i _ _!_ Slovenci in Slovenke! ne z&bite j družbe sv. Cirila in Metoda! ^ ._____________£ i ~_r Davila s Uredništvu našega lista je poslala : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Rodbina K u p I j eno v a v Črnomlji 6 kron za velikonočne piruhe. — Živela rodoljubna rodbina in naj bi našla prav obilo posnemovalcev ! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani je vsled sklepa občnega zbora z dne 81. marca t. m. razdelila sledeča darila: Podpiral ni zalogi slovenskih vseučiliščnikov ua Dunaji 40 kron: Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliš mikov v Gradcu 40 k.; Dijaški kuhinji v Ljubljani 40 k.; Collegiiiui Marijanom 20 k,; Narodni šoli v Ljubljani 20 k.; Šoli v Šiški za revne šolarje 40 k.; Soli v Šmarji za revne šolarje 40 k.; Soli v Studenc-lgu in To-mišlju za revne šolarje 50 k.; Soli na Dobrovi z t revne šolarje 3(1 k. ; Šolskemu vrtu na D ibrovi ."50 k. Soli v Mostah in I i Imatu za revne šolarje 40 k.; Šoli na Golem za revne šolarje 20 k.; Obrtni nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Liubljano 30 k.; Požarni branile v Št. Vidu 30 k.; Šoli v Devici Mariji v Polju z t revne šolarje 20 k.: Družin sv. Cirila in Metoda z namenom ustanove šole v Vehkovcu 50 k. ; Narodnemu domu v Ljubljani 50 k. ; Podpora preplav ljencem na Ljubljanskem barji 50 k. Skupno 79 0 kron. Eizojavlre. Dunaj 12. aprila. Iz verodostojnega vira se javlja, da namerava naučno ministerstvo s prihodnjim šolskim letom na štajerskih srednjih šolah uvesti obligatorno učenje obeh deželno* navadnih jezikov. Kozje 12. aprila. Usadi se več ne udirajo, pač pa se vidijo nove p o kutine. Preložitev okrajne ceste je skoro gotova. Do jutri zvečer bo tudi izkopana nova struga Bistrici. Budimpešta 12. aprila. Ko se Je nocoj pripeljal FCossuth v Topolczanv, priredili so mu njegovi pristaši velikanske ovacije in pri tem demonstrovali zoper Avstrijo. Bellgrad 12. aprila. Avakumovič se je odpovedal vodstvu liberalne stranke, katera je namesto njega prevzel Ribarac. Kakor lihe ralci so tudi radikale! sklenili, da se volitev ne udeleže. Bellgrrad. 12. aprila. Tukajšnje glasih« inacedonskih emigrantov javlja, da je turšk-i vi.»da razpustila vse bolgarske šolske in cerkvene koinitije v Maeedoniji, baje zategadelj, ker so bili v zvezi z raznimi revolucionarnimi komiteji v lidgarski. Simla 12. aprila. Krdelo 300 vojakov je potuje v Gilait prekoračilo Candros prehod, 30 vojakov je vsled snega oslepilo, 26 mož pa je zmrznilo. Narodno-gospodarsko stvari. — Posojilnica v Celji je imela denarnega prometa leta 1S!I4 1,875 6(14 gld. 70 kr. Pristopil.* je v teku leta 181)4 novih zadružnikov, 405, kteri si vplačali deležev 3.928 gld., izstopilo je 56 zadružnikov ter vzdignilo deležev 650 gld., število zadružnikov se je torej pomnožilo za 249 in vplačani deleži za 3.273 gld. Koncem leta 1893 je bilo 266*< zadružnikov, kateri so imeli vplačanih deležev 34.486 gld., in je bil > torej koncem leta 189-1 zadružnikov 2917 in vplačanih deležev 37 751) gld. Hranilnih vlog se je leta 1894 vložilo 512.312 gld. 41 kr vzdignilo pa se je 418.962 gld 17 kr., torej seje več vložilo zi i'3 350 gld. 24 kr. Kapitalizovau•• obresti za leto 18M4 znašajo 38.327 gld. 23 kr., in stanje vlog koncem leta 1893 971.655 gld 86 kr., toraj je stanje vlog koncem leta 1894 1,103.333 gld. 39 kr. — Tovarna na delnice za izdelovanje likerjev, ovočnih destilatov in kisa (poprej F. Pokorny) ee je ustanovita v Zagrebu, ter je bil te doi ustanovni zbor Delniška glavnica znaša 120.000 kron, to je 600 delnic po 200 kron. V nadzoro-valnem svetu je mej drugimi hrvatskimi veljaki tudi naš rojak trgovec g. Anton Gnezda. Delniška družba bode te dni prevzela tovarno od sedanjega lastnika g. Stpu&a, ki ostane v delniški družbi. — Z budimpeštanskoga živinjskega semnja. Ogeraka vlada je zopet dovolila uvaževanje živine, ker je ponehala kuga na gobcu in na parkljih Meteorologično poročilo. a eo Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. JB 7 zjutraj 740«) 44UC brezv. jasno O. ea 2. po pol. 738-3 20 2° C si. v/.h jasno 0-0) 9. zvečer 737 a 12 0° C hI. jzh. jasno v—« Srednja temperatura 12 2°, za 32° nad nornialom. ZDvrnaoslsei "borza, dne 11. aprila 1895. Skupni državni dolg v notnh..... 101 gld. 5T» kr. Skupni drinvni dolg v srebru .... 101 „ 05 „ Avstrijska slat a renta....... 123 „ BO „ Avstrijska kronska renta 4",..... 101 „ 40 „ Ogertka zla a renta 4u/0....... 123 „ HO „ < Igerska kronska renta 4...... 99 „ 4,r> „ Avstro-ogerske bančne dolnice .... 1090 m — „ Kreditne delnice......... 404 „ 50 , London vista........... 122 „ 15 „ Nemški dri. bankovci za 100 mark . . 59 „ 67"', n 80 mark............ 11 , 93 , SO trankov........... 9 „ <>8 „ Italijanski bankovci........ 4*» „ — „ C. kr, cekini........... 5 _ 73 „ Boga Vsemogočnemu se je sprevidilo, našo pre-Ijubljeno sestro, gospodičino Marijo Orel hiino in zemljiško posestniro po dolgem mm'nom trpljenju, previđeno s svetimi ZHkramenti za umirajoče, včeraj ob 11. uri po noči na eni boljfii svet. poklicati. Pogreb bode v sobi.to dne 13. t. m. popoldne ob 4. url iz hiše Grubarjeva cesta št. 1. Sv. maše zadužnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Jakoba. Nepozabno r*jnko priporočamo vsem znancem v blag spomin. V Ljubljani, dne 12. aprila lH'Jf). (417) Žalujoči bratje in sestre. Zahvala. Za izraze tako odkritosrčnega sočutja mej dolgotrajno boleznijo naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge, oziroma Mltre in svakinje Alojzije Jeglič roj. Gnezda za tako častno spremstvo do njenega zadnjega počivališča, kakor tudi za lepe \ence. in milo nagrobno petje izrekajo vsem udeležencem najpri-srčnojso zahvalo žalujoči ostali. V Idriji, dne II. aprila 1H9."). ,413) ttpoz-oca t) paradna ^Liskama". Uajlepiša. iebdjr dunajskih vzorcev ženskih, dekliških in otroških klobukov (.343—5) B nadalje cvetlic, trakov, čipek i. t. d. tii
  • l*nflBttlll sliiinnilio v |M> mijillvjlll ceiiall priporoča K. Recknagel Mestni trg- štev. Hi l ;a Restavracija na južnem kolodvoru. Podpisanec si usoja prespoStovanemu občinstvu naznanjati, da toči r«zun različnih, direktno od producentov naročenih naravnih vin tudi tako zelo (.rdiubijeni štajerski šilher liter po 48 kr., kakor tudi, da je poleg dobrega Relninghaueerjeveg/a marčnega piva uvel toli sloveče Plzrisko pivo iz meščanske pivovarne in da bode o Velikonočnih praznikih on um v LJubljani točil svetovnoznani „Spatenbrau" »/, litra po 18 kr. (415—1) Z velespoštovaojem IT, Kaube restavrater na južnem kolodvoru. v-—»'VjEP-vrijy~^7tv --««v vr—v*^-v ■i Sol nčnike mi$ne novosti, v največji izberi, p<> naj niz jih oenah priporoča (398—3) L. Mikusch izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Glavni trg šf. 15. C. tf. gtavno ramaieljitio anir. drl, ttlenii; Izvod iz voznega reda veli«, v-arve gret od 1. ©IctoTorst 1394 Nastopno omniiJ«nl p riti*) al H lb odbajalnl oasl oaiiaoeui »o • 9**§m$Hvropmkmm rti.ru. Hrortnjen vropakf ima J« krajnemu o.m v 1.. IJaal M t minuti naprnj. Odhod U LJubljane fjnž. kol.) Ob m. Mri S min. po nori osebni vi»k v Trbii, Pontabel, Beljak. >'• lovoo, Pransensfeste, Ljubim, um Holathal v Aasieo, Ischl, Gmui ima, SoluAgrsd, Lead-Oastein, Zali im Jeseni, ftlejr, I.Ino, Builejavtc«, Flipnj, Marijin« »are, Kger, Karlove vare, Krmicnv« Tare, Priveo, Liptljo, Dunaj »i« Amsletten. Ot> (I. uri tO min. tjutraf mešani vlak ▼ Noto mesto, Kočevja. Ob 7. Mri tO mi**, tlutruj oaebnl vlak v Trbta, ruutahol, Holjak, fl« lovoo, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, dea Salathal v Nolnouraii, Dima ria Amatcttnn. Ob /y. uri liti min. ttnpoluttn* motani vlak v Novo mesto, Kooavje. Oft 11 Mri tO min. ttojmlutlnr oeobnl vlak v TrbU, Pontabel, Ustju* Oeloveo, Franaenafaste, Ljubno, Selslhitl, Dunaj Oh 4. Mri 14 min. jntfntl%ntnm oaebni vlak v Trhla, Moljak, Oeloveo, Ljubno, Aea Salathal v Hnlao^rad, Land-Oaatalu, Zeli na je«oru, Ino-inuit, Krofruio, Ourili, Oauevo, Paria, Stayr, Lino, Omundan, Itahl, Rudejovico, Plaauj, Marijina vare, Kk«i, Fraiioove vara, Karlove vure, Prairo, Lipako, Iluuaj via Aroitotiaii. Ob 7. Mri HO mira. eirrir moaanl vlak v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. Mri đ.t mira. tjutrut oaabul vlak a Dunaja via AniateUan, LJp-iije, PraKe, Franoovih varov, Knrlovih varov, Ktfra, Murijinih t»'v", Hlruja, Hudejuvia, Soluofrrarta, Linoa, Steyra, Oiuundana, lsohla, Am4 •eea, Zali* na Jeaaru, Lnnd-Uaataliia, Ljuhnagu, Oalovaa, Beljaka-Kthii ,-einifnHtr Trbia<> Ob 8. Mri IO min. MjtitntJ metan! vlak Is Kočevja, Norega meata a* lt. uri V7 miti. ti,>yulutltf onebui vlak a I>uua)a via Ainai •■> Lipiije, Prago, Pranuovih vurov, Karlovih varov, Ki(ra, M»/-,'r.. varuv, IM/iiia, Hu.1«ji>vio, Hi>li:uM rmln, Lluoa, Htcyra, Pariaa. OtOeva, Ouriha, Hrugnico, Inomoata, /elia na joaeru, Lend-MaBteina, I.julu,.■ Celovca, Lienaa, Poutitlila, Tilii/a. Ott i), uri Hi/ min. popoludn« meaanl vlak is Kočevja, Novega mcxw. Oh 4. Mri 4H min. pajHttuitn* eaobni vlak a Dunaj«, 1ijuIih,'k», Selatb&U Kallitka, Celovca, Frauaenafoito, Poutnbla, Trblia. Ob U. uri 'i.' min. »vrrer mpiaiii vlak is Kouovja, Novega Mesta. Oo i'. Mri VI min. »r.'.-»-»- osobni vlak a Duiiuja preko Amstattenv lr fijubueKO, Heljaka, Celovca, fontal.la, Trblia. Odhod tm LJubljane (dr*., kolj f»ft 7. Mri HS min. tjutnij v Kamnik. . V. . OH „ pojtahtttn* n , „ O. m SO n *vrff*r ■ w Prihod v LJubljano (dri, kol.). <>• 9. mri SO min. ajM(r«J Is Kamnika . ti. . t,t „ i->v»i>«'«'• « ,, [p—o'*) ,, 9. ,, HO , 9t<*r*r Če sastojite na stališču, da si omislite za Velikonočno praznike zares elegantno in poleg tega oeneno lsprehodno palico, «tonite v zvezo b tvrdko (397—3) v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v „Tonhalle'' ^1 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. r ■h 11 P- M N r E51 Kri čistilne krogljice so so vsfl' j aijiijtio UBVedo&ilfl pri /.nlnititiijl ('lovfiikeKit i« l«-wu, MliHčeneiii >..-lo,l,«l, |miiiiwii| kirnji Hltasll < rTI-S ©-^ S K J Ugodna prilika! uaaBBVBSaVBSSBBasaaaMB^jt^aaaBBVBavKH Prodaja raznovrstnih rokovic. ©a,aacit© nekoliko dni] ! Šelenburgove ulice štev. 4. Itokovi«*«" zlil««' vllilll«> barvaste in črne, h 4 gurobami............ gld. —T»0 Elokoviee iz janjčie kože, h I gumbaini..... B —*80 Etokovioe i/, kozlicev« kože h 4 gumbami .... n V— Bokovioe iz kože „Dante".......... B 1J5 Elokoviee Avedske s 6 gombami........ n 1' — Rokoviee gla«." in švedske h 14 gumbami .... „ 1*75 Rokovioe « koinhovino podrite........ „ 1*50 ItolVo* lt*f #.» ^«»N|l«»0 Hokov 10*4 za dečke, podšite.......... n —-70 VoJaHkc jfflnv«* in knNliir-roKovlec „ —-80 14 U M O I*-l'4»k O V i i'«* I. vrste........ - 1.25 Kravate za glavno sezono najmanje 6oo—8oo dvanajstin v vseh obiTajnih oblikah in barvah in najnovejšega kroja in vojaške kravate P *• t €». 11 t/ €5 ll lit Zl brez gumb, zaponke, Hpone, samo Z£3U "Vtilca#"tl, dobivajo se po najnižjih cunab (387—3) pri C. J. Hamannu v Ljubljani, Glavni trg št. 8. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".