PA BOGA 
MOLIJO 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Lendava, Monošter, 17. oktobra: Prvo delovno srečanje slovenske in madžarske vlade 
OD ODLIČNEGA SODELOVANJA K VZORNEMU TUDI GLEDE NARODNOSTI 

Lendava je z obnovljenim središčem in v prijetnem jesenskem dnevu pričakala in sprejela doslej najštevilčnejšo skupino vrhunskih predstavnikov – ministrov Madžarske in Slovenije na čelu s predsednikoma vlad Ferencem Gyurcsányem in Janezom Janšo. Na zgodovinski dogodek, kot so poimenovali prvo delovno srečanje slovenske in madžarske vlade, so se v Lendavi pripravljali več mesecev in se izkazali kot dobri gostitelji, ki so zagotovili tudi lep sončen jesenski dan. Tudi premiera Janez Janša in Ferenc Gyurcsány sta prvo srečanje slovenske in madžarske vlade v Lendavi in Monoštru označila za zgodovinsko. Srečanje je potekalo in se končalo v šotoru ob monoštrskem Slovenskem kulturnem in informativnem centru v znamenju dogovorov o konkretnem nadaljevanju zelo dobrih odnosov med sosedama. Premiera sta ob tem poudarila, da je možnosti in priložnosti mov in upravnih dogovorov. ve Martinom Ropošem in Zve-Slovencev in Madžarov, da so ku; tako je eden vodilnih sloza sodelovanje veliko, zato V celotni tok dogajanja prvega ze Slovencev Jožetom Hirnö-kljub številnim težkim preiz-venskih literatov Josip Stritar jih morata sosedi kar najbolj delovnega srečanja sloven-kom. Pri pripravi srečanja in kušnjam uspeli ohraniti svojo v pozivu slovenskim narodizkoristiti: v energetiki, trans-ske in madžarske vlade so bili uspešni izpeljavi so sodelovali narodno identiteto. »Pri tem nim voditeljem v pesniških portu, varstvu okolja, skup-vključeni predsedniki krovnih tudi diplomatski predstavniki je bilo ključnega pomena nji-stihih zapisal: Pokažite med nih naložbah, gospodarskem narodnostnih organizacij prek-obeh držav, veleposlanika La-hovo svobodoljubje. Madžar-sabo mi Deáka! Tudi slovenrazvoju obmejnih krajev, murskih Madžarov in Porab-dislav Lipič in József Czukor in ska ljubezen do domovine in ski narodnobuditeljski pesnik znanosti in kulturi. Za uspeš-skih Slovencev. Celo več: za generalni konzul Drago Šiftar. privrženost svobodoljubju sta Anton Aškerc je v začetku no sodelovanje so predvsem uvodni del delovnega srečanja Slovenski premier Janez bila zgled, po katerem so se 20. stoletja pozival slovenske resorni ministri podpisali kar sta se premiera pogovarjala Janša se je v uvodnem nago-zgledovali slovenski narodni študente, naj gredo študirat v petnajst sporazumov, memo-s predsedniki prekmurskih voru ozrl tudi v preteklost in buditelji v 19. stoletju. Številni Budimpešto, da se bodo tam randumov, programov, izjav, Madžarov Józsefom Koconom, jo prepletel s sedanjostjo in so vzornika videli v madžar-naučili svetoljubja in madpogodb, tehničnih sporazu-Državne slovenske samoupra-poudaril skupno značilnost skem rodoljubu Ferencu Deá-žarske železne volje.« 

(se nadaljuje na 2. strani) 

2 


unije: »Tudi aktivnosti obeh za sodelovanje.« Tudi pri ures-Seniku se dogovarjajo za njem Seniku najprej poveda
(nadaljevanje s 1. strani) 

narodnih skupnosti v smeri ničevanju manjšinskih pra-skupno financiranje s Slove-la, da pomeni delovno sreča-Po tem, ko je Janez Janša čezmejnega povezovanja vo-vic Ferenc Gyurcsány ne vidi nijo. Bolj na pripombo kot na nje vlad zgodovinski dogodek ocenil pomen članstva Slove-dijo k modernizaciji življenja problemov, ki bi jih morali vprašanje, da Slovenija daje za Lendavo in Monošter in nije in Madžarske v Evropski celotnega obmejnega ob-reševati na ravni ministrskih mnogo več denarja prekmur-mimogrede omenila, da se uniji in vstop v schengensko močja. Da nudi sodelovanje predsednikov, ampak lahko skim Madžarom kot Madžar-ne bi smeli bati prisotnosti območje, ko bodo kma-v Evropski uniji tudi tu nove »manjšini razrešita probleme ska Porabskim Slovencem, je narodnosti v parlamentih. lu »padle zadnje meje ned priložnosti, kaže primer lani v svojih državah«, kar je po madžarski premier povedal, Tema, o kateri za razliko od nami,« je o gospodarskem ustanovljene razvojne agen-premierjevih besedah »zelo da to verjetno drži, Janez skupne seje maja v Zagrebu, sodelovanju povedal: »Z za-cije slovenske skupnosti v zrela drža manjšin«. Ferenc Janša pa dodal, da »Slovenija vsaj javno v Lendavi in Monodovoljstvom ugotavljam, da Porabju, ki se želi s sprojek-Gyurcsány je tudi povedal, da ne bo zmanjševala sredstev, štru ni bilo govora. je prišlo do pomembnega tom Sosed sosedu in Andovci ima zelo dobre osebne stike ki jih prispeva za ohranjanje Po srečanju v Monoštru sta povečanja obsega trgovinske usmeriti v črpanje evropskih s slovenskim kolegom, zato identitete in za razvoj mad-premiera novinarjem predmenjave, ki je lani prvič pre-sredstev.« je predlagal ministrom, naj žarske narodne skupnosti v stavila pomen podpisanih 
vzpostavijo prijateljstva s slo-Sloveniji. Nove možnosti in sporazumov na področju vodvenskimi kolegi in marsikate-finančne vire bosta manjšini nega gospodarstva, zdravstva, ro nalogo bo lažje uresničiti. dobili tudi po regionalizaciji elektronske uprave, visokega Na novinarski konferenci je Slovenije.« šolstva, napovedala izid veli-Ferenc Gyurcsány poudaril, da »do sedaj ni bilo niti enega vsebinsko tako bogatega zasedanja kot v Lendavi.« Podpisali so vrsto sporazumov in drugih dokumentov, ki so na zunaj samo papirji: »Povedati vam moram, kaj je njihova vsebina. Do leta 2010 bomo povezali naše električno omrežje s 400 KW daljnovodom; naša naložba v Potniški 
segla vrednost 1 milijarde Ko je Janez Janša govoril o center v Ljubljani bo presegla evrov, kar je za petino več varstvu in pravicah manjšin, 300 milijonov evrov; skupaj kot v letu 2005. A zmoremo je omenil leta 1992 podpisan odpiramo zunanja predstavše več. O tem pričajo tudi Sporazum o zagotavljanju ništva; prihodnje leto bosta z Memorandum o ustanovit-posebnih pravic slovenski avtocesto povezani Budimpe-Pomemben del delovnega sre-kega Madžarsko-slovenskega vi Slovensko-madžarskega narodni manjšini na Madžar-šta in Ljubljana.« V prometno čanja se je zgodil na Gornjem in Slovensko-madžarskega poslovnega sveta, Memo-skem in madžarski narodni infrastrukturo sodi posodobi-Seniku, kjer sta premiera sim-slovarja, priprave na izdajanje randum o sodelovanju med skupnosti v Sloveniji. »Me-tev železniške povezave med bolično začela dela pri obnovi dvojezične periodike, več so-Javno agencijo Republike šana slovensko-madžarska državama in pogovori o novi dobre tri kilometre dolge ceste delovanja v znanosti in med Slovenije za podjetništvo in komisija je septembra letos progi med Lentijem, Lendavo do Verice. Madžarski premi-univerzami, ugodno ocenila tuje investicije in Madžarsko že devetič pripravila pripo-in Beltinci. Še o srečanju z er je poudaril, da bo s cesto učenje slovenskega jezika na vladno agencijo za investici-ročila za dodatno izboljšanje narodnostnima skupnostma: vzpostavljena boljša zveza univerzi ELTE v Budimpešti, je in trgovino ter Sporazum položaja obeh skupnosti. Pri-»Najpomembnejše se mi zdi, med ljudmi v tem obmejnem napovedala sporazum med 
o sodelovanju med Madžar-čakujemo, da bosta vladi v da predstavniki manjšin niso prostoru. Za obnovo bo Mad-Zavodom Balassi in Zavodom sko gospodarsko zbornico in kratkem potrdili zapisnik s prikrivali nalog in obvezno-žarska odštela 350 milijonov za kulturo, s katerim lendav-Gospodarsko zbornico Slo-priporočili.« sti; rekli so, da imajo proble-forintov. Janez Janša se je ska ustanova prevzema nalovenije. Našteti akti in usta-Uvodni nagovor je premier me, vendar jih želijo reševati s poslužil simbolike z beseda-ge pri posredovanju madžarnovna seja Slovensko-mad-Janez Janša končal z zahvalo svojimi predsedniki. To se mi mi, da »meje ločujejo, ceste ske kulture v celi Sloveniji. žarskega poslovnega sveta madžarski vladi, ki je izkazala zdi zelo važno, da manjšine pa povezujejo.« In dodal, »da Za zaključek še, da je – tako dokazujejo, da smo sposobni podporo Sloveniji v pripravah zaupajo svoji vladi.« Ferenc se bo kmalu umaknila vidna Janez Janša – z delovnim srezaznavati nove priložnosti na predsedovanje Evropski Gyurcsány je v Lendavi tudi meja, kar je zlasti pomemb-čanjem ustvarjena podlaga, na področju gospodarskega uniji v prvi polovici leta 2008. zagotovil, da bo Madžarska no za tukajšnje prebivalce.« da čez eno leto na podobnem sodelovanja.« MadžarskipremierFerencGyur-prihodnje leto manjšinam Predsednik Državne sloven-srečanju vladi ocenita uresni-Premier je potlej naštel vrsto csány je povedal, da je imela namenila več denarja. Tako ske samouprave Martin Ro-čevanje dogovorjenega in seškonkretnih možnosti in do-madžarska vlada doslej več za razširitev radijskega prog-poš je spomnil, da sega ideja tejeta rezultate: »Verjamem, govorov, ki so že v uresničeva-podobnih delovnih srečanj. rama v Monoštru s sedanjih o posodobitvi ceste kar deset da bo letina obilna, primerna nju, denimo v povezavi z Luko Na nekaterih so se pogovar-8 ur na teden na 24 ur, za ob-let nazaj in izrazil prepričanje temu lepemu jesenskemu vre-Koper, za katero je Madžarska jali o odprtih problemih, ki novo števanovske dvojezične o njenem ugodnem vplivu na menu.« drugo najpomembnejše tržiš-zahtevajo rešitev. Madžarska osnovne šole in nasploh za razvoj krajev ob meji. Poslanče. Pomembno je tudi skupno s Slovenijo tákih problemov delovanje dvojezičnih šol v ka madžarske narodnosti v Ernest Ružič nastopanje v strukturnih in nima, zato »smo se srečali, da Porabju, za ureditev narod-slovenskem državnem zboru Foto: N. Juhnov, kohezijskih skladih Evropske še bolj izkoristimo možnosti nostnega muzeja na Gornjem Mária Pozsonec pa je na Gor-A. Takač, E. Ružič 



Porabje, 25. oktobra 2007 

3 



PROTEST PROTI SEŽIGALNICI V HEILIGENKREUZU 

V sredo, 17. oktobra, je vzporedno s srečanjem slovenske in madžarske vlade v Monoštru pred termami potekal protest, s katerim so udeleženci opozorili na problem sežigalnice v Heiligenkreuzu. V neposredni bližini Monoštra želijo Avstrijci v Heiligenkreuzu zgraditi zelo veliko sežigalnico (250.000 ton/leto). Določene raziskave potrjujejo, da imajo sežigalnice vpliv na zdravje ljudi, ki živijo v neposredni bližini sežigalnic. Raziskovanje o vplivih na zdravje prebivalcev v bližini sežigalnic se je usmerjalo na pojavnost raka in težav na dihalih. Posamezne substance v dimu sežigalnice so znane kot rakotvorne (kadmij, dioksini itd). Več raziskav je proučevalo pojavnost raka pri prebivalcih v bližini sežigalnic. V večini primerov so našli povezavo 
med povišano stopnjo obolevnosti za rakom in bivanjem v 



Avstrije in tudi Slovenije. Pomurski odbor Zelenih Slovenije, ki se je udeležil protesta, podpira prizadevanje Porabskih Slovencev proti tej sežigalnici, saj imajo pravico do čistega in zdravega okolja. Zelo blizu se nahaja trideželni park, katerega del je tudi naš Krajinski park Goričko. Namen tega parka je zavarovanje narave in sedaj nameravajo zgraditi sežigalnico v neposredni bližini (oddaljenost ca. 600 m) avstrijskega dela parka (Raab). Ni nam znan primer na svetu, kjer bi se v neposredni bližini trideželnega parka gradila tako velika sežigalnica. Po eni strani se s parkom narava zavaruje, po drugi strani pa z načrtovano sežigalnico in spremljevalnim tovornim prometom obremenjujejo naravo. Vpliv bo gotovo segal v park in posledice bodo blizu katastrofi. To je enako, kot da bi poslali slona v trgovino s porcelanom. 
Na protestu smo skupaj zahtevali od obeh vlad, naj se jasno izrazita proti načrtovani sežigalnici v bližini Monoštra in tako zaščitita interese lokalnega prebivalstva v Porabju! 
Problem odpadkov je potrebno reševati z uporabo metode ZERO WASTE (zmanjšati količino odpadkov, recikliranje) in šele nato razmišljati o sežigalnicah, katerih vpliv na okolje mora biti čim bližje ničli. 

RO Zeleni Pomurja 

Občni zbor Državne slovenske samouprave 

Državna slovenska samouprava je 12. oktobra mejla občni zbor v vaški kuči v Andovci. Za volo tauga, naj tisti člani občnega zbora, šteri so ešče nej vidli »maloga Triglava«, si ga tö leko poglednejo. Pa ovak tö, vsakšo leto gnauk majo eden djilejš, 
šteroga ne držijo na sedeži na Gorenjom Seniki. Na dnevnem redi so bile teme: poročilo o sklepih, ki jim je potekel rok; pomembnejši dogodki in delo med dvema sejama; ustanovitev ll. manjšinske okrogle mize; modifikacija proračuna za leto 2007 in poročilo o uresničitvi proračuna v prvem polletju. Po poročili o sklepih in pomembnejši dogodki ter o uresničitvi proračuna v prvem polletju, ka je občni zbor sprejel, je občni zbor ešče eden sklep mogo prinesti. Tau je sklep o načrtovani 24-vörni (tedensko) oddaji slovenskoga radia, Radio Monošter. S tejm se je vsikši 


strinjau tak, če de radio na tau emo proračunska sredstva. Za volo združevanja števanovske pa gorejnjeseniške šaule je občni zbor mogo delegirati enga člana v delavno komisijo. Za volo toga, ka se k tauma strokovno razmeti trbej, so se tak odlaučili, ka za tau je najbola sposobna podpredsednica Erika Köleš Kiss. Potejm se je občni zbor odlau
bližini sežigalnice. Posebej je izstopala pogostost, da se rak pojavlja pri prebivalcih z dolgotrajnejšo izpostavljenostjo. 
Na protestu je sodelovalo skoraj tisoč ljudi iz Madžarske, 

čo ešče od prošenj, stere so od slejdnje seje prišle. Prvo prošnjo je vzgojiteljica Kristina Nagy Gyeček notra dala za finančno podporo pri študiju. Geseni je začnila 3. letnik v Sombotelu na Visoki šoli Dániel Berzsenyi, gde študira slovenski jezik in književnost. Za leto 2007-2008 je 166.000 forintov podpore prosila, ka je dobila tö od občnega zbora. V drugi prošnji je Slovenska samouprava Dolnji Senik prosila finančno podporo. Dolnjeseniška samouprava bo 1. decembra v adventnem času organizirala spominjanje na pokojno Ireno Barber. V programu do meli mešo, nastopa pa MePZ Avgust Pavel, števanovske žen
ske, moški kvartet iz Kuzme pa cerkveni zborček Sončnice. Državna slovenska samouprava je s 60 tisoč forinti podprla prireditev. Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča je prosila pejneze za darilo na božič, pa je dobila 39.200 forintov. Prošnjo Dolejnjeseniškoga športnega društva je občni zbor zavrnil zato, ka delovanje ne mora podpirati. 
Karel Holec 
Marta Sever vöodabrana za Naj kmetico v Sloveniji 
Marta Sever iz Šalamenec na Goričkom, škero pozna tüdi dosta 
lidij v Porabji, je par dnij nazaj v Brežicaj bila vöodabrana za Naj kmetico 2007 v Sloveniji. Brblava pa flajsna Marta, škera rada piše tüdi zgodbe pa pesmi, ka so objavlene tüdi v našij novinaj pa v Slovenskom koledari, je te, gda so med 14 finalistkami njo vö pozvali, sploj nej vörvala, ka je tau istina gé. Liki je friško rejč nazaj dobila, pa je več stau zbranim, največ pavarskim ženam, pravla: »Nikdar se ne sramüjte, ka ste kmetice, liki bojte ponosne na svoj stan!« Gda smo jo doma v Šalamenci obiskali pa ji čestitali, je dosta toga zanimivoga pripovejdala. Tüdi o tom, kak je na prireditvi brigo mejla, pa je najprle bole o tom brodila, če je sin teleti, ka se je nekaj vör prlej skotilo, gesti dau ali nej. Te pa je samo nagnauk čüla, ka so njeno ime povedali, pa ka so jo na oder zvali. Na priznanje je fejst ponosna (büszke) in pravi, ka so leko na njo ponosni tüdi vsi tisti, škeri jo sprevajajo na njenoj življenskoj pauti, pa ka so jo predlagali za te naziv. Kmetija (gazdija) Sevrovih je nej velka, da pa z možom Francom sta skauz flajsniva bila, pa sta vsakši pejnez dvakrat znala dobro obrnauti. Pred štiridesetimi lejti sta na Martinoj domačiji začnila vertivati iz nikoj. Spoznala sta se v Avstriji, samo ka sta brž domau prišla. Iz leta v leto sta nabavila kakši nauvi mašin, kaj vcüj zozidala in flajsno delala na zemlej. Deca so jima skauz pomagali, vsi trgé so se tüdi izšaulali, pa čiglij svoje delo majo, ške zdaj starišom pomagajo kelko leko. Sploj sta deco navčila, ka so jima pomagali že od malij naug, pa tüdi tau, ka se trbej v enoj familiji dosta pogučavati med sebov, nej pa ka samo vsakši za sebé gleda… Ob večeraj, gda je glavno delo opravleno, Marta rada vzeme pred sebé knjigo, v škero not napiše zgodbe pa pesmi, tak za svojo düšo. Pravi, ka je prvo pesem napisala že v štrtom razredi osnovne šoule in od te je tau del njenoga žitka. 



Silva Eöry ; Foto: Bernarda B. Peček 

Porabje, 25. oktobra 2007 

4 





PO STOPINJAH SVETEGA MARTINA



Med 11. in 13. oktobrom je v Slovenski Bistrici potekal Evropski znanstveni simpozij o svetem Martinu z naslovom 
Slovenija in dežele srednje Evrope na Martinovi življenjski poti. Simpozij je bil organiziran v okviru projekta Evropske kulturne poti svetega Martina Tourskega. Glavni namen konference je bil, da z različnih znanstvenih področij (zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, folkloristike, etnologoije, teo
logije in jezikoslovja) osvetli razvoj srednjeevropskih dežel skozi zgodovino, in sicer v povezavi z osebnostjo sv. Martina. Na konferenci je imelo referat dvajset predavateljev iz Francije, Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Prihajali so z območij, koder je sv. Martin hodil in preko katerega bo vodila Evropska kulturna pot svetega Martina od rojstnega Szombathelya do Toursa v Franciji, kjer je bil škof. Sedem predavateljev iz Slovenije je predstavilo češčenje sv. Martina in njegovo prisotnost v ljudskem izročilu. V Sloveniji je več kot 80 cerkva posvečenih svetemu Martinu. Najstarejša je kapela sv. Martina v romarskem kraju Svete Gore pri Sotli, potem cerkev v Laškem (sombotelski Slovenci so ju obiskali leta 2003 in 2006) in tretja v kraju Šmartno na Pohorju. Od krajev je poimenovanih po njem 18 (največ v obliki Šmartno). Po Martinu se imenuje v Sloveniji devet tisoč moških. Blizu osem tisoč žensk pa se imenuje Martina. Štefan Ferenčak (rojen v Prekmurju) je pregledal slo
venske cerkvene pesmi. Našel je 9 izvirnih pesniških besedil v slovenščini s 17 napevi in še eno italijansko besedilo iz Sečovelj z dvema napevoma v čast sv. Martinu. (To pesem so letos slišali sombotelski Slovenci, ko so priromali v Sečovlje.) Dr. Ferenčak je ugotovil, da slovenske pesmi slikajo dokaj popolno, resnično in svetniško podobo Martina, škofa v Toursu. Temeljne podatke iz življenja in delovanja sv. Martina je primerjal s slovenskimi cerkvenimi pesmimi. Med drugimi tudi s prekmursko pesmijo, ki jo je leta 1893 objavil »martyánszki skolnik« Jožef Pustai. Pesem vsebuje tudi ugotovitev, ki je v življenjepisih sicer ni: »V osemnajsetom leti on se je okrsto«. To je značilno za ljudske pesmi. Med 300 tipov ljudskih pesmi, ki jih hrani Glasbenonarodopisni inštitut v Ljubljani, pa niti ene ni o svetem Martinu – je ugotovila predstojnica dr. Marjetka Golež Kaučič. Pesem »Glejte svetega Martina« smo na konferenci slišali v izvedbi CPZ iz Velenja (sombotelski Slovenci smo bili tam leta 2005). Profesorica za zgodovino in 
dialektologijo slovenskega jezika dr. Martina Orožen je predstavila podobo sv. Martina v življenjepisih svetnikov in leposlovju 19. stoletja. V 

prvem slovenskem koledarju 
(Trubar 1557) se sveti Martin 
pojavi kot zaščitnik pastirjev. 

Za časa protestantizma (50 let) niso na Slovenskem častili svetnikov. Sveti Martin se potem pojavi spet v tiskanih pridigah katoliške cerkve kot »Kristusov vojščak« (Rogerij, Pohlin, Baraga, Slomšek idr.). Zgodbe iz življenja sv. Martina niso prevodi, prilagojeni so slovenskim bralcem in so tudi odraz jezikovnega razvoja. V pridigah uporabljajo zgodbe iz življenja svetega Martina pri naukih za bralce. Cerkve so posvečene svetemu Martinu predvsem v vinorodnih krajih Slovenije. Na dan sv. Martina – 11. novembra 
– je v navadi »martinovanje«. Martin spremeni mošt v vino. Danes se je ta šega spremenila v turistično prireditev. V spomin na dogodek, da se je Martin skril med gosi, ko so ga hoteli izvoliti za škofa, jejo gosjo pečenko. Pa ne povsod. Na Primorskem se jé puran, fižol, kislo zelje. Kuhali so tudi školjke (da se še bolje pije). Simpozija sta se udeležila dva predavatelja iz Szombathelya. Župnik cerkve sv. Martina Géza Aigner je predstavil »Spomenike češčenja svetega Martina v rojstnem kraju Savarii.« Marija Kozar pa je govorila o tem, kako »Sveti Martin povezuje zamejce z matico« (o romanjih sombotelskih Slovencev od leta 2002 naprej). V soboto, 13. oktobra, je bila položena stopinja svetega Martina na steno cerkve v kraju Šmartno na Pohorju. Pri položitvi je sodeloval tudi sombotelski župnik Géza Aigner. Evropska kulturna pot svetega Martina po Sloveniji ponuja možnost za medsebojno srečevanje in spoznavanje ter povezovanje s Slovenci v zamejstvu. Pomen poti je predvsem v ustvarjanju vezi med ljudmi. 

Tekst in foto: Marija Kozar 

Porabje, 25. oktobra 2007 


5 

V Slovenskoj vesi sam gora ziskala najstarejšo žensko v vesi, po možej tetico Mešič Antalné, po dekliškom menji Rejzo Šömenek. Tetica Rejza so avgustuša 15. staupili v 97. leto. Tau človek kumar vördja, gda ji vidi. Srečna ženska so, dobro vidijo, čüjejo, var-djajo, vse se dá z njimi normalno zgučati. Dobre volé so, töj pa taum se na žmano ta zasmejejo. Z botom odijo, depa 
samo zatok, ka se njim je nauga strla pred petimi lejti. Tau se tak zgodilo, ka so sina čakali domau s Švajca. Kak vsakši, oni so tü bili vse na šrajfi, ka pride. Zima je bila, veter je fejs pred dvere znoso snejg. Kak so vöstaupili, ka poglednejo, če eške nejga dragoga sina, se njim je poskliznila nauga, ena nota ostala ena pa vanej. Sami so bili doma, nota so nej mogli, bili so na mrazi, dočas je nej prišo domau čakan sin. Zdaj, gda sam bila pri nji, so pá ranč toga sina čakali domau na kratek čas, depa zdaj čista mirno. No, do prvin omenjene nesreče so vküper živeli doma s svojim najmlajšim sinaum Pištanom, gda ji je pa trbelo redno opravlati pauleg té nesreče, ji je či Magduš pripelala k sebi, ka sin eške zdaj má leto dni do penzije. Tetica té tri mlajše majo, najstarejša je čer Magduška, dvej lejte mlajši je sin …., dvanajset lejt mlajši pa Pištak. Teticini stariške so tü pavri bili, meli so šest mlajšov, trdjé so bili v Meriki, trdjé pa doma. Tetica Rejza so s svojim možaum petdvajsti lejt bili oženjeni, gda je mogo navekoma tüj njasti svojo držino. Sploj dosta lagvoga so prejk šli, ka je bojna bila, srmacke so bili, stari raum so meli pa so rano ostali devica. Tistoga 
ipa so se sploj daleč raznok držali od čeri Magduške, stera je s svojo držinov laknivala na brgej na krajma vesi. Od pomaga, ka dosta štejo novine pa gledajo televizijo. Čer Magduš pravi, ka mati dosta več vse znajo kak ona. Z njé se prej vösmejejo, gda ne vej, ka sto je té ali tisti znani človek ali politik. Dosta boga molijo tü, tau gvüšno njim pomaga düšno pri dugom živlenji. Čer Magduška je tü zadovolna z zdravdjom materé, ka mati leko dobro spiu, vrastvo njim prej vala baugi 
ranč nej trbej brati. No, eno vrastvo berejo, depa prej tisto ranč nej gvüšno, ka trbej, vej pa že kaulek petdest lejt sir tisto eno gnako berejo. Kafej!? Kafej trno radi pidjejo, depa na den samo ednoga. Domanji njim zazranka lepau nota neséjo v postalo. Tau tü od čeri vejm, ka so mati nikdar nej pili, depa zdaj je domanji ne njajo, ka pri vsak
šom obedi morajo eno posanco vina spiti, ka so si prej tau zaslüžili s svojimi lejti. Tau, ka se tetica tak dobro držijo, zvöjn molitve gvüšno, ka dosta vala tau tü, ka ji držina fejs gora prima, dva sina, najbola pa gdé se držijo stalno, čer Magduška s svojim možaum pa sinaum, steri ma s svojo baratšagoško, vrlo ženauv tri mlajše. Pravnuki (dédunokák), dvej dekličine pa pojep tetico Rejzo trno radi majo, ji poštöjvajo, se fejs vežejo na nji. Gda so doma, ji po pau vöri prej spitavlajo, če so nej lačni ali kaj drügo ne nücajo. Gvüšno, ka s tejm škejo nazaj dati pa dola zaslöjžiti vse tisto dobrauto, lübezen, radost, ka so dobili oni, gda so ji ške tetica meli skrb. Sneja čeri, Ibolya, stera je Vogrinka, ona ji posebno fejs vali pa njim je hvaležna za vse pomauč, ka je dobila pri svoji mali mlajšaj. Se pravi, štiri generacije v enom velkom držinskom rami, v lejpom mirej, gdé se vsakši dobro pozna pa rad žive, je gnes za peldo vöpostaviti valaun držina. Pa tau v Slovenskoj vesi, v Porabji. 




6 


Andreja Šantavec pripoveduje o svojem avanturističnem življenju 


ŠELE PRED KRATKIM SEM ZVEDELA, DA SEM SLOVENKA 
• Kako je to mogoče, da ko sem se prvič priključila trgovino na ekonomski fa-Gotovo se imam zahvaliti v »Bila sem. Pred dvajsetimi leti sploh niste vedeli, da imate na internet, sem si najprej kulteti, sem dobila službo pri veliki meri tudi genskim oko-sva se z možem ločila, ostala slovenske korenine? ogledala slikovito slovensko največjem uvozno-izvoznem liščinam. Zanimivo je, da mi sva pa dobra prijatelja. »Približno pred desetimi leti pokrajino, Vučjo Gomilo in podjetju, kjer sem delala dva-lasje niti malo ne postajajo Imam sina, ime mu je Andrej mi je oče omenil, da je on okoliški prekmurski hriboviti najst let. Potem so me zapelja-sivi. To je zelo praktično, ker in je visok 197 cm. Sedaj štupravzaprav Slovenec, ker iz-svet. Ne morete si predstavlja-li avtomobili. Med leti 1993 in mi jih ni treba barvati.« dira za tretjo diplomo. Končal hajajo moji stari starši po ti, da sem samo sedela pred 1996 sem se udeleževala tudi • Vi ste izredno vitalna žen-je grafiko, multimedijo, torej njegovi veji iz današnje Slove-monitorjem in jokala, prav avtorallyjev z Mitsubishijem ska. Predstavljam si, da ste izdelavo spletnih strani, in nije. Dedek se je rodil v Vučji ihtela sem. Imela sem obču-in sva s partnerico Pártai Luc-imeli oziroma imate še da-bo naslednje leto – upajmo Gomili, babica pa v Morav-tek, da so me izropali, da so sijo tvorili edini ženski par na nes tudi kakšen drugi hobi. – končal tudi grafologijo.« skih Toplicah. Takrat mi oče mi vzeli nekaj, kar je pripada-tekmovanju. Malo žensk nas »Prej sem imela hobije bolj • Omenili ste, da bi radi še ni znal povedati slovenskih lo tudi meni, in sem dobesed-je zaposlenih na tem podro-športnega značaja. Poleg zvedeli kaj o vaših sorodimen teh dveh vasi, pa sva ju no čutila tiste neizmerne du-čju, toda jaz sem se tega dela avtorallyja sem se ukvarjala nikih, ki so verjetno ostali v iskala pod njemu znanima ševne bolečine, ki so 

tudi s športnim le-Prekmurju. Ker zaenkrat ne imenoma Zsidahegy in Alsó jih morali preživeti 
talstvom. 25 let sem morete potovati zaradi bo-Marác in povsod sva naletela moji stari starši. Go
letela na motornih lezni vaše mame, vam predle na zidove. Oče je namreč tovo je v mojih ge
in na jadralnih leta-lagam, da nam poveste kakzelo zgodaj izgubil svoje star-nih zapisana moja 
lih. Moj pravi konji-šen podatek in se bo morda še. Pa tudi to je res, da sta zelo strastna ljubezen do 
ček so bila jadralna nekdo našel onkraj meje, ki redko pripovedovala o svoji neskončnih hribov, 
letala. Danes sem pi-vam bo rade volje pomagal preteklosti, ker se je njuno brez katerih ne mo
lot »s srebrnim ven-najti vaše sorodnike. pripovedovanje vedno spre-rem živeti, kajti le-ti 
cem«. Dolgo časa »Tam morajo biti sorodniki, vrglo v jok. Pred kratkim sem so mi pomenili ved
sem bila maneken-ker so po »Trianonu« moji pa po naključju naletela na no pravo sprostitev. 
ka, in sicer takrat, stari starši le za nekaj dni prizemljevid, kjer so bila ozna-Nisem še povedala, 
ko je bila naša na-šli sem, in ko so hoteli nazaj, čena imena prekmurskih vasi da živim v središču 
loga le prikazovanje je bila že meja. Nikoli več se v obeh jezikih. To je potem Budimpešte, kar je 
oblačil. Danes temu niso srečali s svojci. To, kar postala moja izhodiščna toč-gotovo tudi neka za
mojemu poklicu ne jaz vem o babici, je naslednje: ka za nadaljnje raziskovanje. dovoljiva razlaga za 
delam rada rekla-ime ji je bilo Terezija Luthar, Delo je bilo nadvse težavno, moj beg v naravo. 
me, ker ponekod rojena 23. aprila 1901 v Vučji kajti interneta takrat še ni S prijatelji hodimo 
med manekeni in Gomili. Njeni bratje in sestre bilo. Začela sem iskati v tele-od spomladi do poz
prostitucijo lahko so bili: Janoš, Marija, Rozalija, fonskem imeniku ime Šan-ne jeseni v prostem 
postavite enačaj. Vilma, Vince in Anna. Res bi tavec. Kar presenetilo me je, času po okoliških 
Honorar je bil višji zelo rada zvedela kaj o družikako veliko ljudi sem našla hribih. Kar pomis
kot moja mesečna ni.« v Prekmurju s tem imenom. lite, koliko je takšnih ljudi že navadila. Prepričana sem plača. Tudi v revijah so objav-• Gotovo boste dobili kakš-Kar po vrsti sem jih klicala samo pri nas, ki jim je poli-pa, da bom v naslednjem živ-ljali naše fotografije in enako no novico. Niste pomislili po telefonu. Niso pa govorili tika uničila življenje. Če ne bi ljenju kozmetičarka. To je bolj dobro honorirali. Povrh tega na to, da bi se učili slovenniti madžarsko, niti angleško, bilo Trianona, bi bila gotovo ženski poklic. Pred kratkim je bilo zanimivo še to, da so sko? niti v drugih jezikih, ki jih tudi jaz rojena onkraj meje. sem bila na televizijskem pro-nas na cesti ljudje spoznali in »Ne boste mi verjeli! Ravno poznam. Spoznala sem tudi Naša družina načrtuje skup-gramu »NewShowR« povab-nas prosili za avtograme. danes sem začela iskati možstarejšega gospoda, Mihaila no potovanje v Prekmurje in ljena v oddajo meteorologov, Danes, ko imam malo časa, nosti za spoznavanje sloven-Avgusta, ki mi je obljubil, da bomo takrat zbirali podatke kot gost Pártai Lucsije in nje-igram na piščalko ali na kla-skega jezika. Brala sem, da vzame stvar v roke in je za-na pokopališčih, na župniš-nega moža Aigner Szilárda.« vir, česar sem se učila osem ima precej komplicirano slovčel intenzivno raziskovati. čih in v okolici. Ta naš načrt • Izgledate mlajši, kot pa let v glasbeni šoli. Od časa do nico in ima okrog 70 narečij. Za rojstne podatke babice je ima zaenkrat le eno veliko v resnici ste. Omenili ste časa se ukvarjam še s steklos-To je že skoraj učenje jezika, zvedel v Puconcih in v Murski oviro, naša mama, ki je stara prej kozmetiko. Gotovo dosti likarstvom. Od vseh hobijev ne? Priznajte, da je vsaj dober Soboti. Počasi se je tudi oče 85 let, je namreč hudo bolna, časa prebijete tam. me pa najbolj privlačijo po-začetek.« začel spominjati... Na misel so in je ne moremo pustiti same, »To pa ne. Nič več kot vsaka tovanja. Dosti sem potovala Zanimivo je to, kar ste primu prišle nekatere slovenske pa seveda tudi muce ne, ki je povprečna ženska. Res je, po svetu, dalj časa sem živela povedovali. Upam, da boste besede in slovenska zemlje-ravno tako enakopravni član da nimam nič proti svojim v Bangkoku in v Parizu. Toda tudi v bodoče tako vztrajno pisna imena, ki jih je slišal od družine.« letom. Leta me dejansko ne vedno je bilo najlepše priti do-iskali svoje korenine, ker staršev.« • Kje ste pa zaposleni? vznemirjajo posebno. Zame mov. Rada potujem tudi po sem prepričana, da jih boste 
• Kako ste pa podoživljali to »Sem upravnica avtosalona v je važno, da se fizično dobro svoji domovini. Nobenkrat prej ali slej tudi našli. Tudi novo situacijo, ko ste zvedeli, Budimpešti. Zelo rada oprav-počutim. Na maturitetnih sre-mi še ni prišlo na misel, da bi v Budimpešti lahko najdete da ste tako rekoč Slovenka? ljam ta posel, čeprav je to čanjih vedno molčim, ko se jo zapustila. Za mene je tudi slovenske prijatelje, in sicer »Slovensko poreklo je zame delo večkrat naporno. Ko sem vsi pritožujejo v zvezi s svoji-Madžarska čudovito lepa.« pri Društvu Slovencev. izredno važno. Spomnim se, končala oddelek za zunanjo mi boleznimi in operacijami. • Ste poročeni? Suzana Guoth 
Porabje, 25. oktobra 2007 

7 


je preselil s svojo materjo na doživeli smo lepe ure v žival-

Alföld. Dolgo se nismo videli, skem vrtu, na terasi pri čudo
zato smo postali ganjeni do vitem jezeru pili vročo čoko-

Bile so še poletne počitnice, ko nas je naša učiteljica Anica vprašala, ali bi bili za to, da bi nastopali v Vojvodini. »Saj to ni vprašanje!« -smo si mislili. Potem smo pa zvedeli, da to ni samo nastop, temveč tridnevni izlet. To pa nas je res zelo veselilo, in smo bili sreč
ni, da smo dobili spet čudovito priložnost. Napotili smo se 12. oktobra zjutraj ob osmih iz števanovske šole. Bilo nas je vse skupaj 17, 13 učencev, teta Klara od Slovenske Zveze, harmonikar Boris, učiteljica Anica in prijazen šofer Laci. Žal, naša mentorica, teta Marija, ni mogla priti z nami. Lepo potovanje smo imeli, saj člani folklorne skupine nismo še potovali nikoli prek Donave. Prekodonavje smo zapustili pri Dunaföldváru. S široko odprtimi očmi smo gledali nižinsko pokrajino. 



GREMO V VOJVODINO! 

solz, in smo se težko poslovili od Gergőja, ki bi najraje šel z nami. Temnilo se je že, ko smo prispeli do Szegeda. Ogledali smo si še znameniti trg s stolnico, v kateri smo malo poslušali tudi mašo. 
Okrog pol osmih smo prišli do meje. No, tu smo morali čakati preveč časa. Na drugi strani meje nas je že čakal naš gostitelj, stric Jože Šlemlado in čaj. Po kosilu smo se napotili na tržnico v Subotici. Tako velike tržnice še nikoli nismo videli. Kupili smo si nekaj malenkosti. Pozno popoldne smo se vrnili v internat in smo se pripravljali na nastop, ki se je začel ob šestih v dvorani študentskega doma. Nastopile so štiri otroške skupine. Prišle so iz Ljubljane, dve skupini iz Srbije, in mi iz Madžarske. Najprej so nastopili domači učenci, kateri so se predstavili z dramatizacijo pravljic »Rdeča kapica« in »Trije prašički«. Potem so recitirali učenci iz Zrenjanina. Tretji so prišli na oder otroci iz Ljubljane. Oni so peli, igrali na kitaro in recitirali. Zadnji smo nastopili mi iz Porabja. Skoraj 20 minut smo bili na odru, in lahko povemo, da smo zelo uživali, ker smo čutili, da je publika vmes ploskala in zapela z nami. 



Prvič smo se ustavili v Kiskőrösu pri rojstni hiši največjega madžarskega pesnika, Sándorja Petőfija. Čudovito je bilo videti njegovo rojstno posteljo. Dosti vse smo zvedeli o njegovi družini, o njegovem življenju. Potem smo imeli kosilo v me
stu Kiskunhalas v restavraci
ji Montgomery. Tu smo mer, ki nas je spremljal v Subotico do internata, kjer smo imeli prenočišče. Hitro smo se razdelili po sobah in smo šli na večerjo. Bili smo že zelo utrujeni, in je naša učiteljica mislila, da bomo hitro zaspa
li. Kljub temu smo se do zore »pogovarjali«. 
Zelo dobro smo se počutili na odru, z dobro voljo, brez strahu smo zaplesali naš splet. Po nastopu so nam vsi čestitali. Učiteljica Anica nas je zelo pohvalila. Če bi teta Marija lahko bila z nami, bi bila verjetno ponosna na nas, saj nas je ona pripravila. 
glavni trg v Subotici pod vodstvom gospoda Šlemmerja. Dosti vse nam je pokazal. Ob desetih smo se napotili na dolgo pot. Na meji pri Tompi smo spet dolgo čakali, a po tistem smo se ustavili samo v Herendu. Tu smo imeli kosilo v piceriji. Zvečer ob šestih smo prispeli do števanovske šole, zelo kaj smo videli, smo še enkrat v mislih preživeli lepe dneve in trenutke našega izleta. Zelo smo hvaležni vsem organizatorjem, predvsem pa Slovenski zvezi, in sicer Klari Fodor, da nam je to potovanje organizirala. Hvala za vse! Mi se lahko zahvalimo samo z našimi plesi. 

Porabje, 25. oktobra 2007 

skupine OŠ Števasoplesalcem, novci Gergőjem zato smo se hitro prebudili. Ljubljane in smo hitro zaspa-morali v šolo, in ko smo pri-Foto: Laslo 
Člani folklorne 

se srečali z našim bivšim z Ropošem, Peljali smo se v Palič. Spre-li. povedovali našim sošolcem Šooš ki se hajali smo se po lepem parku, Tretji dan smo si še pogledali in učiteljem, kaj smo doživeli, 
Naslednji dan nas je čakal iz-Po skupni večerji smo se še utrujeni in z lepimi spomini. 

let. Zjutraj je bil hud mraz, malo pogovarjali z učenci iz Na žalost naslednji dan smo