Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je t Kopitarjevi ot6/Dl
SLOVENEC
Ček. ra^nn: Ljubljana št. lO.b^t) m 10.349 t.a inserale; Sarajevo štv. 7503 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.7«)'
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2<J9J
Telefoni uredništva: dnevna služba 205« — nočna 299«. 2994 in 205«
Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Združitev
II. in III. internacionale
Pričelo se je skoraj ueopaženo. Kakor vsako leto, so tudi v letošnjem poletju zborovali fraucoski učitelji, ki so v velikanski večini organizirani v dveh velikih strokovnih zvezah: Union des Syndicates oonfe-deres, ki je včlanjena v socialističnih sindikatih in šteje okrog 80.000 članov, in Union federale unitaire, ki pripada III. komunistični internacionali. Obe zborovanji sta se vršili istočasno, socialistično na rivieri v Niči, komunistično pa v Montpellieru. Med zborovanjem pa so komunisti poslali svoje delegate v Nico in predlagali socialističnemu zboru združenje pbeh stanovskih organizacij. Predlog je zbudil velikansko pozor: n ost in navdušenje, ki je dobilo duška tudi v resolucijah, ki toplo pozdravljajo zedjnje; nje vseh bratov v Marksu, ki so se še včeraj divje sovražili.
Kdor ve, da se komunisti vseh dežel ravnajo točno po navodilih Moskve, je takoj moral videti, da je bila tudi ta dalekosežna iniciativa komunistov naročena v moskovskem generalnem štabu. Na nova presenečenja ni bilo treba dolgo čakati. Komaj dober teden pozneje že predlaga vodstvo francoskih komunističnih strokovnih organizacij spravo s socialističnimi sindikati, ki po kratkih pogajanjih primejo za ponudeno roko. Posamezne strokovne panoge pa menda niti niso čakale poziva svojih vodstev in »o se že preje odločile za skupno taktiko iu skupen pokret. S sodelovanjem vseh marksističnih strokovnih zvez pa je dana tudi podlaga za politično zbližanje druge in tretje internacionale, ki so ga francoski komunisti že precej časa forsirali. Kakor smo pred dnevi poročali, je v resnici izšel v komunistični »Humanite« skupen manifest, ki naznanja socialistom in komunistom, da je tudi politično vodstvo obeh strank že 27. julija sklenilo »sporazumno taktiko v boju s fašizmom in za demokracijo«. Istočasno so pozvani marksisti tudi drugih dežel, da slede francoskemu zgledu.
Ne da bi razmišljali o notranje-politič-nem položaju v Franciji, ki je nastal s tem vsekakor pomembnim in lahko rečemo zgodovinskim aktom, poglejmo zaenkrat posledice, ki jih bo predvidoma imela francoska pobuda za mednaroden marksizem.
Prvo socialistično delavsko internacionale je, kakor znano, ustanovil Marr sam v Londonu leta 1864. Iz nje je po 25 letih životarjenja izšla »nova socialistična inter-nacionala«, imenovana navadno II. interna-cionala, ki je v letih 1889 do 1914 zadobila silen mednaroden razmah in postala ob svojem višku, nekako tik pred svetovno vojno, gotovo najmočnejši politični činitelj ne le v Evropi, ampak tudi v mednarodnem svetu. Pogoji za mednaroden delavski pokret so bili v tej dobi namreč zelo ugodni. Ravno v ta čas vpade splošna zmaga politične demokracije in političnih svoboščin, ko se je vsak političen pokret mogel svobodno uveljaviti, če je le razpolagal z dovolj krepko organizacijo in propagando. II. internacio-nala pa je bila znana po svoji energični, žilavi propagandi, zlasti, odkar so nemški socialisti zavzeli v njej vodilno stališče. Toda glavno priliko za političen razmah marksizma je dal kapitalizem, ki se je v 25 letih pred vojno ogromno razmahnil, preobrazil cele plasti naroda, ustvaril armade plačanega delavstva in nudil v svojem industrijskem proletariatu izvrsten material socialističnim organizatorjem.
Vojna pa je v do tedaj strumno in enotno orgauizirano marksistično organizacijo zanesla nered in razcepljenost Začel se je nagel in splošen razpad, ki ga je prva povojna leta bilo mogoče še nekoliko prikrivati s tradicijo in staro slavo, zato pa je v zadnjih letih moral tem bolj naglo in tem manj slavno likvidirati v eni državi za drugo. 2e med vojno se je razklal marksizem na dva dela, na socialistične evolucio-niste in komunistične revolucionarje, ki so si po zmagi v Rusiji 1919 osnovali v Moskvi svojo lastno »III. internacionalo«, ki je vse do danes bila nepomirljiv in strasten sovražnik »buržuaznih soeialpatriotov«. Ostali socialisti pa so si šele po 4 letih tavanja ler idejnega in organizatoričnega kaosa leta 1923 osnovali v Hamburgu »Socialistično delavsko internacionalo« s stalnim sedežem v Londonu, na katero so se poleg političnih socialističnih strank v glavnem naslonile socialistične strokovne organizacije amsterdamske internacionale. A vse to marksističnemu pokretu ni moglo dati več pravega življenja. Poleg vedno globje razkrajajoče razdvojenosti je nastopila gospodarska kriza, ki je v prvi vrsti zadela delavno ljudstvo. Množice brezposelnega delavstva so rasle, izčrpale rezervne fonde in tudi sicer niso mogle več plačevati prispevkov za organizacije, na katerih je slonel ves ogromen so; eialističen birokratizem in propaganda. Boj za goli obstanek, za skorjo kruha, je potisnil v ozadje vsake druge načelne ali idejne vidike. Še bolj pa je razkroj organiziranega marksizma pospešilo vedno bolj rastoče nezaupanje delovnega ljudstva do marksističnih idej, ki so se izkazale za življenjsko nerealne in neporabne doktrinarske teorije. Za marksizem je tudi bilo usodno, da se je sedaj že drugič — kakor prvič med vojno, pokazala moč nacionalne ideje za močnejšo kakor razredni intemacionalizem. Fašizmi si seveda tudi niso pomišljali, da glavne udrihnioe iz socialističnega slovarja postavijo v svoj program. Le tako je bilo mogoče, da so se na videz še mogočne socialistične stavbe rušile druga za drugo brez jki-sebnega hrupa, ob popolni apatiji večine naroda
Zagrinjata se dvigajo
Vsebina nemško-poljskega pakta
Nemčija in Poljska napadeta Rusijo, če bi Japonska izzvala vojno na Daljnem Vzhodu - Razdelitev Litve - Nemčija ima proste roke v Podonavju, Poljska pa na Baltiku - Ozadje poljsko-čeških prepirov
Brno, 18. avg. b. >Lidove Noviny« prinašajo zelo zanimive informacije v zvezi s češkoslovaško-poljskim sporom. Ta dobro poučeni list trdi, da je spor neposredna posledica sporazuma med Nemčijo in Poljsko, po katerem se je Poljska obvezala, da r srednji Evropi ne bo delala Nemčiji nobenih zaprek glede njene politike v tem delu srednje Evrope, predvsem pa ne bo nasprotovala priključitvi Avstrije k Nemčiji. Da olajša Nemčiji prodiranje v Podonavje, je začela Poljska živahno kampanjo proti Češkoslovaški, da tako odvrne njeno pozornost od nemške politike v Podonavju ter da tako oslabi češkoslovaški odpor. Nemčija sc je zato obvezala, da ne bo nič več delala vprašanja iz poljskega »koridorja« in da bo pustila poljski politiki na Baltiku popolnoma svobodne roke. Predvidena je razdelitev Litve med Nemčijo in Poljsko. Latvija in Estonska pa naj spadata v interesno sfero poljske republike. V tem sporazumu med Nemčijo in Poljsko je nadalje določeno tudi postopanje za primer japonsko-ruske vojne. Nemčija in Poljska hočeta v tem primeru vplesti sovjetsko Rusijo tudi v vojno na zapadu, ki naj bi izbruhnila v trenutku, ko bi napadla Japonska sovjetsko Rusijo na Daljnem vzhodu. »Lidove Noviny« trdijo, da imajo sliene informacije tudi angleški mero-dajni politični in vojaški krogi.
Tokio, 18. avg. b. Japonska vlada ie sprejela sklep, da odbije ruske pritožbe zaradi aretiranih sovjetskih uradnikov na vzhodno-kitajski železnici ter je obenem izjavila, da se japonska vlada ne more vmešavati v notranje zadeve mandžurskega cesarstva in spreminjati sklepov mandžurske vlade.
Moskva, 18. avg. b. Sovjetska vlada je uradno obveščena, da je mandžurska vlada izdala nalog, da lahko vlaki s hrano za ruske delavce in nameščence vozijo le s posebnim dovoljenjem mandžurske vlade. Pri ruskih oblasteh in zlasti pri vojaštvu je ta naredba mandžurske vlade povzročila velikansko ogorčenje, ker je na ta način resno ogrožena preskrba ruskih nameščencev in delavcev s hrano. Ker pa je verjetno, da mandžurska vlada takega dovoljenja sploh ne bo izdala, ali pa bo vsak vlak dolgo zadrževala, ni izključeno, da bodo ruski državljani v tem kraju ostali brez hrane.
Tokio, 18. avg. b. Izšel je uradni komunike japonskega vojnega ministrstva, ki našteva 13 slučajev sabotaže na vzhodno-kitajski železnici, kar da je bil razlog, da so japonske oblasti aretirale ruske železniške nameščence. V japonskih vojnih krogih so silno nezadovoljni zaradi neodločne politike japonskega zunanjega ministrstva. Vojaški krogi zahtevajo, da se čimpreje razčisti celotni položaj, posebno pa, da se že enkrat reši vprašanje vzhodno-kitajske železnice, ker bi v nasprotnem slučaju japonsko vojaštvo bilo prisiljeno, da samo reši to vprašanje.
Amerika grozi...
London, 18. avg. b. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo v splošnem, da predstavlja položaj na Daljnem vzhodu aktuelno vojno nevarnost, ker ui nobenega dvoma več, da bo sovjetska vlada prisiljena, da energično zatre vse nasilne ukrepe inan-džurskih oblasti, ki jih venomer izvaja nad ruskimi državljani in ruskim premoženjem na vzhodno-kitajski železnici. Isti krogi so prepričani, da ne
more biti nič več govora o kakšni drugačni kakor vojni intervenciji in popolnoma jasno je, da bo posledica tega rusko-japonska vojna. V tukajšnjih političnih krogih nadalje trdijo, da bo za slučaj ru-sko-japonske vojne poslala tudi vlada Združenih držav svoj ultimatum v Tokio. Če bi japonska vlada ta ultimat odbila, se bodo severne ameriške države takoj vmešale v vojno. Poleg tega je bila te dni sklenjena kitajsko-ruska pogodba, po kateri se obe državi obvezujeta, da bosta skupno branili Tsing Ciang, to je kitajski Turkestan ter pogodbo, ki zavezuje obe državi, da solidarno branita avtomobilsko cesto Algan-Ulaubaka.
Angleška zaniltuje
Moskva, 18. avgusta. TG. Angleški veleposlanik je danes obiskal namestnika komisarja za zunanje zadeve ter mu v imenu angleške vlade izjavil, da so vse govorice o kakšni zvezni pogodbi med Anglijo in Japonsko, ki naj bi bila naperjena proti Rusiji, nesmiselne in neresnične in brez vsake podlage.
Oboroževanje Avstrije
Mala zveza odklanja!
Ali naj Italija brez vsakega nadzorstva zalaga Avstrijo z orožjem ?
Nikoli odprti Pristen samo v modrem ovitku.
Dunaj, 18. avg. (tclef.).
V zadnjem dopisu o »oboroževanju Avstrije« sem poročal, da je avstrijska vlada že sprejela odgovore velesil na vprašanje, če bi mogla številčno moč svoje redne vojske, ki so jo mirovne pogodbe določile na 30.(K)0 mož, povišati in to zaradi tega, da bi se mogla bolj uspešno braniti proti sovražnikom njene neodvisnosti iu preprečiti vsake nadaljnje upore protidržav-nili pokretov.
Uradno so tukaj izjavili, da je Avstrija zaprosila samo za dovoljenje, da se lanskoletno povišanje za 8000 mož podaljša zopet za eno leto, toda proti tej uradni izjavi lahko trdim, da ne gre za povišanje 8000 mož, marveč za prošnjo, da se redna vojska poviša do 30 nn 60 tisoč mož. Velesile so odgovorile dobrohotno; italijanski odgovor je najbolj navdušen.
Ni pa tako z državami Male zveze, ki so bile tudi vprašane. Ko je Avstrija luni prosila za ]>ovišanjc redne vojske in ga tudi dobila, se za države Male zveze nikdo ni zmenil. Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija proti povišanju tudi niso protestirale. Letos izgleda, da se bo to vprašanje razvijalo čisto drugače.
Med prestolicami držav Male zveze Belgra-dom, Prago in Bukarešto, se vršijo sedaj razgovori glede stališča, ki gn nuj države Mule zveze zavzamejo. Imel sem srečo, da sem dobil osebnost, ki ima zelo dobre zveze s tukajšnjimi diplomatskimi zastopstvi, predvsem s češkoslovaškim poslaništvom. Dotična osebnost se je izrazila, da države Male zveze — brez vsake izjeme — nikakor ue odobravajo avstrijske prošnje in da bodo v svojem odgovoru odklonilno stališče tudi upravičile. Lansko povišanje avstrijske vojske ni prineslo Avstriji nobene koristi. Saj je doživela kar zaporedoma dva upora, ki ju ni mogla udušiti redna vojska marveč Heimvvehr. Povišanje redne vojske je koristilo avstrijski vladi le v toliko, je rekel moj sogovornik, da je lažje razpustila socialdcmo-krnško stranko, ki je mnogo manj nevarna kot narodni socializem, ki ga pa v njegovem razvoju ni ničesar oviralo.
Nadalje smatrajo države Mule zveze, da je |M>ložaj letos temeljito drugačen od lnnskegn. Lani Avstrija šc ni bila tako povezana z Itnlijo. Letos ji vežejo roke rimski protokoli in bržkone še druge politične in morda celo vojaške pogodbe, ki so za javnost ostale tajne, ltnli je dovolila Avstriji gotove gospodarske ugodnosti, zato pn je morala Avstrija dati Italiji gotove jiolitičnc in vojaške obveznosti. Povečanje avstrijske vojske v tem primeru držav Male
zveze ne more več pustiti hladnih. Kdo bo Avstrijo oboroževal? Kdo bo oboroževanje nadziral? Italija lahko pošlje orožja vsake vrste ne samo za 8.000 ali 30.000 mož, ampak za ves Heimvvehr, ki je najbolj temna postavka v Avstriji. Kdo pa ve, koliko mož šteje Heimvvehr? Kdo ve, kaj hoče? Ali naj dovolimo državi, ki jo ima tajinstveni, fašizmu vdani lleiinvvehr v svojih rokah, da se i>o italijanskih navodili! oborožuje.
Države Male zveze bodo torej odgovorile odklonilno in bodo verjetno sprožile avstrijsko oboroževanje na zasedanju Zveze narodov. V prvi vrsti je to njihov problem. Ves miroljubni svet bo odobravaj, če se jim posreči, da spravijo avstrijsko vprašanje iz zakotnih po. litičnih kuhinj pred odprto vseevropsko javnost. Mir bo s tem pridobil!	Ing. Seli.
Rimski pakt se spremeni z vojaško trozvezo ?
Pariz, 18. avg. p. Posebni dopisnik Pariš Soir« poroča iz Rima: Sestanek Mussolinija s Schuschniggom ima predvsem namen, da vidi av strijski kancler moč italijanske armade. Na manevre italijanske armade ni povabljen samo avstrijski zvezni kancler, ampak tudi zastopniki drugih držav: tako sc udeleže teh manevrov posebne vojaške delegacije iz Francije, Poljske in sovjetske Rusije. Povabljena je bila tudi Nemčija, ki pa jc vabilo odklonila in se manevrov ne udeleži tudi nemški vojaški ataše iz Rima. Za predmet razgovorov pa bo v prvi vrsti razprava o razširjenju rimskih sporazumov. Politika Italij« gre za tem, da se rimski dogovori, ki so sicer predvsem gospodarskega značaja, pa vendar temelje na političnem prijateljstvu treh držav, razširijo tako, da sklenejo vse tri države med seboj vojaške dvostranske pogodbe. V to smer je usmerjena tudi italijanska zunanja politika na Madjarskem in na Poljskem, katiero hoče Italija pritegniti v svoj krog. Italija bo o svojih namenih obvestila in skušala pridobiti tudi Anglijo in Francijo. To pa zlasti zato, da pomiri Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki vodita svojo politiko v avstrijskem vprašanju.
Zmaga Baskov
Madrid, 18. avgusta, b. Centralna vlada je kapitulirala tudi pred Baski istotako, kakor je pred kratkim kapituldrala pred Katalonci. Madridska vlada je izjavila, da ho spoštovala stare privile-dije baskijških pokrajin, zlasti kar tiče olajšav pri pobiranju davkov. Zaradi tega uspeha avtonomi-stičnega pokreta Baskov se je že pričel nov avlo-nomistični pokret v pokrajini Galiciji.
Vprašanje nastane sedaj: ali bo združenje obeh internacional moglo poživiti življenjsko borbeno silo marksizma!' — Predvsem šc ni gotovo, da bi vse socialistične organizacije hotele slediti francoskemu zgledu. Angleška delavska stranka je že odklonila sodelovanje, kar je bilo pričakovati. Ona namreč sploh ni na marksistični ideologiji zgrajena in se budno varuje, da bi svoje ime identificirala ali umazala s komunizmom. Tudi po tistih državah, kjer so socialisti še tolerirani, komunisti pa preganjani, ni zaenkrat velika verjetnost, da bi sc fuzija izvedla.
Na splošno pa mirno lahko rečemo, da seje s 27. julijem, ko je bil podpisan jMriški »sporazume pričela tiha likvidacija II. internacionale. Komunisti so dobro vedeli, zakaj so iskali in pripravili sodelovanje s socialisti. Komunisti ioao namreč v tej zvezi neprimerno močnejši. Predvsem dosti bolje organi/.iarni, že po svojem programu bolj udarni, kur imponirn skrajnim elementom in imajo razven tega dovolj denarja, Ki ga jim daje Moskva na razpolago. Komunisti imajo /.a marksistično mišljenje tudi bolj čisto preteklost. Nikjer namreč niso sode- ! lovali, medtem ko so se socialisti v njihovih očeh umazali iin kompromitirali z raznimi uie- I
ščanskimi strankami. Prodiranje komunizma med socialistično delavstvo bo poslej še mnogo bolj intenzivno in tudi lažje, ker ga bo mogoče organizirati v sami notranjosti, naravnost v socialističnem taboru. Del1 II. internacionale bo torej brez posebnega hrupa prešel v komunistični tabor, kar se je že tudi dosedaj godilo, pariški sporazum bo pa proces znatno pospešil. Drugo se bo |>a razšlo na razne ločine, kakor so n. pr. »ncosocialisti«, ki pa se od ostalih meščanskih strank itak več ne ločijo.
Naravnost zabavno pa bi bilo razmišljati o oni točki sporazuma, kjer se napoveduje borba za demokracijo! Komunisti se bodo torej borili v Evropi proti fašizmu za državljanske in člo-večuuske pravice državljanov! Komunisti, ki so v 17 letih dodobra \ Rusiji pokazali, kako razumejo državljansko svobodo, ko so nngroma-dili na miljone 'političnih žrtev, ki imajo na vesti Soloveeke otoke, prisilno delo, nn katerem do smrti trpinčijo nedolžne kmete in delavce, ne trpe niti sence (Kilitienili svoboščin in kjer vlada krvava tiranija celo proti lastnim pristušem. (XI teli marksističnih Odrešiteljev naj torej Evropa pričakuje politične svobode, državljanske enakosti in ljubezenskega bratstva! Saj so komunisti glavni in najbolj nazor-
. .u učitelji fašističnih režimov. Ne moremo si ! drugega misliti, da gre zopet za enega tistih ei-I liizuiov, s katerimi se je Moskva že večkrat proslavila.
Ni dvoma, dn velikanska večina evropskega proletariatu odklanja bolj.ševiško diktaturo in da si je marksizem s pariškim spora/umom napravil pravzaprav jnko slabo uslugo. Svojim nasprotnikom bo namreč zelo olajšal boj, ker .jim je preciziral cilj, kamor nuj osredotočijo svojo protiakcijo. Boljševizem bi imel \ K\ ropi izglede nu uspeli le, če bi «\et zapadel kaosu kakor je bila svetovna vojna ali pu še kaj linj-šega. Sicer je pa njegov čas že prešel, ker bo Rusija, ki je njegovo gibalo, od letu do leta morala svetu nuditi jasnejši dokaz, da je marksizem protičloveški in proti mira von. ?.v skoraj |h» dveh desetletjih morajo njegov krvavi eksperiment še vedno varovati milijoni bajonetov, med tem ko ves narod ječi v pravcati sužnosti. Čudeže tehnike je znal zgruditi tudi kapitalizem — ako je to vse — in sicer / manjšimi žrtvami- Družabni red pu. ki ni /grajen vsaj nn osnovnih človeških svoboščinah, se poruši ob prvih večjih notranjih uli zunanjih pretreslju-jih, kakor uus uči zgodovina.	Drin.
10
KISS1NGEN
so 2e več kot pol stoletja po vaem svetu znane kot neškodljivo in zanesljivo sredstvo zoper debelost. Delujejo brez bolečin In se jih lahko zaviiva.
Ojl. rt«, pil M. S P. in N. T. p«l S. Br. »2J od III. IU2.
V vsemlrie
Balon n ari Prekmurjem
Bruselj, 18. avg. V bližini Namurja sr jc danes dvignil v stratosliV balon ing. Cosymsu, Piecardovega prijatelja. V kid^.iem vremenu brez vetra sc je balon dvignil oO b 10 zjutraj. Ko j po izpustitvi je balon švignil kot raketa v zrak ter naenkrat izginil izpred oči ol oli 20.000 gledalcem, ki so se zbrali na bližnjih gnetli in hribčkih. Kmalu popoldne so zagledali balon s posaarskega ozemlju ter ga videli, da ga veter nese od jugozapada na severovzhod, t opoldne je žandarmerijska postaja od Wolfsgang-jezeru na Solnograškem zagledala prvikrat balon, ki sc je pomikal proti jugovzhodu. Ob 17 je bil balon nad kopališčem Aussee- v višini 2.500 d u 3.000 metrov. Halon je plaval nadalje proti Štajerski in bo najbrže pristal kje na madjarski meji. Kmalu popoldne se je posrečilo belgijskim radijskim postajam stopiti v brezžično /.vezo z letnici, ki so na poziv odgovorili sledeče: Prišli smo 22.000 metrov visoko, toda tu gori vlada silen mraz. Zato smo se spustili 2000 metrov nižje, ker pa je tudi tu mraz, smo šli še nižje na 18.000 m nad zemljo ter padamo dalje. Mislimo, da .smo nad Češkoslovaško, vendar nam hi mogoče določiti natančno kraja, kje se nahajamo. Polet je uspel ter smo pod zelo ugodnimi pogoji izvršila opazovanja. Nameravava ostati še 5 ur v zraku in računava, da bova prišla na zemljo po 6 zvečer. Oba sva zdrava in se dobro počutiva.«
Ob 6 zvečer so videli Cosynsa nad Leobnom, tričetrt ure za tem pa nad Gradcem, odkoder poročajo, da je letel v smeri proti Prekmurju. (Radi pozne ure te vesti ne moremo kontrolirati. Op. ured.)
Predrznost ali hlapčevstvo?
Za hitlerjevske »begunce" - zjasramovaice našega naroda in države - pobirajo milodare!
Maribor, 18. avgustu.
Kakor znano, živi v Mariboru zelo mnogo liitlerjunskih beguncev, ki so prišli k nam z rednimi polnimi listi. Ti živijo bodisi pri znancih bodisi v hotelih. Večinoma so med njimi vodje, ki so igrali za časa puča glavno ulogo. Ker pa so vnaprej dvomili v uspeh puča, so si previdno preskrbeli potne liste za Jugoslavijo, lz Maribora sedaj vodijo življenje ostalih svojih tovarišev, ki okrog po taboriščih čakajo na svojo nadaljnjo usodo.
Zadnji čas pa se opaža, da pojema tem našim najnovejšim neprostovoljnim priseljencem denarna zaloga. V Mariboru je javna tajnost, da mariborski Nemci pridno zbirajo sredstva za te svoje avstrijske miljence. Mladi Nemci in nemčurji, ki o sebi pravijo, da tvorijo nemško manjšino, hodijo pri svojih somišljenikih od hiše do hiše ter sprejemajo vse, kar dobijo — najbolj zadovoljni so seveda z gotovino. Zbiranje pa ni omejeno samo na Maribor, temveč tudi na provinco ter slovijo v tem oziru posebno Marenberg, Ptuj in Celje. Komaj so se zaključile nabiralne akcije za februarske socialistične begunce, že se stvarjajo nove. Kakor vse kaže, so si voliteiji tako zvane nemške manjšine v Jugoslaviji pridobili že preveč pravic in se jim godi že tako dobro, da nimajo za lastne ljudi nobenih skrbi več in vidijo za sebe edini cilj še. v tem, da skrbijo za inozeinee.
Pri socijalisliČnih voditeljih pn bi želeli, da pokažejo toliko skrbi n. pr. tudi za svoje trboveljske trpine, ki baš sedaj ne preživljajo ravno za-vidljvih dni... Ti bi jim morali biti vsekakor bližji, kakor puntarski avstrijski interuacijonah-i, ki itak prejemajo čedno vsote iz raznih virov.
Z ozirom na to, da je med «begunei» pretežna večina takih, ki so nas pred iti po zlomu Avslro-Ogrske blatili, ki so nam delali najhujše težave pri borbah za našo narodno severno mejo, ki so pred in po nesrečnem plebiscitu sipali svoje blato na naš narod in na našo državo ter so bili najhujši preganjalci našega slovenskega življa v Avstriji, smemo pričakovati, da bo naše ljudstvo ponosno dovolj, du «beglincem» začasne strehe pri nas ne bo zavidalo, a da bo pobiralce milodarov za le od-vržence znalo s pravilno kretnjo odgnati. To ni prenapetost, to je samo dostojnost! Ne pustimo si pljuvati v obraz in ne zahvaljujmo se suženjsko za madeže!
V Varaždinu
Varaždin, 18. avgusta, b. Danes je prispelo semkaj zopet 23 avstrijskih beguncev, tako da jih je sedaj v Varaždinu skupaj 758, Vsi se resno pripravljajo, da prezimijo v Varaždinu in so se že pričela pogajanja za preureditev prostorov, kjer sedaj prebivajo. Hitlerje^cem se posebno dopade varaždinski muzej, ki ga neprestano obiskujejo.
Kitaj se hoče pomladiti
Pohrei za preosnovo moralnega i političnega življenja v Kitaj it
Ogromna kitajska država se nahaja na važnem hi usodnem razdobju svoje desettisočletne kulture in zgodovine. Na severu so Japonci odtrgali od države Mandžurijo in bi se radi polastili tudi Mongolije. Na zapadu so se pod sovjetskim vplivom uprla turkestanska plemena, Tibet pa je itak že pod videzom neodvisnosti svojega verskega poglavarja, Dalai-lame, angleški protektorat. Osrednje province pa razjeda komunizem, ki ga brez dvoma podpira ruska sovjetska država. Zdi se, da je kitajski vodja maršal Cankajšek zadnje dni komunistične čete, ki so ogrožale važno pristaniško mesto Fučov, potolkel, s čemer pereči socialni problem Kitaja seveda še ni rešen. Tudi turkestanske muslimanske vstaše je nankinška osrednja vlada pokorila. Vprašanje je, ali so ti uspehi samo prehodni ali pa trajni. Kdor opazuje kitajsko anarhijo po vrhu, bi sodil, da se Kitaj počasi razkraja, dobri poznavalci kitajske zgodovine in omike pa so Irdno prepričani, da bo Kitaj še vzcvetel in se utrdil.
Novo življenje
Cankajšek je brezdvoma največji mož, kar ga je rodil Kitaj po strmoglavljenju dinastije za Sun-jatsenom, ki je bil postavil novo kitajsko republiko na podlago tako zvanega prosvetljenega liberalizma. Toda v dveh desetletjih se je pokazalo, da zupadno svobodomiselstvo ni sposobno, da bi kitajski narod prerodih), ker so kitajski liberalni repu-bličani samo slepo posnemali zapadne modroslovne in moralne sostave, ne da bi se ozirali na osobi-lost kitajskega duha iu urava, katerega so izpodko-pavali, ker so v svoji naprednjaški gorečnosti podirali kitajsko versko in kulturno tradicijo.
Cankajšeku gre zasluga, da je izprevidel nič-iiost in votlost lake reforme» in da se je vrnil k naukom Konfutseja, to je, da skuša obnoviti starodavni moralni soslav in praktično življenjsko vodilo ler ravnanje tega največjega kitajskega narodnega modreca. Cankajšek je ustanovil letos po-kret Novega življenja , ki pomeni povratek h konservativnim vrednotam po analogiji novih podobnih evropskih pokretov s lo razliko, da Cankajšek navezuje na nauk Konfutseja. Gibanje je moralno in nacionalno, ker skuša graditi na vrednotah starega kitajskega narodnega duha in njegove samobitne omike. Tudi izrazi so popolnoma povzeti iz Konfutseja. Vodja Cankajšek pravi, da so temelji gibanja novega življenja sledeča načela: Li, to je lepo vedenje, dostojnost, vljudnost; potem .li, to je pravičnost; Ci, sramežljivost in Lie, lo je vestnost in nepodkupljivost. Vodja pravi: »Hočemo zopet zbuditi moralno življenje Kitaja, ker bomo le na ta način mogli vplivati na rodbino in na državo.« Ob neki drugi priliki je dejal: »Moramo začeti pri obleki, načinu prehrane iu stanovanju, da se bo zopet utrdil smisel za red, čistost in preprostost. Če ne bomo uredili svojega lastnega življenja, ne bomo mogli disciplinirati niti svoje lastne osebnosti, niti narodne skupnosti in države.<; To je podobno staremu krščanskemu načelu, ki ga najdemo prvič zapisanega pri velikem sv. Avguštinu: Serva ordinem et ordo servabit te (Drži se reda in red bo tebe držal). Ob tej priliki opisuje Cankajšek. kako se je žp iz mladega čedno oblačil in se vadil v vseh hišnih delih pod nadzorstvom matere, ki ga je naučila, da sc je čutil odgovornega za vsako malenkost. Le po taki vaji v delu in strogi dolžnosti more človek postali mož na pravem mestu.
cNovo življenje:) jc dobro organizirano, vodi-lelji pa pazijo na to, da ne hi ljudje zanemarjali svojih dolžnosti v domačem in javnem življenju, če so člani lega pokreta. Svoje ideje širi pokret jio predavanjih, ilustriranih plakatih, tisku, gledališču in lutkovem gledišču, ki je na Kitajskem silno priljubljeno. Na nekem shodu je Cankajšek dejal, da bo socialno vprašanje 130 milijonov prebivalcev Kitaja rešeno lc. če sc bo preoblikovala samo-vzgoja kitajskega naroda na podlagi omenjenih štirih čednosti.
Proč od zapadne kulture
Najbolj goreč pristaS tega novega gibanja jc guverner velike province Konan, general Liušu. Ta mož je tudi načela novega življenja;. najbolj jasno in ločno opredelil. On pravi: »Dokler bodo našo mladino poučevali samo z o/.irom ua razum in nc bodo vpoštevali moralne vzgoje, se ji bo godilo tako kakor šoferju, ki ne pozna prometnega reda in se zato zaleli v vsa nasproti prihajajoča vozila. Na današnjih kitajskih univerzah zapadajo mladeniči vsem mogočim zablodam razuzdanosti. Pretirano osobništvo (individualizem) uničuje sta-ročestiti vzor nedeljene rodbine. Duh materijali-zma ogroža vse sporočene vrednote stare kitajske omike. Univerza bi morala bili mesto, kjer se vodi preprosto in čednoslno življenje, ne pn prilika za vsake vrste razuzdanosti. Kotifulse ima čisto prav, •"•p pravi, da je želja po čutnih nasladah najgloblji vir vsega zla kitajske države.«
Liušu opozarja na Japonsko, kjer kljub vsej modernizaciji življenja po zapadnem vzoru nikoli niso opustili osnov narodne kulture in vere svojih
Zbor učiteljev Jugoslavije
Lep nagovoc prosvetnega ministra dr. Ilije Šumenkoviča
očetov ter njihovega moralnega ideala viteštva, ko-jega največji predstavnik v naši dobi je bil admiral Togo. Liušu priporoča čislo navadne in vsakdanje stvari, tako n. pr. dn naj človek hodi zgodaj spat in zgodaj vstaja, ker že star kitajski pregovor pravi, da je rana ura najbolj ugoden čas za vajo duha, zu poglabljanje samega vase in za red celega dne. Zato Liušu kruto preganja pogubno nočno življenje, ki zastruplja moralo vseh kitajskih velemest. Povratek k stari življenjski modrosti in čednosti bo privedel tudi do bivše socialne pravičnosti in gospodarskega reda.
Gibanje ni protihrščansko
Voditelji « Novega življenja^ priporočajo seveda v prvi vrsti osebni zgled. Vse hjihovo prizadevanje je naperjeno na obnovo nabožnosti in strogo urejeno moralno življenje ler se obrača proti opičjemu, posnemanju zapadne civilizacije. S tem je tudi v zvezi obnova konfucijevstva, točno lako, kakor na Japonskem obnavljajo staro narodno vero, tako zvani Sinto. Zanimivo pa je, da se vzlic temu novo gibanje ne obrača proti krščanstvu, ampak ga priznava in priporoča njegove nenadomestljive etične vrednote. V tem oziru zavzemajo pristaši Novega življenja.- približno isto stališče. kakor v Indiji Gandhi.
★	- -v :.'.'
Nemški zaščitni tabori
Berlin, 18. avgusta, p. Deulsches Nachrichlen-bureau poroča: Pruski ministrski predsednik UO-ring je naročil vsem oblastvom naj preiščejo vse primere, zaradi katerih so bili nekateri prepeljani v varnostni zapor. V zvezi z revolto Rohma in tovarišev je bilo poslanih v varnostni zapor 1124 oseb, od lega jih je bilo radi amnestije izpuščenih 1069, tako da se zaradi Rohmove revolte nahaja v varnostnih zaporih še 45 oseb. Te so obdolžene težjih zadev in se proti njim preiskava nadaljuje z zbiranjem materiala. Ostali primeri varnostnega zapora se preiskujejo. Na Saškem je bilo izpuščenih iz koncentracijskih taborišč okoli 250 oseb, dočim se jih 250 še nahaja v taborih. S tem je Saška izgubila 1 koncentracijski tabor, ki bo odslej služil za mladinski dom. Na Saškem je še 1 koncentracijski tabor in sicer v Sachsenhaueenu. Na Baden-skem je bilo iz koncentracijskega tabora v Kissau izpuščena ena tretjina jetnilcov.
Tudi ženska taborišča v Nemčiji
London, 18. avg'. b. »Manchester Guardian« poroča, da. v Nemčiji no obstojajo ■samo koncentracijska taborišča za moške, temveč tudi za ženske. Eno žensko koncentracijsko taborišče se nahaja v Vorsteinu, drugo v Dachau, tretje pa v Braunweilerju pri Kolnu. Sedaj se urejuje še četrto žensko koncentracijsko taborišče v Morni.iigenu. Tudi v ženskih koncentracijskih taboriščih vlada največja, disciplina. Ženske se morajo vežbati, delati in morajo spati na slami.
Beigrad, 18. avgusta, m. Kakor je bilo pričakovati, je vladalo za današnjo 14. redno skupščino Jugoslovanskega učiteljskega združenja veliko zanimanje. Učitelji iz vse države so skoro do zadnjega kotička napolnili prostrano dvorano na novi univerzi. Sodi se, da se kongresa udeležuje okoli 1500 učiteljev. Samo iz Slovenije jih je prišlo okoli 100.
Kongres je otvoril ob 9 radi ostavke, ki jo je podal predsednik glavnega odbora Damjan Rašič, Gjorgje Mirkov, ki je najprej toplo pozdravil na-vzočnega zastopnika Nj. Vel. kralja, podpolkovnika Ivana Božiča, prosvetnega ministra dr. Sumenkovica in druge.
S skupščine je bil poslan vdanostni brzojav Nj. Vel. kralju. Nato je povzel besedo prosvetni minister dr. Ilij.i. Š u me.n kovic, ki je izrazil iskreno željo, da bi bilo delo kongresa prešinjeno z občutki tovarištva, solidarnosti in sloge ter da bi ga vodile potrebe naše šole in učiteljstva. Navesti hoče samo dve nalogi, ki naj ju ima učiteljstvo stalno pred seboj, in sicer smotreno delo na državnem in narodnem edinstvu, na jugoslovanskem edinstvu na eni strani ter širjenju prosvete in zvišanju kulturnega stanja našega naroda na drugi strani, Učiteljstvo je svojo vdanost kralju, domovini in narodu tudi spričalo na bojiščih z mnogimi žrtvami, čijih spominu se klanjamo. Učiteljstvo pa ima priliko to svojo vdanost kralju, domovini in narodu izpričati vsak dan. Problemi, ki zanimajo šolo in učiteljstvo, so predmet najres-nejše skrbi tudi Nj. Vel. kralja. Tu je prosvetni minister poudarjal dejstvo, da so bili ob priliki sestavljanja proračuna, ko so se morali črtati odnosno zmanjševati razni krediti radi varčevanja, proračuni skoraj vseh ministrstev zmanjšati, samo proračun prosvetnega ministrstva je bij še nekoliko povečan. Čc so se v zadnjem času zahtevale žrtve od vsega državnega uradništva ter so žrtve
Nesreča v gorah
Rateče-Planica, 18. avgusta.
Danes popoldne je prispela v Rateče vest, da se je v steni Mojstravke ponesrečila Ljubljančanka Pavla Jesihova. Nesreča se je zgodila na sledeči način; Pavla Jesihova je odšla z gosp. Lipovcem ob 2 zjutraj iz koče v Tamarju. Šla sta po poti čez Sleme na Vršič in pri studencu sta zavila v steno. Približno okoli 11 se je pripetila nesreča, Jesihovi se je izruval klin in je padla kakih 20 m globoko. Zlomila si je roko in nogo ter dobila tudi hude notranje poškodbe. Gosp. Lipovec jo je zavaroval v steni in je odhitel takoj v dolino po pomoč. Ko so zvedeli v Ratečah za nesrečo, so takoj obvestili rešilno ekspedicijo na Jesenicah, ki je popoldne prispela v Tamar. Toda na reševanje se bodo podali šele jutri zgodaj zjutraj, ker je reševanje ponoči popolnoma izključeno. Koča v Tamarju nima zadostnih reševalnih priprav. Kočo oskrbuje smučarski klub »Ljubljana«. Zato je vse potrebno posodila tukajšnja železniška postaja. Noč bo morala ponesrečenka prebiti v steni v družbi gosp. Lipovca in še nekega drugega turista. Jutri jo prenesejo iz stene na pot, ki pelje na Vršič oziroma Tamar in odtod dalje. Izgledi za reševanje so jutri dokaj dobri, ker se je zjasnilo.
Stavke v Ameriki
Newyork, 18. avg. b. Včeraj je padel sklep, da se prične stavka delavcev tekstilne industrije. V stavki bo sodelovalo 575.000 oseb, od teh 250.000 iz industrije svile, ki stopijo v stavko 1. septembra. Razen tega bo pričelo stavkati 325.000 delavcev, ki pripadajo pomožni tekstilni industriji. Točen dan, ko se bo pričela stavka, še ni znan, ker je delavstvo lo vprašanje prepustilo stavkovnemu odboru. Za stavko ie glasovala velika večina, kljub letnu pa sklep nj bil soglasen.
Osebne vesti
Beigrad, 18. avg. in. Službeni vojni list objavlja začasno uredbo o vojni tehnični inšpekciji. Za inšpektorja te inšpekcije je postavljen tehnični general v p. in rez. Milivoj Jokšitnovič, ki je na ta način zopet reakliviran.
Za pomočnika našega vojaškega atašeja v Rimu je postavljen s kraljevim ukazom zrakoplovni major Ivan Dragičevič.
Beigrad, 18. avg. m. Današnje »Službene Novine« objavljajo kraljevi ukaz, s katerim je postavljen zu okr. načelnika 4. pol. skup. I. stopnje okr. načelstva v Dol. Lendavi dr. Herbert Kart,in, za pomožnega tajnika 7. poj. skup. kr. banske uprave dravske Jian-novine v Ljubljani je postavljen Karel terjan, upravno-pisarniški uradnik isie banske uprave. Za glavnega arhivarju 7. pol. skup. pri upravi policije v Ljubljani je postavljen Anton Gregorič, arhivar 8. pol. skup. iste policijske uprave.
Z odlokom finančnega ministra je upokojen davčni uradnik 8. pol. skup. j>ri davčni upravi v Konjicah Maks Žumer.
Čebelarji, pozor!
Beigrad, 18, avgusta. AA. Ker so čebele v občinah Bogojna, Beltinci, Črenšovci in Dobrov-nik v dolnjelendavskem okraju obolele, je prepovedan uvoz čebel na področje teh občin. Prav j tako je prepovedano postavljati panje ob železniški progi od mosta čez Muro do meje mursko-sobotskega okraja.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in toplo. Mogoče krajevne nevihte.
zadele tudi učiteljstvo, je vse to v glavnem zopel šlo za zboljšanje naše prosvete in za podporo učiteljstva. V mesecu septembru t. 1. — nadaljuje prosvetni minister — bomo imeli položaj, da ne bo v naši državi niti ene šole niti enega razreda, ki bi ne bil zaseden s potrebnimi učiteljskimi močmi. Mlajši učitelji, ki so po maturi čakali leta in leta na službe, bodo na ta način prišli do svojega kruha.
Navzoče množice učiteljstva so izvajanja prosvetnega ministra nagradile z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.
Nato je dobil besedo prof. Divac, predsednik Profesorskega društva, ki je poudarjal, da gledajo profesorji v učiteljih svoje najboljše in najbližje tovariše, ter jim izražajo za njihovo delo popolno priznanje. Divac je še govoril o potrebi stanovske organizacije ter je z željo, do. ni imel kongres mnogo uspehov, zaključil svoja izvajanja
Nato so bili šc izvoljeni potrebni odbori, tako odbor za finančna vprašanja, odbor za sestavo potrebnih predlogov in drugi.
Kongres je bil zatem prekinjen ter so se dolge vrste učiteljev iz vse države podale v sa-borno cerkev, kjer se je vršila zadušnica za padle in umrle učitelje. Kongres popoldne ni zboroval, ampak so delale samo izvoljene komisije, ki so deloma pripravljale deloma pa urejevale potrebni materijal, ki se bo pretresal na Kongresu.
Sejo je imel tudi glavni odbor JUU, ki je setavljal kandidatno listo za novi odbor. Glavni odbor bo napel vse «ile, da bi se po možnosti postavila sporazumna lista, na katero bi mogle pristati vse skupine učiteljstva. Veliko vpraša-\ n je pa je, če bo v tem uspel. Da bi nerazpolo-i ženje raznih skupin prišlo že danes do izraza, še ni bilo nikakega povoda.
Črez rokavski zaliv v t4 urah
London, 18. avgusta. Avstrijska plavalka ga. Ema Faber je ob 0.45 odplavala s francoske obalo in dosegla angleško obalo pri Southforelandu ob 15.15. S tem je za 4 min. prehitela rekord, ki ga je bila svojčas postavila gdč. Gertruda Ederles. Ta je plavala čez Rokavski preliv 14 ur in 34 minut.
Zmaga Jugoslavije
Pariz, 18. avg. AA. Iz Magdeburga poročajo, da je bila tam vaterpolo tekma med Jugoslavijo in Španijo. Jugoslavija je po sijajni igri premagala Španijo s 3 : 2. Madjarska je premagala Nemčijo s 4 :1.
Šahovski turnir v Belgradu
Beigrad, 18. avg. m. V 12. kolu šahovskega amaterskega turnirja sta bili končani samo dve partiji, vse ostale so pa bile prekinjene. Sinoči je premagal Petrovič Maks'.-moviča. Nikolič Bayerja, Broder je pa dobil od Š orli ju točko brez igre, Nedovršene partije iz 11. kola so se končale sledeče: Junšič je premagal Nikoliča, Bayer Nngymelikul-tija, Broder Sikoška. Sinoči prekinjen« Partije iz 12. kola »o se pa končale danes dopoldne sledeče: Vukovič je premaga 1 JV1 nt-vejeva, ki je zelo slabo otvoril partijo. Si, košek jc dobil proti Jurišiču, Grenčarski jo premagal Nagymelikuttija, Dydzinsky .jo zopet, prekinil partijo s Carevini. Pavlic ima proti Bayerju figuro z dvema pešcema.
Stanje po 12. kolu .je sledeče: Schreo t 10, Broder D. Mnlvc.iev S, Grehčarski in \ ii-kovič 7, Feuer 6X> (l), Puvlič (i (1), Petrovič (i, Nikolič in Sikošek 5'A, Dydzinsky 5 (I) itd. — Zvečer se igra 13. kolo, pri kah' i sla. najvažnejši partiji Schreiber : Pavijč in Broder : Feuer.
Zapustila nas je danes ob 8 zvečer za vedno naša nad vse ljubljena maina, gospa
Ivana Haderbolec
soproga uradnika državnih • železnic v pokoju.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 20. avgusta oh pol i popoldne iz hiše žalosti Spodnja šiška, Lepodvorska ulica 28 na pokop,, 1 išče pri Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1934.
ŽALUJOČI RODBINI HADERBOLEC IN LEBEN

Hrib se seseda
Mali Vrh nad Zagorjem se pogreza s zemlja poka - skale se lomijo - hiše se podirajo

E
£
Pogled na hišo štev. 18a v Podkraju, ki je zapuščena letos od velike noči. Ogel, ki ga vidimo na sliki, se že temeljito ruši, vegasta okna in razpoke po zidovju dokazujejo, da hiša ni več primerna za človeško prebivališče.
Zagorje, 18. avgusta.
Ce hodi človek po-rudarskih revirjih okoli Trbovelj, Hrastnika in Zagorja, pač težko razume, kako je mogoče, da več sto metrov pod njim koplje rudar v tesnih rovih črni diamant, ki nam greje peči. Prav tako si ne misli ničesar, kako je mogoče, da se votline, ki nastajajo globoko pod zemljo, ne sesujejo. Smo pač navajeni predorov, lako da mislimo, rov pod zemljo se prav tako lahko nosi, kakor drži ogromne pritiske skalovja nad seboj predor skozi katerega drvi vlak. Vendar pa je gradnja predorov, kakor ludi rudarskih podkopov in rovov izredno težavna stvar in ni le slučaj, da se kličejo rudarji pred odhodom v jame drug drugemu: »Srečno!« Smrt v resnici preži od vseh strani, mu sedi ekoraj za vratom. Da so nesreče redke, je seveda rasluga najrazličnejših varnostnih odredb, ki pa kljub temu popolnoma ne morejo preprečiti nesreč, o katerih večkrat poroča časopisje.
Redki so primeri, ki razločno pokažejo, kako mogočne sile so v gorovju, ki s svojo ogromno težo ritiska na rudarske rove. Včasih čujemo, da so se „je daleč v tujini pri kakšnem rudniku sesedli rovi in da je pri tem požrla zemlja na površju cele vasi. To so katastrofe, ki se zgode nenadoma in katerih ni mogoče slutiti vnaprej. Take nevarnosti groze prav tako po vseh drugih rudnikih in isto velja za nremogokopne revirje ob Trbovljah in Zagorju. Prav v Zagorju so se začeli javljati že pred leti malenkostni znaki, ki so kazali na to, da se godijo pod zemljo spremembe, ki bodo povzročile tudi na površju vidne in neprijetne sledove.
Če izstopi popotnik v Zagorju ob Savi in gre približno 4 km po dolini navzgor skozi Zagorje in Toplice ter zavije naprej na levo proti vasi Podkraj, ki leži na severo-zahodnem pobočju Malega vrha, ne bo opazil na prvi pogled ničesar drugega kakor dolino, ki ji je dal premog svoj pečat. Industrijske naprave, železniški tiri in vzpenjače kažejo, kako živahno mora biti življenje pod zemljo. Saj vse te naprave žive le od tega, kar nakopljeta globoko pod zemljo kramp in lopata v rokah rudarja. Mali vrh je kakih 300 m visoko nad dolino Medje, ki je dobila svoje ime po znanih toplicah Medija-Izlake. Gre nekako v smeri od severo-vzhoda proti jugo zahodu. Pred leti, ko še niso pod njim kopali pre moga, je bilo njegovo pobočje vse porastlo in skale ter kamenite pečine so bile redke. V teku let pa so iz rudarskega revirja Kisovec napravili pod njim štiri velike jame, ki se imenujejo Marija, Lenart, Vilhelmina in Podkraj. Skozi te jamske podkope prihaja na dan premog, ki leži približno 100 m globoko pod površjem. Že mnogo let se iz teh štirih jamskih podkopov vijejo pod zemljo vsevprek rovi, tako da je Mali vrh temeljito prevrtan. Čeprav Mali vrh ni edini, ki ga je doletela v okolici Zagorja taka usoda, je vendar odgovoril na podzemeljsko »rovarenje« na nič kaj prijeten način. Gotovo je namreč, da Mali vrh ni popolnoma enotna kanje-nita gmota in zato je velikanska teža, ki je pritiskala na rove pod zemljo, lažje prišla do izraza. Rudarji sami dobro vedo, da se rovi zaradi velikanskega pritiska odzgoraj, polagoma sesedajo. In to se je stalno dogajalo tudi v rovih pod Malim vrhom, vendar s to razliko, da je sesedanje zadelo vso goro. Seglo je torej od rovov pod zemljo do površja. Tako so začele pokati na površju plasti in polagoma se Je razčlenil hrib v kamenite pečine, ki jih prej ni bilo. Hrib je oživel, se začel premikati, čeprav polagoma in za oko neopaženo, in slednjič razširil to svoje sesedanje na tako velik del površine, da je danes ogrožena že vas Podkraj.
Vas Podkraj bo izginila
V bližini jamskega podkopa Vilhelmine leži na pobočju Malega vrha v smeri proti severo-vzhodu Podkraj, ki ima približno 30 hišnih številk. Že pred leti se je zaradi plazu sesula kmečka hiša, vendar je bila ta nesreča šele začetek in opozorilo na to. kar je sledilo. Od pobočja, ki leži nekako nad pod kopom Vilhelmine, so se začele širiti skozi zemljo razpoke, ki so polagoma zasegle tudi vas, zlasti osem hiš, ki ležijo najbližje proti podkopu. Prav zanimive in obenem strašne so posledice teh razpok, o katerih bi človek sodil, da res ne morejo biti ne varne. Tako ima vaščan Suša svojo hišo, številka 15 na lepem položnem pobočju, ki jo je dogradil iz manjše leta 1010. Hiša je močno zgrajena in zidani: iz kamenja, kakor je to navada na deželi. Skoraj nevidne razpoke v zemlji pa so povzročile, da so se premaknili pri hiši temelji. V močnem zidovju hiše so se pokazale razpoke, ki zevajo vedno bolj in bolj. Pri tem se zidovje premika tako, da se zvijajo tudi okenski okviri in enega okna že ni več mogoče zapreti. Polagoma rastejo špranje in jasno je, da bo prišel čas, ko se bo svet, na katerem stoji hiša, razmaknil tako močno, da ne bo več varno stanovati v hiši. To potrjujejo sosedne hiše, ki jih je zadela *naka usoda.
Ne daleč od hiše št. 15 stoji hiža št. 18. Njen
lastnik Vozel je že prfed leti. ko je zapazil prve drobne sledove premikanja tal, zvezal hišo nekoliko pod ostrešjem z železnimi vezmi, zato da bi mu piemikanje ne razgnalo hiše. Kljub temu pa je premikajoči se svet opravil svoje delo brez usmiljenja. Od vrat se je začela delati proti oglu hiše vedno večja razpoka, ob podbojih je nastala druga še bolj široka razpoka. To zadnjo je že zamašil kar s celo desko tako, da mu ni pozimi preveč vleklo v kuhinjo. Strop v kuhinji je dobil močno razpoko tam, kjer se naslanja na stene in tudi drugod leze zidovje sumljivo narazen. Že danes skoraj lahko izračuna, kdaj bo moral zapustiti hišo. če bo šlo razdejanje enakomerno naprej. Kakšno bo lo razdejanje, si lahko ogleda ua sosedni številki 18a, ki je danes že zapuščena. Lastnik te hiše je Višnikar, stanoval pa je v njej občinski revež Burger, ki pa je letos pred Veliko nočjo zapustil borni krov. Iz usmiljenja ga je vzel k sebi sosed Suša. Ilišta št. 18a je pritlična majhna stavba, kateri se danes že podirajo ogli. Okna so že zverižena. povsod po zidovju pa zevajo tako velike razpoke, da ni več. mogoče prebivati v ujej, zlasti še zato ue, ker bi se utegnila v kratkem sesuti. (Glej sliko!)
Nekoliko nižje je tudi še letos stanoval z družino Jerman v svoji hiši št, 21. Hiša sama je precej stara, vendar bi kljubovala zobu časa še mnogo let, če je ne bi zajel neusmiljeni zemeljski premik. Že več let so se razpredale po zidovju močne razpoke,
terpentinovb milo
vesa, ki so nad pol metra debela. Taka skala temeljito zaznamuje j»ot, po kateri se vali navzdol. Sled za njo izgleda tako, kakor da bi orjaški kosec kosil drevesa.
Razpoke v travnikih in manjše skale se rušjjo
ki so nazadnje zverižile hišo tako, da se ni dalo od- j seveda na zemljiščih, ki so last vaščanov. Največje
preti skoraj nobeno okno. (Glej sliko!)
Tudi strop je že z.ače1 nagajati in groziti, da se bo udri. Jerman je sicer s tramovi podprl, kar se je dalo, vendar se je slednjič moral preseliti k sorodnikom. V hlevu je pustil živino in zdaj hodi vsak dan na svojo domačijo, kjer opravlja potrebna dela. Morda bo hiša še nekaj let vzdržala, n čas, ko bo ostal od nje le še kup razvalin, ni daleč.
Sesedanje pobočja pa se ne kaže le v škodi, ki zadeva hiše, ampak tudi na travnikih in v gozdih. Razpoke, ki jih človek v začetku niti ne opazi, postajajo polagoma vedno večje in travnik se pri tem nekako lomi. Del travnika ostane približno v isti višini, kakor je bil, druga polovica pa se seseda in
razdejanje pa se kaže na ozemlju, ki je last rudnika. Ker posega premikanje sveta vedno bolj na široko, ni dvoma, da so najbližje hiše v vedno večji nevarnosti pred kamenitimi plazovi. V primeru, da bi se odtrgala skala iu zadela v hišo, je gotovo, da bi izpod razvalin ne mogli rešiti žive duše. Tega se zaveda ludi žujiaustvo, ki je pred kratkim na komi-sijonelneni ogledu skušalo najti pomoč proti grozeči nevarnosti. Še najbolj primeren se je zdel predlog, da bi dala občina najbolj nevarne kamenite gmote polagoma razstreliti. To bi gotovo pomagalo za nekaj lel Ker se pa v strmem pobočju svet premika, bi prav gotovo v teku let zrastle iz brega spel nove pečine, ki bi ponovno grozile, da se zrušijo v dolino.
Pogled na pobočje in greben Malega vrha. Prav razločno vidimo na desni zobato pečino, ki se je odločila od brega v ozadju. Zob iu jiečino levo od njega loči kakih 00 m globok prepad od pobočja v ozadju. Pred leti sta se držala še skupaj. V kotu na levi leži velika skala, ki se je odtrgala letos, dne 11. junija visoko gori v pobočju. Slika kaže ozemlje, ki je lasi rudnika. Na levo od skale v kotu pa
se začenjajo že privatna zemljišča.
čez nekaj časa loči obe polovici Iravnika pol metra ali celo več visoka stopnja. Takih razpok je seveda mnogo. Pri eni se je zemlja premaknila več, pri drugi manj. Ker gre pa premikanje svojo pot, je jasno, da se bo sesedanje nadaljevalo in da bodo spremembe na površju čedalje večje. Posebna neprijetnost in nevarnost pa so skale, ki se trgajo visoko gori s pobočja Malega vrha in se vale navzdol. Marsikdaj opazijo kmetje, kako leži na cesti precej velika skala, kateri se pozna, da je ležala v gozdu. Mah, ki raste na njej in njena barva dokazujeta to. Sicer ni to nič novega, saj so pred leli doživeli mnogo večji kameniti plaz, ki je pošteno prestrašil vaščane. Tako so se lani jeseni odtrgale v pobočju Malega vrha večje skale in zagrmele v dolino. Bilo je ponoči ob 2 in Vozlovi, ki stanujejo v hiši šl. 18, so se ob bobnenju tako prestrašili, da so zbežali iz hiše. Velikanske skale so se trle ob drugih skalah ter se pri tem drobile s takšno silo, da je uasta! pravi oblak kamenitegn prahu. Te skale dobijo seveda veliko hitrost, medtem ko se vale navzdol in razumljivo je. dn zaradi svoie silne leže lomi io drc-
Tega seveda nikdar ne bo mogoče preprečiti, dokler se bo pobočje sesedalo.
Skale se lomijo
Na zemljišču, pod katerim je podkop Vilhelmina, je naslopil pred leti plaz, ki je bil v resnici po svoji ogromnosti neznanski. Zanimivo je pripovedoval vaščan:
»Res se ne spomnim, ali je bilo pred štirimi ali petimi leti. Zvečer sem se odpravljal precej kasno spat, ko naenkrat začutim, kako se trese vsa hiša. Sveta nebesa, si mislim, potres je! Pogledam na uro in si zapomnim čas, češ: Bom videl, kako bodo pisali časopisi. In res, nekaj dni na to gledani po listih — nikjer niti besede o potresu. Sprašujem tovariše rudarje, a tudi oni ničesar ne vedo. Jaz sam sem delal lakrat v drugem rovu, precej daleč odtod. Iti zato ludi nisem mogel izvedeti takoj prvi dan za resnico. Ko sem pa vprašal tovariša rudarja, ki je delal v rovu Vilhelmini, ali ludi on ničesar ne ve o potresu, se mi je pa ta zasmejal v obraz: «Kaj še tega ne veš, pa lako blizu stanuješ? Tisto noč. prav takrat, ko si ti mislil, da čutiš polres, so zgr-iiiele s pobočja Malega vrha v velikanskem kameni-lem plazu tri ogromne skale, ki so s svojim bobnenjem in odskakovanjem lako pretresale zemljo, da ino celo mi, ki smo bili globoko pod zemljo v rovu, pustili delo in zbežali ven. Nad nami se je lako tre-lo, da smo mislili: Zdaj pa zdaj se bo sesulo vse kupaj nam na glave. No, pa ni bilo nič hujšega. Skale so se srečno ustavile in ena je celo obležala na cesti in jo popolnoma zaprla. No, ves teden so imeli dela z njo, preden so jo toliko razstrelili, da ie bila cesta spet odprta. Zdaj si pa misli, kaj bi 'lilo, če bi zaropotala takšna kamenita toča med •iSeb«.
Kako pa si razlagale to premikanje v pobočju ialega vrha?
»Vidite, to je popolnoma razumljivo, če veste, kakšno delo ima rudar. Kar poglejte Mali vrh. in •icer od jugo-zahoda proti severo-vzhOdu 1 (Na sliki od desne proti levi.) Pred leti sino kot otroci nabirali v teh pobočjih še šmarnice in nikomur se ni sanjalo, da se bo hrib kar razlezel. Teh pečin in tega zoba tam na desni še ni bilo. Ko se je pa začel hrib sesedati, so pa zazijale velike razpoke in spodnji del se je nagnil navzdol, tako da danes zijajo pravi prepadi v bregu. Vse le velikanske množine kamenja se polagoma sesedajo in najbrž tudi spuščajo navzdol. Prav verjetno je, da bi se takšno premikanje dalo v teku pol leta celo izmerili z metrom. Da bi bil lo navaden plaz, se ne morem misliti, saj se kamenje in skale rušijo največ v lepem vremenu. Naravni plazovi pa nastajajo navadno le ob hudem
deževju in še li so takšni, da se vse to, kar se utrga v bregu, nagromadi v dolini. Na tem pobočju leze vse v tla in to, kar se ruši, je le posledica izgubljenega ravnotežja pečin, katerim se je izmaknila zem Ija in prst, ki jih je pred podpirala.«
Rovi pod zemljo
Kam pa naj bi se pobočje sesedalo?
' »Kakor veste, prepletajo |)od zemljo Mali vrh številni rovi. V posameznih poljih odkopavajo rudarji premog in ga vozijo iz jame. V jame, ki so tako nastale, pa potem z vodo nasujejo gramoza, zato da se ne bi mogle sesuti. Vedno pa jam ni mogoče lako dobro zadelati z gruščem in zato je verjetno, da velikanski pritisk hriba počasi poriva vse skupaj navzdol. Zlasti pa je mogoče to v primeru, kjer se jame niso zadelale z gruščem. Sam sem delal v teh rovih in se spominjam, da se je to včasih zgodilo. Kadar smo kopali premog v nižji plasti, tako da je bila nad nami že plast grušča, ki so ga nasuli ]>red leti vanjo potem, ko so odkopali premog, sjiodnje jame niso zasipali. Pobrali smo le leseno podpore, nato pa se je jama sesula sama vase. Nad njo pa je seveda nastala nova razpoka, v to razpoko pa je pritisnil hrib.«
Kaj pa bodo napravili prizadeti kmetje?
»Ne preostane jim drugega, kakor da se izselijo drugam. Škodo trjie seveda veliko. Hiš ne morejo vzeti s seboj, zemljišča pa tudi nihče ne bo maral kupiti po primerni ceni, saj vsak ve, da na takem zemljišču ne sme ničesar postaviti. Nekateri vaščani, ki so prepričani, da jih je zadela la nesreča le zaradi rudniških podkopov, zahtevajo odškodnino od rudniške uprave. Prav gotovo bodo v resnici pomoči potrebni, saj bodo morali zapustili domačijo in zemljo, katero so obdelovali. Nekoga izmed teli je uprava rudnika, ko je izvedela, da loži rudnik za odškodnino, celo reducirala. Najhuje pa so seveda prizadeti tisti, ki so kadarkoli podpisali rudniški upravi reverz, da ne zahtevajo nobene odškodnine v primeru, če bi se morali seliti iz svojih hiš. Štirje lastniki hiš ložijo TPD in upam, da bodo dobili odškodnino.«
Tako vaščan, ki je sam prizadet. Tožba bo s strokovnimi mnenji in izjavami izvedencev gotovo točno dokazala, kaj je vzrok premikanju pobočja Malega vrha, ki je doslej poškodoval poslopja že osmim hišnim posestnikom in razril zemljišča in gozdove še trem drugim. Prepričani smo, da bo tudi pristojna oblast ukrenila vse potrebno, da zavaruje ogroženo vas pred skalami, ki bi se utegnile zrušili na hiše in povzročiti katastrofo.
Na vsakega tujca, ki zaide v Podkrai, napravijo razpokane hiše med zelenjem in razliti travniki tako čuden vtis, da si ne more misliti drugega, kakor da je potres razmajal hiše. Šele ko si ogleda pobočje Malega vrha iz Lok iu iz bližine, razume, da so tu na delu podzemeljske sile, ki jim ludi človeška tehnika z vsemi svojimi velikanskimi rekordi še ni kos. Dal Bog, da bi se rušenje ustavilo in da ne bi bilo prizadetih še več kmetij, ki itak komaj shajajo na ne preveč plodni zemlji.
Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih
zdravilnih sestavin: čim več jih ima. tem več velja.
Dad^nska .iih ima preko 20 in še KOUdiaFkCl teške minerale, ki so bili
ugotovljeni preteklo leto in ki se od
vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo
edino v Radenski.
Velik požar pod Sv. Goro
Vače, 17. avgusta.
Žalostno je odjeknil, udarec za udarcem, na Šmarni dan ponoči svetogorski zvon ter že poči-vajočim ljudem niznanjal, da gori pri Kovaču na Ovšah.
»Zdelo se mi je, da nekdo sveti z lučjo«, je pripovedoval sosed Grobolšek. »kar naenkrat plane svetloba skozi streho ter objame plamen v par minutah s slamo krito gospodarsko poslopje«. Zmešnjava je bila še večja, ker je bil skrbni gospodar pri sorodnikih, kamor je šel prosit za m!a-tiče. Z največjim naporom so rešili tik gorečega poslopja stoječo hišo, krito z opeko. S poslopjem vred so zgoreli gepelj, slamoreznica, mlatiinica ter šest glav goveje živine. Pa tudi ostala živina je od dima toliko poškodovana, da bo težko okrevala. Požigalca do danes niso izsledili. Bridka jc ta preskušnja za vrlega Kovača!
Litija, 18. avgusta.
O požaru jx>d Sv. Goro še tole:
Na |X3gorišče je prišlo vkljub pozni uri polno domačinov iz Roviš, Leš, Bukovja, Tirne, Sv. Gore, Cveteža in Laz, kj so jx>magali obvarovati hišo požara. Vsa škoda znaša najmanj 70.000 Din, krita pa jc |>ri Vzajemni le s 15.000 Din. Požar so zapazili tudi v Litiji in v šmartnem in videti je bilo. kakor bi gorelo kje nad Ponovičanii. medtem ko so iz Litije takoj malo po 10 z gasilskim avtom od-brzeli proti Ponovičant, so šmarski gasilci imeli svojo veselico v šmartnem. Litijski gasilci so sc seveda iz Ponovit, ko so ugotovili, kje gori, vrnili, ker z avtom in brizgalno na Vovšc, kamor je iz Ponovič skoro dve uri, nc bi mogli |iriti. Vsckakoi ]>a je vse hvale vredno, da so se litijski casilci sploh odzvali, in še tako hitro.
Ljubljanske vesti:
Smrt p od tramvajskim vozom
Ljubljana, 18. avgueta.
V	Dravljah, tik »debelega znamenja«, posvečenega sv. Roku, ee je davi okoli pol 7 pripetila huda tramvajska nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev družinskega očeta.
V	tem času je vozil v smeri proti Št. Vidu tramvajski voz št. 10. Nasproti pa je vozilo proti Ljubljani vse polno kolesarjev, po večini delavcev, ki so hiteli na delo. Tramvajski voznik je ves čas zvonil in opozarjal kolesarje in pešce, naj se umaknejo s proge, oziroma z nevarno desne 6trani (gledano proti Ljubljani).
Pri omenjenem znamenju je tramvaju nasproti privozila skupina treh kolesarjev, ki so vozili drug za drugim po desni strani tih tramvajske proge. Ko se jim je tramvaj približal, so se kolesarji v zadnjem trenutku umaknili na levo stran, kjer je bila cesta prosta. To se pravi, umakniti sta se mogla samo prva dva kolesarja, medtem ko je trejega kolesarja tramvaj že pahnil, da je padel na tla in obležal nezavesten. Voznik, ki je že prej zaviral tramvaj, je v trenutku ustavil voz. Ponesrečencu 60 ljudje takoj priskočili na pomoč, nekdo pa je telefoniral po reševalni avto. Ze umirajočega ponesrečenca so reševalci naložili na avto, toda komaj se je avto spustil v tek, je ponesrečenec že umrl. Reševalci so truplo prepeljali v Mestni dom. Tja je prišla policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika. Policijski zdravnik je ugotovil, da je ponesrečenec padel vznak, ker si je poškodoval zatilje in pretresel male možgane, kar je v nekaj minutah po-
vzročilo smrt. Truplo je mestni pogrebni zavod prepeljal v mrtvašnico.
Ponesrečenec je Alojz Stare, tesar pri tvrdki ing. Dukič, rojen leta 1899 in stanujoč v vasi Dra-gočevje pri Smledniku. Stare je bil skrben družinski oče — zapušča poleg žene 5 nepreskrbljenih otrok — in vesten delavec, zato je njegova nesrečna emrt tem bolj obžalovanja vredna.
Policija je danes dopoldne zasliševala voznika, izkazalo pa se je, da ta ni prav nič kriv nesreče, ker je storil vse, kar bi mogel kdo na njegovem mestu le storiti.
Za čiščenje krvi
in proti slabi prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno:
„Planinka"
čaj Bahovec
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA MIL BAHOVEC
Ljubljana Reg.br. 76 od 5.11.1932.
MR BAHOVEC
PLANINKA
IOUAVHMI
ca j.
Nove tramvajske vozove dobimo
Ljubljana, 18. avgusta.
Prav za prav ne novih, temveč le stare, toda dobro ohranjene in uporabne in kar je glavno, po jako niz,ki ceni. Maloželezniška družba je namreč pred kratkim prejela od uprave cestne železnice v Opatiji ponudbo za nakup 20 tramvajskih voz pod zelo ugodnimi pogoji. V Opatiji so namreč opustili cestno železnico, ker jo letoviščarji ne uporabljajo in ker je letoviški pomen Opatije znatno padel ter je le malo prometa. Med ponujenimi 20 vozovi je 12 motornih voz, ki so po-rabni za ljubljanski osebni promet, dalje so 4 priklopni vozovi, 2 prtljažna in 1 tovorni voz. 1 je pa razstavljen. Ti vozovi so bili novi leta 1908 in so v zelo dobrem stanju ter so lani še vozili. V Ljubljani jih bo treba ie prepleskati in bodo prav dobro vozili. Vozovi so za 1 m daljši kakor sedanji ljubljanski stari vozovi V Ljubljani bodo mogli voziti najmanj še 15 let. Cena za vso to garnituro voz je 43.000 lir, torej bodo veljali v Ljubljano, v remizo postavljeni vsi skupaj komaj kakšnih 150.000 Din. Vseh 20 voz skupaj velja dobro četrino manj, kakor pa en sam nov tramvajski voz. Pomisliti je treba, da so novi tramvajski vozovi veljali vsak skoraj pol milijona dinarjev. Torej se nakup opatijskih voz res izplača. Upravni odbor cestne železnice je to ponudbo sprejel, s čimer je kupčija že perfektna.
Vozove sta zelo natančno pregledala v Opatiji dva strokovnjaka, in sicer ravnatelj ing. Zenko in član upravnega odbora ing. Zupančič. Ugotovila sta izredno dobro ohranjenost voz. V Ljubljano bodo ti vozovi prepeljani v teku dveh mesecev s tovornimi avtomobili.
S tem ugodnim nakupom tramvajskih voz bo mogoče cestni železnici, da prične v kratkem misliti na gradnjo dveh nujno potrebnih tramvajskih 5rog in sicer k Sv. Križu in v Moste. Pričakovati je, da steče tramvaj do teh dveh krajev že prihodnje leto. Do takrat pa bodo novo nabavljeni vozovi vozili po dosedanjih ljubljanskih progah ter nadomestili že precej obrabljene stare vozove, ki pa se še vedno lahko kosajo z novimi, čeprav so premajhni. ________________
Prim. in šel dr. Pogačnik
zopet; redno ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
0 Popravni izpiti na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se bodo pričeli dne 28. avgusta 1934. Razpored je objavljen na raiglasm desk.. Redni in privatni učenci morajo "tožiti prošnje za opravljanje popravilih izpitov do 23. avgusta 1934. Završiii izpiti se bodo pričeli dne 3. septembra 1934. Prošnje za pripustitev, oziroma popravljanje morajo biti vložene do 1. septembra 1934._
je d&mol,	iH
© Sadja v izobilju na trgu. Letošnja izredna sadna letina daje pečat tudi ljubljanskemu sadnemu trgu Lepega zdravega in finega sadja, tako jabolk. hrušk, breskev in grozdja ima Ljubljana v izobilju. Naravno, da so cene sadju prav nizke in že kmalu ni Ljubljančan kupoval tako finih hrušk za 2 do 3 Din kg. Lepa štajerska jabolka so po 2.50 Din. Tudi okolica okoli Sostrega in Dobrunj nrinaša lepo sadje na trg, toda huda je konkurenca š štajer>,;i:n, ki je kar poplavilo trg z velikimi množinami blaga. Grozdje je bilo na drobno 5 do 7 in celo 8 Din kg. Cešplje so bile 2 do 3 Din. Mnogo je že na trgu brusnic po 4.50 do 6 Din. Zanimivo je, da letos belokranjske prodajalke sadja, hrušk in grozdja, prav redko prihajajo na ljubljanski trg, kamor so druga leta donašala vse svoie pridelke. Vzrok tiči v tein, da je bila letos Bela Krajina v velikem obsegu žrtev raznih neviht in da jim je toča pobila vinograde in sadovnjake. Na irgu je bilo v soboto vsega do 20.000 kg raznega sadja. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Zobozdravnik Med. Univ. flf. MU P*
Gregorčičeva ulica 32 — Telefon 20-70 zopet redno ordinira
0 Narodno gledališče na pragu nove sezone.
V Setrtek, dne 16. t. m. so se sestali v Drami in Ojieri ansambli našega gledališča in pristopili k delu In vajam za sezono 1934-35. Skušnje so tedaj v polnem teku. Drama pripravlja Arharjevo komedijo »Migo: z go. Vido .luvanovo v glavni vlogi, Schein-pflugove novo komedijo »Gugalnica« v režiji g. Skr-binška, nadalje satirično komedijo poljskega dramatika Raorta v prevodu F. Vodnika »Wnterloo . Ciril Debevoc pripravlja novo uprizoritev Cankarjevih »Hlapcovc. ki sc bo uvrstila v nameravani či-
ne prekosljiva v učinku?!
Mariborske vesti t
Lavantinski evharistični kongres v Mariboru
klus Cankarjevih dramskih del za dvajsetletnico njegove smrti. Poleg imenovanih režira Fran Lipah Lengyelovo komedijo »Antonija« z go. Nablocko v naslovni vlogi. Za otvoritev nove sezone se pripravlja Rostandovo veledelo v šestih dejanjih »Orlič« v prevodu pesnika Frana Albrechta z g. Janom v naslovni vlogi. Režijo otvoritvene predstave vodi g. prof. Šest. Otvoritev obeh gledališč bo sredi septembra.
Športne in vetrne jopiče
bajaco obleke, lahke obleke iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah
tvrdka
Drago schwab
Ljubljana, Aleksandrova cesta
O Zoološka razstava v Ljubljani. V dneli od 30. avg^ do 9. sept. priredi zoološko društvo »NOE« svojo prvo sezonsko zoološko (živalsko) razstavo, ki bo v Šelenburgovi ulici. Poleg domačih paseinskih živali, kakor psov, mačk, kuncev, golobov, perutnine itd. bodo razstavljene tudi druge tuje živali, opice, medvedi, srne, lisice, razni glodalci, papigo, vse polno domačih in eksotičnih ptic. Razen tega bodo v akvarijih in tera-rijih razstavljeni tudi razni krkoni in plazilci. Na razstavo že sedaj opozarjamo.
~ Podaljšajte si svoje življenje ~~~~ in zavarujte se pred prezgodnjim postaranjem!
Rogaška Slatina,
zdravilišče želodca, jeter, ledic, srca, črev, žolčnega kamna itd. Vam ustvari solidno podlago za novo pomlajeno življenje.
Od 1. septembra do 31. oktobra velja popolna 20 dnevna oskrba za državne uradnike od Din 1000'— dalje; za ostale goste pa od Din 1200-— dalje. Prospekti in cenik: Zdravilišče in „Putnik".
O Ako vas zanima cenj. gospodinja,
kako se hitro in poceni opere belo in barvarski perilo, Vas vabimo, da posetite predavanje, ki se vrši v torek, 21. t. m. ob 4 popoldne pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, Breg št. 8. Priredi ga »Celjska milarna«, d. z o. z.
Zdravnik dr. Zajec line
otvori 23. t. m. splošno in zobno prakso
V HengŠU. — Ordinira na pošti
© Novost pri tramvajskem prometu. Z današnjim dnevom stopi v veljavo nov vozni red za tramvaje na Zaloški cesti. Od nedelje dalje vozi namreč od Šarabona do garnizijske bolnišnice in nazaj samo po en voz in ne po dva, kakor je bilo to doslej. Kako se bo ta novost obnesla in kako bo ugajala občinstvu, pa je treba še počakati. Samo mnenja smo, da večno spreminjanje voznega reda prometu res ni v korist. Kdor bo hotel v bolnišnico, bo moral zopet prestopati. Res ne vemo, čemu je dobro tako spreminjanje.
© Urejevanje Marijinega trga. Frančiškanski most je sedaj dovršen ter delavci opravljajo le še zadnja manj važna dela na Marijinem trgu pred mostom. Pač pa se je že začelo urejevanje Marijinega trga. Deloma sta že razkopani Prešernova in Wolfova ulica, kjer izmenjujejo napeljave in obnavljajo hodnike ter robnike. Pričeli pa so tudi s prenavljanjem nujno potrebnega hodnika pred frančiškansko cerkvijo. Ta hodnik je bil že zaradi tega potreben,, saj se je moglo zgoditi, da bi kdo prišel iz cerkve, stopil iz stopnic in že bi ga podrlo kakšno vozilo. Z napravo novega in nekoliko zvišanega hodnika bo to preprečeno. Na Marijinem trgu pozneje zgrade tudi nekaj prometnih otokov, tako da bo ta trg v nekaj letih dobil končno obliko.
© Mestna ljudska kopel v Kolodvorski ulici bo zaradi snaženja od 21. do 31. avgusta 1934 zaprta.
0 Radi selitve se proda dobro ohranjena oprava, čista in poceni, tudi lepa in velika slika. Oglasiti se: Malijeva ulica 3, Kode-ljevo (ob Klunovi ulici).
© Pouk v vkuhavanju sadja in zelenjave v navadnih kozarcih in prsteni posodi kakor tudi v patentnih kozarcih bo na Krekovi gospodinjski šoli v Šiški od 20. do 25. avgusta. Ob enem so bodo udeleženke tečaja vadile v prirejanju mrzlih sadnih in zelenjavnih plošč in zakusk.
© Katera dama želi najmodernejšo obliko filc klobuka, najnižje cene kakor žalni klobuk in paj-čolan, naj obišče salon »Anita«, Ljubljana, Krekov trg lu.
7. in 8. septembra 1934.
Od vseh strani lavantiuske škofije že prihajajo obvestila, da bo udeležba na evharističnem kongresu za lavantinsko Škofijo dne 7. in 8. septembra naravnost izredna. Pripravljalni odbor v Mariboru dela z vsemi močmi, da bo prireditev vsestransko uspela. Potrebuje pa pri tem pomoči vse duhovščine.
Na polah, ki so jih že prejeli posamezni župni uradi, naj javijo ti kolikor mogoče točno število udeležencev. Te prijavne pole naj bodo v Mariboru nakasneje do 27. t. m. To je neobhodno potrebno za ureditev prostora pri sv. maši, procesiji, predvsem pa zaradi preskrbe železniških voz.
K zborovanjem, dne 7. septembra, naj pridejo le tisti, ki imajo za predavanje zanimanje in razumevanje. Večina ljudstva pa naj pride šele s prvimi vlaki zjutraj 8. septembra. To tudi zato, ker bo prenočišč od 7. na 8. september zelo malo na razpolago. Odbor se zato ne more vezati, da bo mogel vsem prijavljencem preskrbeti prenočišča. Za preprosto prenočišče (slama na tleh) bo pobiral odbor 2 Din od osebe za čiščenje.
Od več strani prihajajo vprašanja ali naj pridejo tudi belo oblečena dekleta. Prosimo za čim večjo udeležbo v belih oblekah. Dekleta — velika in majhna — v belih oblekah bodo šle v bližini Najsvetejšega. Kolesarji bodo tvorili dve skupini,
eno v začetku, eno na koncu procesije. Kolesarji naj imajo okrašena kolesa in bele srajce. .Tezdeci naj bodo po možnosti vsi v belih srajcah, pridejo pa naj samo izvežbani jezdeci, če le mogoče samo dosluženi vojaki-konjeniki. Konji se ne smejo plašiti pred godbo. Slabi jezdeci in plašljivi konji bodo takoj brezpogojno izločeni. Za konje bo poskrbljeno za seno in oves po nizki ceni. Zato rabi odbor čimpfej točne prijave.
Skupine na vozovih ne bodo šle v procesiji. Za konje z vozovi in za vozove same bo preskrbljen prostor, ne bo pa preskrbljena knna za te konje.
Ministranti naj prinesejo s seboj rdeče obleke in zvončke. V procesiji bodo šli neposredno pred Najsvetejšim.
Zastave bodo pri sv. maši zbrane na določenem prostoru, pri procesiji pa gre vsaka zastava pri svoji skupini. Pridite čim več z zastavami.
Knjižica »Zborna maša« stane 2 Din. 2upni uradi naj jo naročijo v čim večjem številu pri kn. škof. ordinariatu.
Naročite tudi takoj znake. En komad stane 1 Din. Znaki bodo razposlani tako, da jih bodo imeli vsi župni uradi v nedeljo dne 2. septembra in jih bodo ta dan že lahko razdelili.
Vsaka skupina z nad 200 udeleženci mora imeli vsaj enega reditelja. Reditelje javite čimprej. Vsak reditelj bo dobil bel rediteljski trak.
Pripravljalni odbor.
Most na Mariborski otok blagoslovljen
Maribor, 18. avgusta.
V nedeljo bo slovesno blagoslovljen novi most na Mariborski otok. Most pravzaprav še ni popolnoma dovršen, ker manjka še zidani podpornik na
levem obrežju. Nadomešča ga leseno ogrodje. Radi visoke vode, ki je letos pomladi nenavadno zgodaj nastopila, ni bilo mogoče zgraditi obeh podpornikov; šele letošnjo zimo bodo zgradili drugi podpor-
nik. Oporniki so iz železobetona, mostna konstrukcija pa je železna. Opornika in obrežne opore je zgradila tvrdka Šlajmar & Jelene, železno konstrukcijo pa je dobavila Splošna stavbena družba v Mariboru. Železna konstrukcija premosti Dravo v treh razponih od 21, 42 + 61, 20 + 21, 42 metrov. Sistem konstrukcie tvori predalčasti nosilec — takoimenovani Gerberjev nosilec —, ki je ojačen v srednji odprtini z iokom. Ta sistem je danes zelo priljubljen, ker je poleg nizke lastne teže tudi prijeten za oko ter se lepo prilega slikoviti okolici Mariborskega otoka. Višina predal-častega nosilca se je določila tako, da je niegov gornji rob obenem vrh ograje. Na ta način se je omogočil tudi v srednji odprtini prost, razpust. Konstrukcija je preko srednje odprtine na Običajen način zakovičena, pTeko stranskih odprtin pa ie električno varjena. Širok je most 5 m; širina js razdeljena na 2.40 m široko vozišče z dvema stranskima hodnikoma za pešce. Voziščna plošča je lesena. Teža železne konstrukcije znaša 85 ton. Statični proračun se je izvršil za obtežbo 35C kg/m2 z upoštevanjem 6 tonskega tovornega avtomobila.
„Maribor" vabi v Maribor
Polovična vožnja na Maribor od 4. do 12. septembra 1934 za vsak vlak.
Vse, ki pridejo v dneh 7. in 8. septembra t. 1. v Maribor, vabimo, da se udeležijo naše proslave ter se poslužijo v ta namen polovične vožnje.^
Vsakdo, ki se hoče poslužiti polovične vožnje, se mora ravnati po sledečih navodilih:
1.	Na postaji, kjer vstopi, naj kupi celo karto za Maribor. To karto da žigosati kar tam na postaji in zahteva legitimacijo za 5 Din, ker gre na proslavo »Maribora« v Maribor.
2.	Na legitimacijo, ki jo je kupil za 5 Din, skupaj s karto, se podpiše.
3.	V Mariboru ne sme niti legitimacije niti vozne karte oddati, ker se z njo domov zastonj pelje.
4.	V Mariboru si mora preskrbeti potrdilo, da se je res udeležil prireditve »Maribora«. To potrdilo se bo za odškodnino 2 Din oddajalo tekpm tedna v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti 5 iu na Aleksandrovi cesti 6, na dan 8. septembra pa kar na postajah pred odhodom vlakov.
5.	Železniško legitimacijo za 5 Din mora tudi v Mariboru na postaji dati žigosati, predno se odpelje domov.
Vsi, ki imate v načrtu te dni v Maribor, si iz-režite ta navodila in shranite k denarju, da boste pravilno ravnali.
Pozor še na sledeče:
1.	Ker morajo na postaji vsakemu posebej izstaviti karto in legitimacijo ter v njo napisati številko, zato pridite pravočasno na kolodvor. Kjer je mogoče, imejte reditelja, ki pomaga!
2.	Ker bi se znalo zgoditi, da bi kateri postaji legitimacij zmanjkalo, nam na spodnji naslov naši prijatelji, posebno gg. župniki in kaplani, ki bodo organizirali v teh dneh ljudstvo za Maribor, vsaj do 27. avgusla približno javite, koliko jih pride z dotične postaje. To potrebujemo tudi zaradi tega, da pripravimo dovolj vagonov za proge. Tozadevne prijavne pole dobite. Ako nam boste pravočasno in točno javili, nam bo mogoče ustreči.
Posebno opozorilo glede železniških logitimacij.
Tekom »Mariborskega tedna« smo opazili, da posamezne postaje in vsa postajališča niso imela na razpolago železniških legitimacij po 5 Din. »Maribor« je vložil na žel. direkcijo vlogo, v kateri smo predlagali, da naj imajo vse postaje in postajališča dovolj legitimacij pripravljenih. Na onih postajališčih, kjer se karte sploh ne oddajajo, ampak jih sprevodnik da v vlaku, bodo dobili, tako smo predlagali, tudi legitimacije v vlaku.
Iz tega vidite kako važno je, da imamo točne prijave, da moramo pravočasno sporočili direkciji, koliko legitimacij bo posamezna postaja in postajališče potrebovalo.
Priiifiivijiiliii odbuf »Mafibora« v Mariboru.
□	Smrt kosi. V bolnišnici sta umrli 51-letna Marija. Slatinšek in 63-letna delavka Marija Kajšler. Naj počivata v miru!
□	Gasilska komisija iz Ljubljane se mudi že nekaj dni v Mariboru. Komisija ima nalog urediti notranja vprašanja mariborske gasilske čete.
□	Iz klasične gimnazije. Popravni izpiti za redne učence I. in II. razreda bodo 25. avg., za ostale razrede 27. avg. — Višji tečajni razredni izpiti (pismeni) bodo 25., ustmeni pa 28. avg. — Nižji tečajni izpit, popravni izpiti za privatiste in dopolnilni izpiti bodo 28. avg. Začetek je vselej ob 8 zjutraj. — Vpisovanje za I. razred bo 3. sept. od 8—10, za II. razr. 4. sept. od 8—9, dne 5. sept. pa od 8—10 za V. in VI. razr., od 10—12 pa za VII. in VIII. razr. Zamudniki se bodo odklanjali. Šolnina ln druge pristojbine se morajo plačati pri vpisu. — Otvoritvena služba božja bo dne 10. sept. ob 8 v Alojzijevi kapeli. Podrobnejši spored .ie na razglasni deski.
□	Davčne zadeve. Dne 16. avgusta je potekel skrajni rok za plačilo III. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaiira-nega), rentnine, davka na neoženjene osebe, družabnega, davka in vojnice. Dne 14. avg. pa je potekel skrajni rok za plačilo I. polletnega obroka rentnine.
□	Ljubljanski pllnarji na obisku. Osebje ljubljanske plinarne — 30 po številu — je obiskalo pod vodstvom ravnatelja plinarne inž. Bart.la in inž. Zupana mariborsko plinarno. Ljubljanski gost.ie so si ogledali naprave plinarne, Mariborski otok in mesto.
□	Opustitev pohorskega kamnoloma.
Tvrdka Ehrlich namerava v Oplotnici opustiti svoj granitolom. Mariborska občina se sedaj pogaja s tvrdko, da bi odkupila večje partije izgotovljenih granitnih kock in ostalega granitnega materijala. ki se rabi za tlakovanje cest. Pogajanja so bodo najbrže ugodno zaključila ter bo prišla občina poceni do velikih zalog tlakovalnega materijala, ki |ca bo uporabila za regulacijo Po-breške, Koroške in še nekateri drugih cest.
□	5 novlfli hiš. Na zadnji seji mestnega sveta so sc obravnavale tudi gradbene zadeve, podeljenih je bilo 5 novih gradbenih dovoljenj za vlsokopritlične stanovanjske zgradbe.
□	Upravni odbor mestno občine je imel v petek zvečer sejo. Oddala so se nekatera stanovanja v mestnih hišah ter razpravljal«, personalne zadeve mestnih uslužbencev.
□	Izlet v Miinchen — OberamergTtu -avtocarom priredi Putnik v dneh 26. avg. do 2. sept. Pavšalna cena 1600 Din. Prijave: »Putnik«, Maribor. 'Iclcloii —1
Dve krasni obrtniški razstavi
Nad 10.000
obiskovalcev v Št. Vida
Št. Vid nad Ljublj., 18. avg.
Število bloka vstopnic za obiskovalce Šentviške obrtniške razstave se kaj naglo dviga in je že danes zelo blizu 10.000. To število je popolnoma kontrolirano in so bile vse vstopnice res prodane. Velikega obiska pa pričakujejo razstavljalci zlasti v nedeljo, ki je obenem zadnji dan razstave in je prav gotovo, da bo končno število znatno preseglo 10.000. Kupčije se razvijajo zelo živahno in so skoraj vsi razstavljalci izredno zadovoljni ter le obžalujejo, da se mora razstava zaradi bližajočega se šolskega pouka zaključiti. Šolska mladina pa bo imela od razstave tudi neko neposredno korist: marljivi obrtniki so namreč vse razstavne prostori* prebelili.
šentviška razstava se bo zaključila na primeren način. .Jutri ob 3 popoldne bo v priljubljeni restavraciji »Pri Jagru- velika ljudska zabava s srečoiovom. Pri tem srečolovu bo razdeljenih nad 200 lepih dobitkov, po večini samih obrtniških izdelkov. Ob 6 zaključi predsednik Ivan Vrhovec razstavo, nakar bo pred vsem občinstvom žrebanje tiste 6rečne vstopnice, katere lastnik prejme krasno kuhinjsko opremo. Torej: Jutri še enkrat v Št. Vid.
Obrtna razstava na Viča
Obsežna predmestna občina Vič do pred kratkim ni imela nikake obrtniške strokovne organizacije. Pred dobri mletom pa so se viški obrtniki organizirali. V občini imamo nad 100 obrtniških obratovalnic.
Razstava ni razdeljena po strokah obrti, kar bi najbrž napravljalo vtis enoličnosti.
V prvi sobi razstavlja vrtnarstvo K Herzmnn-sky. Poleg njega razstavlja mojster F. šerbec mize in izdelke iz terazzo materiala, pripravne za ljubitelje vrtov. V isti sobi je še mizar Anton Bizo-vičar razstavil res lepo spalnico. Druga soba nam nudi lep pogled na kombinacijo treh domačih obrt-
Po temeljitem razpravljanju o prireditvi razstave se je DJO na Viču odločilo prirediti razstavo izdelkov svojih članov v prostorih nove šole od 12. do 26. t. m. Razstava sama nudi res lep pogled na pisano in raznovrstno blago, ki je razporejeno v lepi harmoniji in živahni zunanjosti.
Koledar
Nedelja, 19. avgusta: (13. pobink. nedelja.) Lu-dovik Tolanski, škof; Janez Eudes, spoznavalec.
Ponedeljek, 20. avgusta: Bernard, opat; Samuel, prerok.
Novi grobovi
+ Crešnjevec pri Slov. Bistrici. Prejšnji teden smo pokopali mlado mater go. Pivko iz Leskov-ca Dasiravno so jo odpeljali nujno v mariborsko bolnišnico zaradi slepiča, je bilo vendar že prepozno. Kako se je skrbno pripravila za večnost in kako brezskrbno je nastopila to pot, nam je v krasnih besedah omenil v nedeljo med pridigo gospod župnik. Želela je, naj molijo za njo, drugič pa, da ji je hudo, ker ne more sama pripravljati najmanjšega otroka za sveto birmo. V njeni hiši je imel prostor le katoliški tisk, zato tudi ni čudno, da se fe pogreba udeležila ogromna množica ter skušala lajšati osamelemu možu vdovcu in otrokom težko bol. Naj počiva v miru. — Vranični prisad. Iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. Pri Brašiču v Trnov-cah, fara Crešnjevec, so zboleli na vraničnem prisadu štirje voh. Baje jih je že odpeljal konjač. Bližnji sosedje s strahom gledajo v hleve in čakajo, kedaj bode tudi nje doletela težka usoda. Upamo pa, da je gospod živinozdravnik potrebno ukrenil, da se bolezen ne razširi.
,/luMus'' ^otnaU mifo, da Upo Aefo
Ostale vesti
—	Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije bo dne 7. in 8. septembra t. 1. v Zagrebu z že objavljenim sporedom. Dne 9. septembra bo izlet v Hrvatsko Zagorje in dne 10. septembra odhod v Dalmacijo preko Splita do Dubrovnika in Kotora. Vsak udeleženec naj tudi takoj sporoči, ali se namerava udeležiti izletov in katerih, ker je treba avtobusnim podjetjem in paroplovnim društvom
Sravočasno naznaniti točno Število udeležencev, dbor društva »Pravnik«.
—	Maturantinje 1. 1909 iz učiteljišča r Ljubljani. Dne 30. avgusta praznujemo v Ljubljani 25 letnico mature Ob 15 v restavraciji »Bellevue«. Udeležite se polnoštevilno. — Franke.
—	Gg. akademikom in abiturientom! Akademski dom sv. Cirila je ustanovljen za poštene in vestne visokošolce našega vseučilišča, ki naj postanejo trdni krščanski značaji, zvesti domovini in svojemu slovenskemu narodu tudi v težkih preizkušnjah. V tem namenu nudi Cirilov dom že par let sem primerna bivališča okoli 50 akademikom, ki lahko tudi doma v lični kapelici opravljajo svoje verske dolžnosti. Stanarina znaša 120 do 160 Din mesečno (raz-
______	. prisili,	.
v tem oziru sitrožje kot doslej, ker uima nika-kih fondov, oz. drugih dohodkov na razpolago za kritje režijskih stroškov in obresti. Vsak stanovalec plača za luč in kurjavo pavšal za prvo tromesečje v znesku 100 Din vsaj do 15. novembra, za drugo tromesečje 100 Din vsaj do 91. januarja, za tretje tromesečje 50 Din do 1. maja. Kdor izmed Vas oziroma abiturientov feli stanovati v Cirilovetn domu, naj nemudoma napravi prošnjo in pošlje vodstvu (Streliška ul. 12 v Ljubljani), ker se na zakasnele prošnje ne bomo mogli več ozirati. Vsak prosilec naj priloži tudi obveznico z očetovim, oziroma s skrb-nikovim podpisom kot jamstvo za redno plačevanje vzdrževalo i ne. — Ponovno prošnjo morajo nasloviti nn vodstvo Doma tudi oni gg. akademiki, ki »0 doslej že bivali v Domu: drugače se bodo njihove sobe pridelile novim prosilcem. — Vodstvo Doma.
nikov, ki so ključavničar Julij Stermenszky, klepar F. Košenina in pečar Pirnat Stanko.
Nad polovico tretje sobe zavzema mizarsko podjetje Ivan Umek, ki je razstavil 4 kuhinjske oprave, moderne in udobne ležalne stole in prav lepe krste. Kuhinjsko posodo pa je razstavila veletrgovina z železnino Fr. Stupica iz Ljubljane. Poleg Umeka razstavlja čevljar Voljč Ignac svoje izdelke, ki morejo konkurirati vsakemu industrijskemu izdelku. Mladi kolarski mojster /Cirnian Stanko razstavlja svoj izdelek smuči, ki vzbujajo pozornost športnikov.
Opi6 in oceno druge polovice razstave prinesemo v prihodnjih dneh. Smelo lahko trdimo, da je viška Obrtna razstava doživela že v prvi polovici razstavnega termina popoln uspeh, saj se število naglo približuje 3000. Samo na praznik je razstavo posetilo preko 700 obiskovalcev. Občinstvo pa je pri ogledovanju razstave ugotovilo, da more nabaviti prav vse obrtne izdelke doma in naj bo za vse prebivalstvo merodajna deviza, da se kupuje pri domačem obrtniku in s tem podpre obrtniški stan v bližnji okolici industrijskih obratov, kjer obrtnik res največ trpi.
Razstava je odprta še ves teden, torej do vključno 26. t. m. Vstopnina znaša le 2 Din. Prav vsi, kamor so se obrtniki obrnili za podporo, so pokazali razumevanje, le Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dosedaj še ni dala nikakega odgovora. Prepričani pa smo, da bo stanovska zbornica za obrtnike, kamor plačujejo lepe prispevke ob tej priliki pokazala razumevanje za njihove težnje in se odzvala njih prošnji.

Proti vročini:
solnčnik in „ .
M
bonboni
Ujeffli si Mipili!
PROIZVOD UNION, ZAGREB.
—	Romarski shodi na Krki so: Ob Binkoštih: Nemški Kočevarji, o sv. Urhu: Romarji iz Škocja-na (»Urhovci in Urhovke«), drugo nedeljo po Vel. Šmarnu: Gorenjci, tretjo nedeljo po Vel. .Šmarnu: Dolenjci in okolica. Pripeljejo se z vlakom do Stične, nato gredo ali peš (1 in pol ure) ali pa z avtom do Krke. Največ pa se jih pripelje z Iojternim vozom; včasih so nekateri prav lepo okrašeni. Fantje se pripeljejo tudi na kolesih; lansko leto smo našteli nad 60 takih romarjev.
—	Duhovite vajo za bogoslovee na Brinji gori. Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev prosi svoje člane, ki se nameravajo udeležiti duhovnih vaj na Brinjevi gori pri Konjicah, naj 6e takoj pri-glase po dopisnici na naslov: Jože Geohelli, teolog, Vrhnika. To naj store tudi oni tovariši, ki 60 se že v juniju ustno priglasili. Nabiralna akcija je že toliko uspela, da bodo vsi revnejši oproščeni prispevka za hrano. Da dobimo četrtinsko vožnjo, ki stane od Ljubljane do Zreč in nazaj 31.50 Din, nas mora potovati skupaj vsaj deset, oziroma, četudi manj, vsaj toliko, da se nam bo izplačalo kupiti deset četrtinskih vozovnic. Zato naj vsakdo v priglasnici navede ali bo potoval skupaj z drugimi tovariši skozi Ljubljano, in sicer ali na obe strani ali le na eno. Iz Ljubljane se odpeljemo 12. septembra zjutraj oib 7.25. Kdor bo potoval sam, naj pazi, da bo istega dne popoldne že na cilju. — Predsednik.
LOGARSKA DOLINA
gorsko letovišče, 750 m nad morjem. Planinski dom SPD v Celju nudi od 1. septembra dalje prvovrstno prehrano s prenočiščem (pension) samo za 35 Din. Pridite, da preživite nekaj dni v gorskem zraku! Prospekti in pojasnila: Planinski dom.
Logarska dolina, Solčava ali SPD v Celju.

-	' S.'
— Vseslovanski čebelarski kongres. Čebelarjem! Zadnji teden nas loči od vseslovanskega čebelarskega kongresa, ki bo od 26. do 3t. avgusta v Belgradu. Po poročilih, ki smo jih dobili iz Belgrada, je za kongres in razstavo že vse pripravljeno in smelo pričakujemo najlepšega uspeha tako razstave kot kongresa. Razstava, za katero se je prijavilo preko 300 razstavljalcev iz vseh krajev naše države in tujine, bo nudila obiskovalcem krasen splošen pregled naprednega čebelarstva. To vam bo najboljša učna knjiga, iz katere bodo čebelarji črpali obilo znanja in koristi, čebelarsko društvo je že odposlalo vse razstavno blago v Belgrad, bo pa za razstavo primerne predmete zbiralo še do dne 23. avgusta, ko jih bo društveni odposlanec vzel osebno seboj. Lepo blago bo na razstavi tudi nagrajeno. Najnižja nagrada bo znašala 250 Din. Slovenske čebelarje še enkrat poživljamo, da zberejo za razstavo primerne predmete, med in vosek in ga takoj pošljejo glavnemu društvu v Ljubljano. Naši čebelarji se odpeljejo v Belgrad dne 25. avgusta, to je v soboto, in sicer dopoldne ob 9 ali zvečer ob 20 z brzovlakom, kakor jim to bolj ugaja. Pri obeli vlakih jih bo čakal na kolodvoru v Belgradu glavni društveni tajnik, ki jim bo dal vsa nadaljnja navodila glede prenočišča, hrane in kongresa. Vožnja z brzovlakom velja iz Ljubljane tja in nazaj 286 Din. Vsak udeleženec kongresa pa mora imeti posebno
Gosli napravijo veselje pa fudi delo!
Gospodinja hoče pokazati,kaj zmore njena kuharska umetnost. In kadar gosti odidejo? Potem čakajo cele grmade posodja . . .
KAJ STORITI?

Malo V i m a nc vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti I
ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV
društveno legitimacijo, ki jo dobi pri glavnem tajništvu ali v Društveni Čebelami po 10 Din. Z isto legitimacijo in voznim listkom se bodo vračali čebelarji zastonj zopet do domače železniške postaje. Prenočišča bodo od 10 do 15 Diu. čebelarji, udeležite se kongresa in ne zamudite ugodne prilike.
—	Belgrajčani v Sloveniji. Danes v nedeljo, 19. avgusta, se pripelje ob pol 5 zjutraj s posebnim vlakom skupina Belgrajčanov na obisk v Slovenijo. Skupina šteje %() oseb. Obiskali bodo gorenjska letovišča Bled, Kranjsko goro in Bohinj, nekatere skupine pa se bodo povzpele tudi na vrhunce Julijskih in Kamniških Alp. V Sloveniji bodo ostali kake štiri do pet dni. Izlet je organiziral »Puitnik«.
—	Na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili: a) popravni nižji tečajni izpiti 27., b) popravni višji tečajni izpiti: pismen 29., ustni 30. avgusta; c) razredni popravni izpiti bodo po razporedu, ki je nabit na razglasni deski v šolski veži, dne 28. in 29. t. m. Privatisti, ki imajo popravne izpite iz kakega jezika ali matematike, pišejo pismeno nalogo dne 27. t. m. Vsi izpiti se prično ob 8 zjutraj dnevno. Kdor ni vložil prošnje ali se k izpitu ne bo pravočasno javil, pozneje ne bo pripu-ščen. Vpisovanje za šolsko leto 1934-35 bo: za I. razred dne 1. septembra od 8 naprej; za II. do VIII. razred: a) učenci domačega zavoda dne 2. septembra (dopoldanski oddelki dopoldne, popoldanski popoldne) ob 8 in 15, in morajo prinesti s seboj zadnje šolsko izpričevalo. Učenci z drugih zavodov pa 3. septembra. Vsi vpisovanci morajo prinesti k vpisu davčno potrdilo o vseh davkih očeta, matere in eventuelno dijaka. Šolnino je plačati takoj. — Ravnateljstvo.
—	Pri lenivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodcu in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zastajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev.
—	Popravi! V spisu Oprosti, Tone v petkovem »Slovencu« naj se bere v drugi vrsti zadnjega odstavka »orisali drugi« in ne »ovirali«.
—	Nesreča na tržiški železnici. Prav tam, kjer je zadnjič vlak povozil nekega starčka, se je v petek zjutraj v Križah pri Tržiču zopet pripetila huda nesreča. 12 letni posestnikov sin Janez Urbane iz Žiga nje vasi pri Križah se je z vozom in konjem vračal domov. Na prelazu se je voz naenkrat ustavil. Deček se je na vso moč trudil, da bi konja pognal dalje, toda ni mogel doseči ničesar, strojevodja bližajočega se vlaka pa tudi ni mogel ustaviti stroja. Stroj se je zadel v voz, ga prekucnil s konjem vred v jarek, obenem pa precej ranil dečka. Deček si je pri nesreči zlomil nogo, ima pa tudi hude notranje poškodbe. Konja je stroj razmesaril, voz pa se je popobioma razbil.
—	Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Predstojniki vseučiliškib klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov.
—	Legitimacije za polovično vožnjo, železniško ministrstvo jc vpeljalo posebne železniške legitimacije po 5 Din, ki jo niorii vsak kupiti nu postaji, če se hoče poslu žiti polovične vožnje pri kaki prireditvi. Med Mariborskim tednom se je opazilo, du mnogi tega še niso vedeli. Ker bo to ostalo, zalo naše čitatelje opozarjamo. da se vsakokrat, kadar se hočejo jio-sfužiti 50% popusta pri kaki prireditvi, kupijo to legitimacijo. Od 4. do 12. septembra bo polovična vožnja v Maribor. Tudi ob tej priliki mora vsak udeleženec kupiti to legitimacijo nu postaji in je ni mogoče naročiti kje drugod! Toliko v vednost ■« razna vprašanju nu naše uredništvo
—	Prošnje M suplentsko službo. Diplomirani filozofi, ki so vložili prošnje zu suplentsko službo, naj pošljejo banski upravi takoj potrdilo o imovinskem stanju. Ako v tem potrdilu ni ugotovljeno, da ne plačajo nikakega davka, je priklopi t i potrdilo o plačanih davkih. Pride-jati je en prepis.
— Nesreča pri delu. Pri kopanju nekih temeljev je podsulo 22 letnega delavca Martina Nerelo od Sv. Križa pri Kresnicah. Nereli je zlomilo levo nogo. Bil je prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
Proti preobilni debelosti
uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujšanje,
ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstraktov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bafliovec. Mala doza (10(1 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 74 Din.
Reg. br. 283 — U. I. 193«.
—	Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Bierbaum P. A., Kurz und fasslich, Predig-ten auf die Sonntage des Jahres, 366 strani, nevezano, 56 Din. — Br. Willram, Festansprachen bei kirchlichen und weltlichen Anlassen, 276 strani, nevezano, 68 Din. — Esser Xaver Fr. P., Kurz predigten, I. zv. Von Advent bis Christi Himmel fahrt, 124 strani, nevezano, 30 Din. II. zv. Von Christi Hiinmelfalirt bis Advent, 126 strani, nevezano, 30 Din. — Fiiglein P. G„ Zungen und Zei-chen Gottes aus vergangener Zeit, Gelegenheits-predigten, 119 strani, nevezano, 44 Din. — Kon-nermann Dr. — Marx, Brennende Fragen der Land- und Industrieseelsorge. Predigten und Vor-trage Iur die Notzeit unseres Volkes, 512 strani, nevezano, 96 Din. — Die lebendige Pfarrgemeinde,
111 strani, nevezano, 25 Din. — Lienert Konrad P., Der moderne Redner, 405 strani, vezano, 92 Din. — Pileger Kari, Geister, die um Christus ringen, 313 strani, vezano, 82 Din. — Schreiber Christian Dr., Fiihrer durcli das Kirchenjahr, 383 strani, vezano, 136 Din. — Waitz Sig. Dr., Der heiligstt Dienst, 316 strani, vezano, 80 Din.
—	Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas Začasne uprave drž. razlaščenih velepos. gozdov »Prodaja lesa«.
—	Mati iu det©. Največji zaklad vsakega naroda so njega matere in deca. Na zdravje matere in deteta je treba posebno paziti in negovati. Ljudstvo je treba o tem nazorno poučiti in najlažje se to doseže s primernimi razstavami. Tako bo tudi na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 1.—10. septembra prirejena zaokrožena higijenska razstava pod geslom »Mati in dete-?. Spoznavanje svojega telesa, vzrokov bolezni in pravilnega načina življenja so pota, ki vodijo do zdravja poedinca in naroda. Higijenska razstava bo zelo obsežna, imela bo 21 oddelkov, ki bodo predvsem v modelih prikazali človeške organe, razplod živili bitij, otroške bolezni, šolsko higijeno, higijeno dojenčka in matere, postanek človeka, porod in spolne bolezni, jetiko, zajedavce človeškega telesa, higijeno stanovanja, alkohol in bolezen itd. Vsakdo, bodisi dežetan ali meščan, si mora brezjiogojno ogledati to zanimivo in poučno razstavo, ki bo povedala in poučila več kot debele knjige.
—	Harmonika je našla v zadnjih letih pot v vsak moderen orkester in jo danes večina glasbenikov in komponistov priznava kot polnovreden instrument. Malo jih je, ki se ne bi z lahkoto priučili igranju na harmoniko, ki je narodni instrument v pravem pomenu le besede v Sloveniji, Hrvatski, Istri, pa tudi v Nemčiji, Švici, Belgiji in Holandski. Posebno se goji igranje harmonike ua kromatično harmoniko. Vsak igralec bo, kakor hitro Občuti osrečujoče notranje veselje vsled luninega znanja, obžaloval, da se že prej ni priučil temu instrumentu. Ta umetnosl ni nikomur nedosegljiva. Kaj se da doseči, bo pokazala tekma jugoslovanskih harmonikarjev dne 8 .septembra t. I. na Ljubljanskem velesejmu.
—	Prah In znoj, ki tvorita največkrat umazan ost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in čc ju dodobra ne spravilo iz nje, jo predčasno raztrgata. Obilna, gostu in nežno bela pena Zlatorog-ovega mila pn ohere do vseh potankosti vlakna perilu vsako nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlatorog-ovo milo je izdatno in zato jHiccni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Zlatorog-ovo milo!
—	Opozarjamo cenjene čitatelje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat poskusil.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok
Dva milijona škode je napravil
nedeljski orkan v krajih ob Kolpi
Ljubljana, 18. avgusta.
»Slovenec« je že 15. t. m. obširno i»ročal o katastrofalnem neurju, ki je v nedeljo, 12. t. m. besnelo nad občino Stari trg ob Kolpi. Poročilo je v prav plastičnih slikali opisalo besnenje orkana, ki je naj)ravil ijovsod, do koder je segel, na poljih, na sadovnjakih, jx> vinogradih in tudi gozdovih ogromno škodo. Ta orkan i>o svoji obsežnosti in silovitosti spominja na velikanski orkan, ki je pred desetimi leti zadivjal prav tako ob vročih ix>letmh dnevih nad Logatcem, kjer je v ozkem, do 5 km širokem pasu, v daljavo kakih 30 km, jx> gozdovih lomil visoke smreke in jih metal ob tla. kakor št-bice toča pa je pred sedmimi leti tako klestila okrog Višnje gore. Tudi tu v starotrški občini je orkan zavzel širokost kakih 5 km in po nekod do 10 km ter besnel od Starega trga dalje proti Metliki, odnosno proti hrvatski meji. Orkan je nad okolico pribesnel od zahoda.
Dolenjski kraji so bili do konca junija še nekako obvarovani hujših vremenskih katastrof. Nevihte, v prvi vrsti krajevnega značaja, so se začele šele julija in sedaj avgusta, po nekod po deževju pritiska huda sopara in vročina. Koliko škodo je nedeljski orkan napravil po črnomeljskem in metliškem okraju, uradno še ni točno dognano. V jx> nedeljek, takoj jx> nevihti so se sešle posebne občinske cenilne komisije, ki so začele v domačih vaseh ocenjevati škodo na poljih in drugih kulturah. Komisije v črnomeljskem okraju vodi pristojni kmetijski referent. Ta je po okrajnem glavarstvu
poslal na bansko upravo kratko brzojavno poročilo, ki navaja, katere vasi so bile po tem orkanu najhuje oškodovane.
Kmetijski odsek banske uprave je danes prejel to brzojavko, ki pravi, da so najhuje trpeli:
Stari trg, Predgrad, Sodevci, Močile, Laze, Prelesje, Dol, Jelenja vas, Paka, Deskova vas, Kot in Hlevi. V teh krajih so bili vsi poljski pridelki, tako ajda, proso in koruza uničeni do 100%, prav tako vinogradi do 100%, sadovnjaki pa trpe škodo do 75%. Krompirju nedeljska nevihta ni napravila večje škode. Po nekaterih vrtovih kažejo lepe hruške in jablane same gole veje. Brzojavka kratko opisuje posledice orkana. Pravi:
»Orkan je polomil drevje, raztrgal je strehe. Naliv je odplavil plodno zemljo.«
Okoli Starega trga je izrazito kraški teren, ki ima le ped prave plodne zemlje. To lahko vsak večji naliv spravi v nižje ravnine ali kotline.
Naposled brzojavka okrajnega glavarstva v Črnomlju navaja, da so komisije v omenjenih krajih ocenile škodo na 2 milijona dinarjev.
Koliko znaša škoda še jx> drugih krajih, zlasti v metliškem in kočevskem okraju, še ni točno ugotovljeno. Bela Krajina je letos v nekaj mesecih že | utrpela veliko elementarno škodo. V metliškem okraju je že julija znašala škoda po ujmah nad en ' milijon dinarjev. Pomoč prebivalstvu je nujno potrebna. Bela krajina, ki se je vsa veselila bujnega spomladanskega rastja po sadovnjakih in vinogradih, je obupana, kajti poletna toča in nevihte so ji vse uničile.
Iz sive davnine slovenske zemlje
99
Kozmi\ani" na Krki nas vabijo
Krka, 18. avg. j
Poletje se je že nagnilo proti jeseni; vročina ponehava in dan se nič več ne lovi z nočjo. Kmetu , pa se srce zasmeje, ko krene v nedeljo po zgodnj' maši ali pa po popoldanski pobožnosti po poljskem kolovozu in nato med mejami do svojih njiv. Čebelice veselo brenče po belih ploskvah, kjer bo kmalu ajda zorela. Ob njivah stoje gospodarji, škornje so že obuli, po dva, po trije: beseda teče o tistih dobrih časih, o katerih pripoveduiejo »nas stari oče« v senci na vasi ali pa pozimi na preji. Pa se spomnijo v svojem modrovanju »sv. Kozmi-janov« na Krki, h katerim romajo že dolga stoletja skoro vsi Slovenci po telesno in dušno zdravje.
»Kar hitro se obrne leto pa smo zopet tam, kjer smo bili lansko leto, le za eno leto smo starejši.«	_	T,	, n
»E, bo že kako! Da bi nas sv. Kozma in Damijan varovala še to leto, pa bomo že prebili tudi
te stiske in težave.«
Tako modrujejo. Midva, dragi romar, pa si oglejva malo to božjo pot sv. »Kozmijanov«.
»Kozmijani«, to čudno ime je skoval narod iz imen bratov sv. Kozma in Damijana, ki sta bila zdravnika v daljni Arabiji. Nista pa zdravita samo telesnih bolečin, ampak tudi dušne. Njuno češčenje se je zelo hitro razširilo po svetu. Kako sta prišla na Krko, ki je menda edina župna cerkev v Sloveniji, njima posvečena?
Pobožna legenda pravi, da je nastala krška božja pot menda že v 9. stol. Najprej so sezidali sedanjo kapelico na pokopališču. Od tedaj se ]e širila njuna slava. Staro izročilo pravi: »Gode se veliki čudeži; slepi spregledujejo, nemi govore, hromi hodijo, mrtvi se oživljajo...« Ko so prišli v Stično -beli menihi«, so prevzeli v oskrbo tudi novo cerkev in dušno pastirstvo v krški dolini. Sezidali so tudi sedanjo veličastno cerkev, ki ima osem oltarjev; ob Valvazorjevem času je krška fara štela 22 podružnic po krški dolini, skoro tja do Žužemberka. Lansko leto so Krčani postavili v cerkev nove orgle, krasno delo mojstra Jenka iz Št. Vida n. Lj. z 22 registri. Sredi orgel pa sto-luje David s harfo, delo akad. kiparja Pengova.
Naravno zanimiva Krška dolina pa je bogata »udi v svoji zgodovini. Saj je bila kot del dolge krške doline naseljena že v najstarejših časih; tod so vodili Rimljani svoje legije, po tej dolini so pozneje drvele divje tolpe turških janičarjev čez Krko in Muljavo proti Stični in še dalje, o čemer piše pisatelj Jurčič v svojem »Juriju Kozjaku«. In cerkev sama s svojim visokim zvonikom! V njej se nahaja grobnica slavnih vitezov Ravbarjev, pod zvonikom pa krško grobišče. Tudi stari krški zvonovi so bili znani po svojem mogočnem in ubranem zvonenju. Posebno, kadar so zapeli vsi:
»Tovor vina za en goldinar, še bom dal za en bokal,«
fe vodil veliki zvon sv. Kozma in Damijana. Na drugem koncu doline se je »kregal« sv, Jakob v Vel. Lesah s svojim
Jakob ima bučico, Jakob ima bučico...«;
sv. Štefan sredi gozdov na Šici pa se je »norčeval« iz svojega mežnarja, kadar je bil zaspan:
»Šiški mežnar s trto zvezan, s kolom zbit, s kolom zbit, da ne more več zvonit'.«
Krške zvonove je ovekovečil v svojih pesmih naš pesnik Anton Hribar-Korinjski, sedanji župnik v Zalem logu, —- Pa zopet podzemeljska jama ob izviru Krke in stari krški grad ter s tem zvezana pravljica o krškem »lintvernu«, ki je ugrabil grajsko hčer Darinko, o čemer poje Hribar-Lav-tižarjeva spevoigra »Darinka«, ki so jo zadnja leta peli skoro po celi Sloveniji. Dva junaka je ž« ugonobil strašni zmaj, ko sta reševala Darinko, • viteza Erazma iz Soteske ter grofa Maksimina Celjskega. Rešil pa je Darinko s križem v roki neznan menih, ki je tako priboril Krčanom za dolga leta svobodo. Tako pravljica . ..
Romar nato obiščeš tudi Muljavo ter se vpišeš na Jurčičevem domu v spominsko knjigo ter se ogledaš znamenito cerkvico Matere Božje, ki ima vsako leto »dvakrat žegnanje« (namreč 15. avgusta in 8. septembra). Turki je v davni dobi niso mogli porušiti. Nfena posebnost je baročni veliki oltar, ki ima tudi v slovenski umetnostni zgodovini svoje poglavje( pravijo, da je na njem ok. 60 zlatih angelčkov). Prijazni gostilničar Ciril ti prav rad pokaže Jurčičevo sobo v svoji gostilni. Ker Jurčiča zelo rad bereš, »ker tako lepo piše kot se je v resnici godilo«, boš obiskal tudi razvaline Kravješkega gradu, Slemenic, kjer je Jurčič-Kvas poučeval grajsko hčer Manco (»Deseti brat«). Tukaj okrog je tudi kolovratil dobrodušni stric Dolef iz rodovine vitezov pl. Foedranspergov, ki so tam Podbenekom pokopani. Na Kravjeku pa so v davnih časih prebivali tudi slavni Ravbarji. Nasproti Slemenicam je stal grad Mačerole, Jurčičev Pod-,esek. Spomniva se 5e Segavega Krjavlja, ki je tukaj pasel svojo kozo, delal žlice ter kuhal smolo, -K! je kar cnm.1 redila . . .«
Naši Muljavci se pa zelo postavijo. Kar sami
so sezidali župnišče in sedaj stoluje na Muljavi »drugi krški kaplan« — kakor jim ponagajajo Krčani —, župnik-ekspozit g. Pavel Podbregar.
Naj ti omenim, dragi romar, še cerkvico na Vrheh, ki »stoji na treii farah« na višnjegorski, stiški in krški, odkoder sv. Duh vodi Krčane, pa tudi druge, jih miri poleti, »da ne ponore« ter sprejema po sv. Kozmu in Damijanu prošnje mladih birmancev, da ne bi njihovi botri pozabili kupiti tudi ure, »ki sama gre«. Na tem prijaznem gorskem kraju res veje »Duh božji«; o tem se lahko prepričaš tudi pozimi, ko je vse živo mladega »živžava« s smučkami, bodisi iz Višnje gore, Stične ali s Krke; pa tudi Ljubljančani že poznajo naš planinski raj. Zato je sem »priplezal« celo polž iz Višnje gore ter bo tu postavil prvi dol. smučarski dom.
Vse te zaklade čuvata sv. Kozma in Damijan ter jih zdaj pa zdaj izročita narodnemu pevcu, da jih otme pozabe. (Tako imamo »barda Krške doline« — J. Jurčiča in pesnika Hribarja-Korinj-skega.)
Pridi, romar, oglej si naše božje hrame, naše domove in vrtove ter prosi sv. Kozma in Damijana tudi za nas!
Uspehi dopisne trgovske šole
Ljubljana, 18. avgusta.
Mohorjev koledar je pred leti nupisal bridko resnico, da je eden glavnih vzrokov neštetih gd-spodarskih propasti, družinskih prepirov, neuspehov v kupčiji, v trgovini, obfi in drugih pridobitnih strokah predvsem pomanjkanje znanja o knjigovodstvu. Polovico manj tožba in sporov bi bilo. ako bi vsakdo o svojem gospodarstvu točno vodil in zapisan imel celoten pregled stroškov in dohodkov, obveznosti in dobrohnetij. Z zavidanjem gledamo druge evropske narode, kako uspešno tekmujejo s svojo trgovino. Bistvo gospodarskih uspehov ni v trgovskih in kupčijekih zvijačah, ki ee morda posrečijo le enkrat, drugič že ne več — nasprotno, danes je povsod zo prodrlo spoznanje, da zahteva gospodarstvo svoje znanje, celega človeka na svojem mestu. Razne trgovske šole ne morejo zajeti širokih slojev. To je naloga drugih izobraževalnih ustanov. Raizni tečaji,, kakor za-družniški, kmetijski in drugi, opravljajo dobro delo. Manjkalo pa je sistematičnega izobraževanja tistih, ki "hi se v vsakem oziru radi izobrazili v trgovski znanosti, k čemur spada seveda tudi splošna izobraziba. To pomanjkljivost je pred dvema letoma nadomestila v Ljubljani ustanovljena Dopisna trgovska šola. Več priznanih strokovnjakov se je združilo in ustanovilo to šolo, ki se mora že dosedaj s ponosom ozreti na dosežene uspehe. Dve leti že deluje.
Kakor učenci tujih takih šol, tako dobivajo tudi učenci dopisne trgovske šole svoje lekcije pismeno, v lekcijah j>a jim je na najbolj priprost in umeven način razložena potrebna tvarina. S količkaj volje dosežejo učenci po enem letu zadovoljive uspehe. Iz izvestja, ki ga imamo na razpolago, posnemamo, kako raznovrstni so bili učenci te šole v prejšnjih dveh letih: trgovci, ki so prevzeli trgovino in jim je potrebno znanje korespondence, knjigovodstva, računstva, poznavanja blaga, znanje reklame in jezikov ter drugih strok, se obračajo in se uče pri tej šoli, prav tako zadružniki, gimnazijski abiturienti, ki bi radi izpopolnili svojo teoretično izobrazbo s praktičnimi predmeli, zasebni in javili uradniki, ki bi radi ta ali oni predmet obvladali za svoje delo. začetniki, ki bi se radi bolje oborožili za življenje iti drugi. Starost- nima nobene vloge: med učenci so nad petdesetletniki in taki. ki še nimajo 20 let. Številna zahvalna pisma dokazujejo, kako zelo se je pri nas posrečila misel dopisne troovske šole.
Dopisno trgovsko šolo vodi ravnatelj g. prof. Anton Krosi, sodeluje pa pri njej nad 20 strokovnjakov, po večini profesorjev. Položenega |e v šolo mnogo truda, saj je pomisliti, da ima šola nad 2000 izvirnih lekcij. Za dopisovanje v to šolo že dosedaj vlada veliko zanimanje. Dopisna trgovska šola nedvomno mnogo koristi naroda, da pomaga dvigniti splošno in gospodarsko izobrazbo, koristi pa tudi posameznikom, ki jih izobražuje. Znto zasluži kot vobče koristna ustanova vse priznanje.
Ponikve—Dobri5 pol,je
V nedeljo, 26. avgusta pojKildne ob dveh se vrši v Ponikvah roženvenska pobožnost s procesijo in na to se vrši pred Zavodom dobrodelna tombola v korist hiralnice. Dobitkov je 000, ki so lepi in raznovrstni. Tonvbolske karte stanejo samo 2 Din in ee lahko kupijo ta teden pri raznih prodajalcih in na dan tombole tudi v Znvodu. Vsi prijatelji in dobrodeki so vabljeni na to dobrodelno prireditev.
Naselbina starih Keltov in Ilirov na Vačah
Vače, 17. avg.
Raziskovanje keltske naselbine na Slemšku daje gospodu dr. Šmidu precejšne uspehe. Kakor zadnjič omenjeno, je bila naselbina obširna ter zavzemala z grobovi vred celo slemško gričevje ter obronke tja do Mačkovca. Gotovo je, da so se takratni ljudje predvsem pečali z izdelovanjem železnih izdelkov, poleg tega pa tudi dojili govedo. V mnogih hišah so našli delavci žlindro in železo. Neka stavba je bila cel plavž v majhnem. Poleg kupa žlindre so našli precejšnjo v s.kalo vsekano kotanjo ter glinasto posodo, kjer so topili železno rudo. Da so gojili govedo, pričajo živalske čeljusti ter okostje.
Še bolj zanimive znake davnega življenja pa je dr. Šmid odkril v izkopanih grobovih, ležečih na bregu proti Vačam. Na enem mestu so našli 7 trupel. Torej so mrliče pokopavali in ne seži-
gali. Težka ilovnata zemlja je lako dobro konser-virala mrliče, da je dr. Šmid mogel odkopati 15 lobanj. Naravnost sijajno pa so ohranjeni zobje pri nekaterih mrličih. Trupla, ki pri njih najdejo koralde z jantarskimi jagodami, bodo po vsej priliki ženska, trupla pa, kjer najdejo pri njih sulice, ali obročke na rokah in nogah, bodo najbrže moška. Tu in tam se dobijo pri truplih tudi zaponke, železne ali bronaste.
Dr. Šmid bo preiskaval na Slemšku še kak teden, nakar bo sam ali po strokovnjakih analiziral najdene predmete, zlasti lobanje. Da bi prob« lem keltske naselbine na Vačah res vsestransko obdelal, je naprosil dr. Šmid vseučiliškega profesorja ing. Černjača, da tozadevno ozemlje zemljepisno ter geometrsko obdela. Letos in prejšnja leta odkrita snov bo gosp. dr. Šmidu služila, da napisa o vaških Keltih in Ilirih poljudno razpravo, ki mu bodo zanjo zlasti domačini hvaležni.
Angleški kolesarji občudujejo Slovenske kraje
— Pri boleznih srca ln poapnenju žil. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Joiefova« grenčica lahko izpraznjenje čre-vMn brez vRakegn napora.
Jesenice, 17. avgusta.
Ko sem se v petek dopoldne ustavil v znani gostilni Ankele pri Sv. Ani nad Tržičem, sem tam naletel na nenavadno skupino kolesarjev, ki so bili tujci. Ogovoril sem enega izmed simpatičnih mladeničev, ki pa mi je po angleško odvrnil: »1 don't umderstand German« — »Ne razumem nemško«. Moje zanimanje za skupino je seveda še naraslo in zvedel sem, da potuje šest dijakov in profesor iz Anglije po vsem kontinentu. Krasen primer skupnosti, ko se dijaki tudi ob počitnicah zbirajo okoli svojega učenika.
Prepotovali so vso Francijo, Belgijo, zapadno Nemčijo, prisostvovali pasijonskim igram v Ober-ammergauu, prevozili del Švice in Vorarlbeške, Tirolske in Solnograške, kjer jih je od Zeli am See pa vseskozi čez Katchberg do Millstatskega jezera pral dež, Povedali so mi, da je lepo na Tirolskem, a še mnogo bolj jim je ugajala Koroška. Iz Celovca so zavili čez Dravo in na Ljubelj.
Gospod profesor, ki pravi, da je že okoli 40 tisoč kilometrov prevozil s kolesom in prehodil mnogo prelazov, mi je zatrdil, da mu še noben gorski prelaz ni tako ugajal kakor Ljubelj.
Iz Tržiča so jo nameravali urezati naravnost
Dvestoletnica župne cerkve v Kamniku
Kamnik, 18. avgusta, V prvi polovici 18. stoletja najdemo v kamniškem okraju odlične duhovnike, ki so preobrazili zunanje in notranje cerkveno življenje. Poleg komenskega župnika Petra Jakoba barona de Testaferrata in šmartinskega Mihaela Paglaveca in drugih zavzema v lem času odlično mesto kamniški župnik dr. Maksimilijan Leopold L. B. pl. Rasp. Rojen je bil 19. novembra 1673 v Škofji Loki. Oče mu je bil Janez Nep. Jurij baron Rasp, imetnik starološke graščine, ki je nosil pridevek »de Ostre-bitz Altlack et Lusttal«, mati Marija Lucija. Kumo-vala sta mu baron Franc Matija Lamfritzhaim, imetnik svetoduške graščine in freisingski glavar v Loki ter Marija Fiirenpfeil de Ptailhaimb. Krstil ga je tedanji mestni prošt ali vikar Pavel Berga-rnseš. Plemenit po rodu je bil plemenit tudi po duhu in življenju. Temelj svoji globoki umski in srčni izobrazbi je položil doma, izpopolnjeval pa potem na Dunaju in v Rimu v Germaniku od 1. 1693 do 1697. Služboval je najbrže sprva v dunajski nadškofiji. Za župnijo Kamnik je prosil dne 22. septembra 1699 in jo tudi dobil. Meseca marca 1700 je že tu pastiroval. Bil je doktor bogoslovja, član akademije »operosorum« s j^ridevkom »inde-fessus« neutrudljivi, apostolski protonotar in arhi-dijakon Gorenjske. Umrl je v Kamniku 12. decembra 1742 v duhu svetosti.
Poleg izredne skrbi v dušnem pastirstvu je ovekovečil svoje ime z zidanjem kamniške mestne župne cerkve na Šutni, ki je bila mesto prejšnje gotične dograjena po večini na stroške Raspove 1. 1734, posvečena pa leto kasneje. Lepo stavbo so izpopolnjevali pozneje razni umetniki: slikarja Je-lovšek in Koželj, podobarji Ozbič. Vurnik in Pro-gar, tako da ima župnik Rasp ravno v celotni kamniški cerkvi najlepši spomenik poleg kamenitega spomenika v črnem marmorju, katerega mu je postavil v cerkvi na listni strani grof Žiga Gallen-berg. Sledove je zapustila plemenitost župnika Raspa ne samo v Kamniku, kjer je oskrbel župno cerkev in podružnice s cerkveno opravo in potrebščinami ampak tudi po kamniški okolici. Veliko njegovih cerkvenih predmetov je še sedaj v rabi v kamniških in okoliških cerkvah.
Da si nekoliko osvežimo preteklost in spoznamo zasluge župnika Raspa in drugih zaslužnih tukajšnjih župnikov, se je oskrbela sicer skromna pa zanimiva razstava starih cerkvenih predmetov, ki bo odprta v nedeljo 19. in 26. avgusta ves dan, ob delavnikih med 19. in 26. avgustom pa popoldne od 3 do 7. V nedeljo, dne 26. avgusta, pa bo ob 8 zvečer v spomin 200 letnice dozidanja cerkve / cerkvi koncert posvečen Brezmadežni, patroni cerkve in župnije. Zaključili pa bomo 200 letni spomin dozidanja cerkve prihodnje leto s slovesnostjo na obletni dan posvečenja 27. junija.
Celje
-0" Nn drž. realni gimnaziji v Celju lvodo popravni in razredni izpiti z« redme učence in privatisitc v torek, dne 28. in v sredo, dno 29. avgusta od 8 dalje. Po|>ravni izpiti nižjih in višjih tečnjinih izpitov se bodo vršili dne 2'). in 50. avgusta. Natančnejši razpored se nahaja na razglasili deski. — Vpisovanje zu šolsko leto 1954-35 se bo vršilo po naslednjem redu: za I. razred v soboto, dine I. septembra, z« 2. do 8. razred v ponedeljek, dne 3. septembra, za učence z drugih zavodov v torek, dne 4. septembra od 8 do 12. Brez davčnega potrdila za odmero šolnine ne bo nihče vpisan. — Otvoritvena služba božja bo v sredo, dno 12. septembra ob 8 v Marijini cerkvi. Učenci in učenke naj sc zberejo prod cerkvijo.
& V celjski bolnišnici jo umrl v petek Zazijal Miha, 49 let, dninar, Slakovo pri Oplot-nici. N. v m. j>.!
•0" Primarij dr. Raišp nc ordlnlra chI ponedeljka do preklica.
.0- Nesreče pri spravljanju sena. Ko ie bil 57-letni Žagar Vetrili Jurij iz Lokrovca zapo-
proti Ljubljani, a napotil sem jih na Bled, Peljali smo se skupaj pod gorami, mimo sv. Lucije, odkoder je tako krasen razgled proti Kranju. Ko pa sem jim nad Begunjami pokazal proti Bledu, so stopili s koles in ni jih bilo mogoče naprej spraviti, tako so zastrmeli nad nebeškim prizoToih, ki se nudi od lam. In resi Pod seboj imaš lepo vas, tam zadaj blejski grad, nad njim vse polno vasi in vasic, v ozadju pa mogočni očak Triglav. O, niso tako hladni Angleži ne, kakršne poznamo po pripovedovanju. Ko so zagledali Bled, so naravnost ostrmeli in slovesno zatrjevali, da toliko naravne krasote še niso nikdar videli.
Ko sem jim raztolmaČil »Slovenčevo« poročilo, da se je tretji sin angleškega kralja pripeljal po zraku v Slovenijo, se je navdušenje za te lepe kraje še stopnjevalo. Hvaležni so mi bili, da sem jih napotil na Bled.
Od tu se peljejo v Ljubljano, nato v Celje, po Savinjski dolini v Spodnji Dravograd čez Pack planipo v Gradec in Maria Zeli. Iz Dunaja se vrnejo čez Češko, srednjo Nemčijo, Nizozemsko in Kanal domov.
Res, dobesedni globe-trotterji,
O lepoti naših krajev pa bodo peli slavo« speve širom Anglije. In to je mnogo.
slen |>ri spravljanju senu na vozu, jc potegnil konj, Vetrili je padel pod voz, kolo jc šlo čez njega in ga poškodovalo po vsem telesu.
Na&nanila
Ob romanju v slovenski Lurd. Velika Marijna družina iz vseli krajev Slovenije pobili 8. in t/, soih tembra s posebnim vlakom k Mariji Lurški . v Raj-, henburg in na celodnevni izlet k bratom -Slovencem v Zagreb. Sani prevzv. g, kliezoškof dr. Oregorij Rož-, man gre z romarji, da jim v pridigi pove čudovito in vzpodbudne reči francoskega Lurda, kjer je. bil lotos. Bo to eno najlepših letošnjih romanj, katerega nuj bi so udeležilo s svojim škofom čim voč vernikov ljubljanske škofije. Pokažimo, Slovenci, da gori v nadih srcih nezmanjšana ljubezen do Brezmadežne. Slovenski Lurd imenujemo Riijhenburg od takrat, ko smo tam zgradili Brezmadežni Lurški Devici veličastno svetišče, ki Je leta 11)29 doseglo čast bazilike. Od takrat so v vedno večjem številu zbirajo pred prestolom Brezmadežno verni častilci in številne zahvale in-ičajo, da je Ltlrška Devica tudi v slovenskem Lurdu — milostna Pomočnica. Kdor le more, naj ne zamudi toga lepega skupnega romanja! Prijavo sprejema do 28. avgusta dobrodelno društvo »Varstvo«, v Ljubljani, Tyrševa cesta 17. Podrobna pojasnila v listu «Po božjem svetim pošlje vsakomur brezplačno. Iz.kaznico in vozovnice se dobe ob vplačilu v društveni pisarni.
Ljubljana
1 Nočno službo imajo lekarno: danes: mr. Sušnik, Marijin tr 5, in mr. Kuralt, Gosposvelska cesta 4; jutri: mr. Trukocz.v doti., Mestni trg 4, in mr. Raimor„ Miklošičeva cesta 20.
Maribor
m tilaribor.t Vaje se ta teden vršijo po sledečem redu: v ponedeljek soprani, v torek alti, v sredo .tenorji, v četrtek basi, v petek skupnu vaja. Udeležbi strogo obvezna brca opravičila!
Celje
e Predavanje o prostnzldarstvu. V ponedeljek bo na članskem »ostanku DJA ob 20.30 predaval v Celjskem domu akademik g. Julij Savelii o prostozidar-slvu. Na sestanek so vabljeni poleg članov ludi vsi ablturljoiitl celjske gimnazije, za katere so pripravlja informativni sestanek, na katerem bodo dobili vpogled v akademsko življenje, informacije glede študija ua jugoslovanskih in inozemskih univerzah itd.
Drugi kraji
Novo mesto. Podružnica Zveze absolventov kme lijskih šol v Novem mostu priredil dne 27. m 28. avgusta t. 1. na Kmolijski šoli na Gnnu pri Novem mestu dvodnevni splošni kmetijski tečaj. Predavali bodo najboljši krneli,laki strokovnjaki o gospodarskih smernicah na izboljšanje kmetijstvu. Vabljeni ho pred vsein absolventi kmetijskih šol, učenci kmotijsko-nada-ljcvalnih šol in vsi kmetskl gospodarji. Za hrauo in stanovanje je preskrbljeno. Prijave sprejema: Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Novem mestu, Prešernova ulica.
llaee vri Mariboru. Vsem ljubiteljem slovenske posuli se obeta v nedeljo, 211. avgustu, izreden užitek. Na dvorišču dekanijskega dvorca se bo vršil namreč ob 15 pevski koneert z bogato vsebino. Nastopili bodo kar trije zbori in sicer iz CirUovc, št. .TanŽa in Hoč. Večino pesmi odpoje vsak zbor zase, nekaj pa skupno. Vsi iz bližnje in daljno okolice se opozarjajo, da tega dogodka ne prezrejo. V primeru dežja se koncert preloži na prihodnjo nedeljo, 2. septembra.
Cerkveni vestnih
Duhovne vaje v TAehlenlurnovem zavodu za de. klela bodo v dneh od 25, do 20. avgusta. Pridite še. ve, ki si v hrepeneči želji Iščete odpočil,ka iu mira; pridite., da si lihi zbranosti! osvežite in utrdile moči — za težko pol proti večnemu domu. Sledite klicu božjemu, ki vas vabi, da bogato zajamete iz zakladov milosti in večnega življenju! — PrlSfltek duhovnih vaj 25. avgustu ob C zvečer. Vodili jih bodo proč. gg. misijonarji sv. Vinoenelja Pavolskegn. Oskrbnina za v«o dni 1011 Din. Priglasite se čimprej nn: Prodstojništvo Meh-ton!urnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev t.rg 8.
Naše dijaštvo
Duhovne vaje za srednješolske riblturientlnje s« prično v soboto, dne 25. avgusln ob (i zvočer in sa zaključijo v sredo, 20. avgusta zjutraj. Prijaviti so je do 22. avgusta predstojništvu uršulinskega samostana v Ljubljani.
Abiturienti. letošnji, imajo zadnjo priliko za duhovne vaje od 20. do 24. avgustu v Domu duhovni! vaj (LJubljana, Zrln.lskegn 0). Prijavljeni so vsi spre.
Jctl. Nekaj sol, ,i r Se praznih. Pridite' Začetek 20. a v -glista ob 7 zvečer. — Vodstvo Doma dnh. vaj.
Mož, ki je z zverinami vzgajal ljudi
f Vladimir L. Durov
Iz Moskve prihaja vest, da je tamkaj umrl v 72. letu starosti Vladimir Leonidovič Durov, katerega ime je pred vojno slovelo pi. vsem svetu, dasi je bil samo krotilec živali. Vendar je bil l>urov tudi znanstveno v svoji 6troki na višku in so se učili od njega Hagenbeck in mnogo drugih.
Usoda Vladimirja Durova je bila nenavadna. Bil je potomec zelo bogate družine. Bil je akade-mično izobražen in je zavzemal zelo viden socialni položaj, ki mu je zagotavljal mirno življenje in družabno veljavo, toda Durov je vse pustil in začel nastopati v cirkusu z dresiranimi živalmi. Do tega nenavadnega poklica je Durova v prvi vrsti dovedla velika ljubezen do človeka, in to predvsem do ruskega človeka, ki ga je želel s svojo satiro in svojimi živalskimi predstavami politično in nravno vzgajati. Vendar je Durova pri tem vodila tudi ljubezen do živali, ki jih ni vežbal z bičem, marveč samo z dobro besedo in lepim ravnanjem-V dresuri živali je postal Durov tak mojster, da v zgodovini cirkusov in menažerij ni imel para. Sam Barnum, ki je poznal domala vse znamenitejše ar-tiste sveta, je rekel o Durovu z največjim spoštovanjem: Videl sem žonglerje, akrobate, klovne, jahače, krotilce in glumače, nisem pa videl v cirkuški areni — časnikarja, ki bi bil kos Durovu.«
Durov je bil dejansko cirkuški časnikar svoje dobe, ki je znal brez strahu povedati svoje mnenje. V vsej Rusiji ni bilo časnikarja, ki bi bil znal spretneje drezali v vsa zla političnega življenja. Tako so Durove predstave, ki so redno trajale po tri ure in izpolnovale ves spored, osvajale občinstvo ne samo z neverjetno izveabanostjo živali (znano je, da je na koncu sporeda vselej odhajal skozi areno dolg voz, s katerim so ravnale živali same, kakor so živali opravljale tudi vse deli železniških postajah in vlakih), marveč tudi z bokoumno satiro. Tudi tisti, ki ni vedel, d: skriva v cirkuškem pajacu, ki vodi te živa predstave, strasten idealist, ki se je odrekel premoženju in družabnemu položaju, da bi svojo iz-
obrazbo in svoja spoznanja na svoj način izkoristil v prid družbi — je nevtegoina zaslutil, da ima pred seboj nenavadnega človeka. — Durov je spisal tudi več del o značaju in dresuri živali.
Bivši carski vladi in njeni birokraciji je bil Durov kajpak trn v peti. Velikokrat so ga aretirali in zaprli, a nikoli za dolgo, ker se vlada proti njemu ni upala ostro nastopiti, v svesti si njegove ogromne priljubljenosti v vseh slojih ruske družbe. Durov je bil izredno duhovit. Njegovim predstavam so delali razne ovire, nadzorovala jih je cenzura. Nekoč je prišel v veliko podeželsko mesto, kjer je bil za guvernerja prosluli reakcionar Hvo-stov. Vsi so pričakovali, da bo Durov v teku svoje predstave določil prav posebno ulogo repom svojih varovancev (rep se imenuje po ruski »hvost«) in s tem med občinstvom izzival krohot. Da bi preprečili vsako politično namigavanje, vsako politično satiro, se je moral Durov obvezati, da se bo vso predstavo izogibal besedi »hvost«, ker bi se predstava inače takoj ukinila. Durov je to obljubil. Obenem je predložil oblastem vse točke svojega programa, med drugim na koncu pohod vseh svojih živali. Stvar se je seveda takoj razvedela po vsem mestu in občinstvo, ki je napolnilo cirkus do zadnjega kotička, je nestrpno čakalo, kako si bo duhoviti Durov pomagal zagate. Durov je ta dan kar sipal dovlipp. a višek vsega je bil ob koncu, ko so nastopile vse živali k slovesnemu obhodu. Med občinstvom je zaoril smeh: vse živali so nosile na repu črn flor!
Durov« so neštetokrat vabili na gostovanje v inozemstvo. Nastopal je v Ameriki, oibožavali so ga na Angleškem, prepotoval je vso Evropo. Nikjer ni skrival svojega političnega mnenja, ki mu je I dajal duška v svojih predstavah.
Kakn se mu je godilo in kaj je delal začasa boljševiškega režima, ni skoraj nič znanega. Naj-| brž mu je veselje do satire povsem prešlo, a bil I je tudi že star.
Poljski rudarji, ki morajo zapustiti Francijo, ker so hoteli na nedovoljen način izsiliti povišanje plač. Na sliki vidimo poseben vlak na postaji Escarpelle, s katerim odpeljejo poljske rudarje pod vojaškim spremstvom čez mejo.
Več ljudi več ve
Nedavno smo priobčili izvajanja znanega nemškega strokovnjaka o vprašanju: Ali so živali u/mne? Na to smo prejeli od g. mag. pharm. Rergmauna ml. v Novem mestu naslednje zanimive pripombe:
»Kar se tiče malih papig, je resnica, da se menjata pri valenju samec in samica (to so paplgice t igrice), ni pa resnično to, da bi samec aiko pogine samica pri valenju na jajčkih, ne valil sam dalje in odgojil mladičev. Sani sem imel enak slučaj, da mi je poginila samica, ki je izvalila enega mladiča in pustila še 4 jajca. Ta jajca je valil naprej samec in izvalil v etapah še 2 mladiča. (Samica izleže vsaki drugi dan po eno jajce, pa se tudi mladiči vale v takih presledkih). Vse tri mladiče je odgojil samec in so postali močni, da je bilo veselje. — Drugi slučaj: Samica je izvalila 4 mladiče in poginila. Te mladiče je hranil in odgojil samec z drugimi papigami vred, ki so bile v isti kletk i
O koklji in fazanih pripominjam: Mesecu aprila in marca sem dal dvema kokljama valiti zlaite in srebrne fazane, in sicer vsaki po 10 jajc. Ena jih je izvalila 8, druga 6. Nekaj jajc je bilo neoplojenih, nekaj pa zadahu j enih. Od 14 živo roj enih je enega uničil pes, dva sta poginila, ker sta bila slaba, najbrže rahitična, dva pa sta utonila v bazenu pri divjih racali. Ostalih devet pa je koklja vodila mesec dni, ne da bi pomislila, kaj vodi.
Čc kdo povedanega ne verjame, naj se osebno oglasi pri meni, da mu pokažem one koklje, ki še danes žive. Vsak čas sem pripravljen te koklje posoditi uli pa prodati onemu, ki se zato
830 m globoko v morje! V to globino je prodrl s pomočjo okroglega potapljaškega aparata ameriški raziskovalec dr. W. Beebe, ki ga vidimo na sliki (v njegovem aparatu). Skozi kremenčevo okno je s pomočjo močnega električnega žarometa opazoval in fotografiral ribe prečudtiih oblik, kakoršnih dosedaj še nismo poznali.
Zviti rehruti
1
»Cilka, ali ste že dali danes zlatim ribicam vode?«
»Nak —- saj še včerajšnje niso popile!«
Gasilska porokfe na Angleškem: po poroki denejo nevesti na glavo moževo gasilsko čelado.
Grobnica s telefonom
Priletna Londončanka Lujza Banks je letos doživela lažjo kap. Pričela se je bati, da ne bi bila živa pokopana, in je zrasel ta strah v pravo bolno domišljijo. Gospa Banks si je pomagala na ta način, da je naročila posebno udobno krsto, ki je zdaj pripravljena v družinski grobnici na Croydonskem pokopališču. Nolri ima postelj z blazino in žimni-oo. Na posebni polici stojijo knjige, predvsem pustolovski romani, in zaloga hrane: pecivo, dva kozarca marmelade in več steklenic slatine. A največjo udobnost pomeni telefon, ki je napeljan iz krste naravnost v londonsko stanovanje. Gospa Banks misli, da bo lahko takoj sporočila svojim hčerkam o vstajenju, čc bo živa pokopana. Napeljava jo jc drago stala, a zato je zdaj popolnoma pomirjena. Enkrat na teden tudi redno prenoči v grobnici, da bi se navadila. Angleške postave se ne brigajo za tako početje, če ne izziva javnosti.
Štibernik: »Tu berem, da radij vedno oddaja svoje sile od sebe, a vendar se nikdar ne izčrpa.<
»Dobernik: »Vidiš, iz take snovi bi morali delati denar.«
Kmetski vozovi
z gumijastimi obroči
Navaden poljski voz žc zdavnaj nc ustreza zahtevam poljedelstva. Dasiravno je tehniki posegla skoro v vse panoge in sc povsod uve Ijavila s to ali ono novotarijo, je ostal na! kmetski voz šc vedno to, kur je bil; neokrotei kakor v prejšnjih časih. Zato je tudi najdražje prometno sredstvo. Po statistiki je stal v Nem čiji 1. 1932. prevoz ene tone po morju 10 do 2< par na kilometer, prevoz ene tone |kj reki |>f 20 do JO par. Železnica jc že dražje prometu« sredstvo in je stal prevoz ene tone hm kilometri •H) do 80 par. Voz pa jc najdražji. Prevoz ene tone na kilometer je stal v najboljšem slučaju 5 Din, v splošnem pa 10 Din. To so vsekakor velike številke, ki jasno pričajo, kako važno je prometno vprašanje v poljedelstvu.
Preti nekaj leti so začeli uvajati v poljedelstvu vozove z gumijastimi obroči. Poizkusi so namreč pokazali, da so Ic-ti za poljska vozila neobhodno potrebni. Vlačim sila je pri vozu z gumijastim obročem nu ravnimi in dobrih gramoznih cestah dva do trikrat manjša, kot pa pri vozu z železnim obročem. To je velike važnosti, če pomislimo, da potegne konj pri vozu z gumijastim obročem toliko, kot pa pri starem dva ali trije konji in da lahko naložimo na modernejši voz dva do trikrat toliko kot nu starega.
Sicer so prednosti novega poljskega voza napram staremu na težkem in močvirnatem ozemlju manj velike, vendar pu govore le izkušnje dovolj v prilog vozu z gumijastim obročem.
Angleške vojne oblasti ne vedo, kaj bi [«>-čele s prebrisanimi novinci, ki so izumili novo zvijačo, da :v se oprostili vojne službe. Prav-Zcij rav nima i 'a Angleškem nobene vojne dolžnosti v im pomenu besede. Obstojala je samo začasno med vojno, kar je izzvalo velikansko razburjenje in je bila |k> vojni zopet ukinjena. Na Angleškem imajo samo prostovoljce. Toda mladenič, ki se vpiše v vojsko oz. vojno mornarico, sme biti oproščen vojne dolžnosti samo z odlokom sodne oblasti ali proti dokaj visokemu plačilu. To pomaga številnim sirotami, ki morajo k vojakom na željo varuhov, in tudi gojencem različnih šol, ki morajo odslužiti vojne štipendije. V zadnjem času so odslovile vojne oblasti več rekrutov, ki so kazali preveč zanimanja /.a komunistično ali fašistov-sko književnost. Oblasti ne marajo, da bi okužili kraljevske ladje ali polke ljudje, ki oznanjajo nasilno spremembo obstoječe državne oblike. Zato takoj odpustijo osumljence, čeprav jih ne preganjajo, čc niso krivi propagande. Iznajdljivi novinci, ki ne marajo vojne suknje, se potrudijo, da pridejo predstojnikom! pred oči s sličnim! nepriporočljivimi dnevniki ali letaki v roki. To se ponavlja vedno bolj pogosto. Angleška miselnost, ki ne trpi političnega preganjanja, ne ve, kako bi zajezila ta pojav.
Čudna živčna bolezen
Tokijski listi poročajo o čudnem dogodku /. 8-letuim dekletom. Kida Sidooh je ljubljenka staršev in jc z njimi vred šla gledat praznik cvetočih orešenj. Bila je zelo navdušena, pozneje razburjena i>n na poti proti domu pa je nenadno pričela plesati. Odplesala jc po stopnicah v svojo sobico in notri plesala' naprej. Mati je od kraja mislila, da jc dekle samo razposajeno. A ko je opazila, da preslišd hčerka vpraišanja in pleše kakor v nezavesti, je pohitela po zdravnika. Tudi ta ni razume) stvari. Kida Sidooh jc plesala do onemoglosti, dokler ni obležala in trdno zaspala. A ko sc je zbudila, je pričela zopet im plesala ves dan brez pre-stanika do ponovne onemoglosti. Ko jc prinašala mati kosila, je plesalo dekle s skledo v roki. Najboljši tokijski strokovnjaki za živčne bolezni so ugotovili, da ima ples obliko poprej I nepoznane licurose. Poslužili so se uspavala. A dekle jc pobegnilo po dvodnevnem spanju od hiše. Našli so jo v oddaljeni plesni dvorani, kjer so vsi občudovali njeno neutrudijivost. Zdaj se nahaja reva v sanatoriju, kjer pleše ves čas, kadar ni pod vplivom pomirjevalnih ali uspavalnih sredstev. Če ne bo bolezen izginila prav tako nepričakovano, kakor je nastopila, bo dekle najbrž zapisano smrti od izčrpanost i. Zgodovina medicine ne pozna nobenega podobnega primera.
Kemalova oporoka
Ghazi Mustafa Kemal-paša, prvi pre-zident turške republike, je objavil svojo oiporoko v obliki pisma na turško ljudstvo. Priporoča rojakom nezaupanje do monarhije, komunizma in zunanjih posojil. Svetuje, naj imajo vedno pripravljeno vojsko in mornarico, nad vse naj spoštujejo vlado in nikakor ne volijo generalov za predsednike. V zunanji politiki je prva naloga — balkanska federacija, v notranji pa — verska reforma. Naposled prosi Kemal, da i podrli vse njemu na čast postavljene kipe in spominske napise.
Igra z življenjem v gorah.
Norec povzročil strašno zračno nesrečo
»Vozroždenijec (Pa.riz) poroča iz Moskve o groznem koncu rednega potniškega letala pr<v ge Kijev-ilarkov. Zavito v plamen je treščilo na tla in pokopalo 9 potnikov ter 2 pilota. Radio-tehnik, ki je edini s padalom ušel smrti, pripoveduje, da je nenadno zblaznel v višini 2000 m neki potnik iin pričel daviti pilota. Ostali poi-niki so pohiteli na pomoč in po besnem ruvanju ukrotili norca. A niso mu preiskali žepov. Nekoliko minut pozneje je planil na pilota z revolverjem in ustrelil pet oseb. Letalo, ki je ostalo brez krmarja, jc padlo na zemljo.
Kje porabijo največ mila?
Amsterdamska banka je priobčila julija zanimivo poročilo, iz katerega razvid imo, koliko mila se porabi v raznih državah. Na prvem mestu stoje Združene države, Holandska, Danska in Velika Britanija; tem državam slede Belgija, Švica, Kanada in Nemčija, kjer pride letno na osebo nekako 6.5 kg mila. To ni nič čudnega, ako pomislimo, da se poslužujejo v teh državah poleg mila še drugih pripomočkov, ki vsebujejo razne kemikalije.
Najmanj porabijo mila Poljska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija. Po statistiki amsterdamske banke porabi Jugoslavija na osebo letno 3 kg mila. Kakor trde strokovnjaki, so temu krive razne devizne zapreke, katerih je čedalje več. Poleg tega pa često izdelujemo pri nas milo v domači rabi, kar seveda ni zabeleženo v statistiki amsterdam. banke.
Pričakovati je, da bo konzum mila v prihodnjih retih še bolj padel, ker sadijo v prekomorskih deželah vedno manj kopre, ki je poleg drugih inozemskih produktov najvažnejša za izdelovanje mila.
Nov obrambni voz za zračne napade. Na vozu so vsa sredstva proti posledicam zračnih napadov: cevi na pritisk in sesanje, sredstva za uničevanje za-žigalnih bomb in drugo.
MLADI SLOVENEC
Lojze Bel t rani: g{evčkt
Bedni otročiči blodimo i>o cesti. Mi smo vaši bratci, — .iajte nam kaj jesti!
Trudni smo že revčki, nimamo kje spati. Dajle nam zavetja vi, ki ste bogati!
Nas nikdo ne vpraša, kje smo snoči spali in če smo ka.i lačni mi, ubožci mali.
Oh, ljudje, vi boz.n, dajte kruha, dajte! Gladu i m otročičem,. revčkom — pomagajte!
Žalostna zgodba o Tončka in njegovem sladoledu
Poleti vsak se veseli, če si želodec ohladi. V vročini zanj najboljša jed je menda hladen sladoled. Tako vsaj naš And rej čok misli, ki jed to močno ima v čistih.
Ga v žepu dinarček tišči, z njim k sladoledarju hiti. In sladoledni- v dobri veri brž dečku sladoled odmeri. Nestrpno naš Andrejček čaka, z jezičkom poželjivo cmaka ...
V deželi Narobesvet
(Nadaljevanje)
Tonček se je ob tem pojasnilu kralja Prismodavza zgrozil: torej tako mora človek vladati, da postane mogočen in od srca ljubljen pri svojih podanikih! Je v svojem mladem življenju prečital žc mnogo pravljic o krutih vladarjih z ljuto nasršenimi obrvmi in grozeče migajočimi trebuščki. Ti vladarji svoje brez-srfnosti in krutosti nikoli in nikjer niso skrivali. Takšni, kakor so bili v svoji notranjosti, so bili tudi na zunaj. Da so pa na svetu vladarji, ki so na pogled neznansko blagi in dobri in se jim kraljevsko lice venomer sladko smehlja, v srcu pa so grozoviti in neusmiljeni stokrat bolj kakor tisti kruti vladarji, nikoli ne bi verjel.
To svetolulinstvo kralja Prismodavza ga je tako razjarilo, da bi mu najraje prisolil krepko zaušnico. Pa si je mislil: počasi, počasi, naglica nikoli ni prida! In je z nedolžnim glasom dejal:
»O, kralj Prisniodavz, zares neskončna je tvoja dobrota in milost. Tudi jaz hočem postati tako blag in pravičen vladar. Mlad mora začeti, kdor hoče postati moder in veljaven mož. Dovoli," mi, visoki kralj, da nekaj dni vladam namesto tebe. Rad bi se že zdaj izučil za vladarja.«
Kiralj Prisniodavz ga je prijazno pogledal in očetovsko dobrohotno dejal:
»Dobro! Vladanje me je zadnje dni tako utrudilo, da mi bo malo počitka kar koristilo. Torej vladaj!«
»Samo to mi moraš še prej pred pričami obljubiti, visoki kralj, da bo vsak moj ukaz imel prav tako moč kakor tvoj in da mi nihče ne bo oporekal'.«
»Halo, minister Praznoslamomlatež in mini-ster Praznoglavež, hitro semkaj!« je svečano zaklical kralj Prisniodavz.
ln sta ministra Praznoslamomlatež in Praznoglavež prisopihala in spoštljivo dejala:
»Tukaj sva! Želi, visokost?«
»Torej,« je svečano začel kralj Prisniodavz, »torej smo tako modro sklenili in vam sporočamo, tla me bo tri dni nadotmestoval tale fantič, ki postane po moji smrti moj naslednik. Vse, kar vama ukaže, morata storiti in ga ubogati brezpogojno. Sta silišala?«
»Sva!« sta s kislim obrazom prikimala ministra Praznoslamomlatež in Praznoglavež. Nič kaj všeč jima ni bil ta kraljev ukrep...
Kralj Prisniodavz je vstal s prestola in dejal Tončku:
»Torej zdaj pa kar sedi na moje mesto in vladaj! Jaz pa pojdeto malo na lov, da si okrepim zrahljano zdravje.« In je pomigal z debelim trebuščkom in vzdihnil: »Grozno sem shujšal zadnje dni. Vladanje niso mačkine solze!«
In je še enkrat prijazno pokimal Tončku v slovo in odštorkljal iz dvorane.
Tonček je sedel na prestol in zapovedoval-
tio dejal:	, „. I
»Minister Praznoslamomlatež, takoj ukazi j biričem, ki si jih po kraljevi zapovedi poslal j požigat in morit, naj neso ubogim kmetom zvr- | liane koše najboljših reči, ki jih premore kra- j ljcva shramba!«
»Dečko, ali si znorel?!« je zakričal minister j Praznoslamomlatež im široko, široko zazijal od I presenečenja.	!
»Stori, kakor sem ukazal!« ga je Tonček strogo pogledal.
»Tega ne storim!« je srdito udaril minister P r a zinos 1 a m oni 1 at ež z nogo ob tla. »Čakaj, čakaj. paglavec, takoj obvestim kralja Prismodavza, kakšne neumnosti počenjaš na njegovem prestolu!«
Rekši se je obrnil in hotel steči za kraljem Prismodavzem.
»Stoj!« je Tonček za grmel nad njim. »Ne gani se mi z mesta!«
»Hoholio,« se je minister Praznoslamomlatež na vse grlo zagrohotal, »hoholio, kaj mu pride na um, paglavcu nemarnemu! .Ali misliš, da se
te res kdo boji?!«
»Bomo videli!« je dejal Tonček im odločno zaklical: »Halo, biriči, sem!«
Troje biričev je planilo v dvorano in se vrglo pred Tončka na kolena:
Kaj zahtevaš, mogočni naš iapovednik?«
Zgrabite tegale nepridiprava in ga odvedite v ječo!«
Biriči so v zadregi pogledali ministra Praz-noslamomlateža in ga s silo odvedli iz dvorane.
Kralj i en a Lepotična, ki je medtem ves čas molče sedela na drugem prestolu in se igrala z belo miško, je v tem hipu dvignila obraz in kakor kumara debela bradavica na nosu ji je zlovešče zablestela.
»Hej, hej, sem v začetku mislila, da se samo šališ. Zdaj pa vidim, da misliš resno. Kaj takega! Gorje ti, če očka izve! Pri priči preklici svoj ukaz, drugače stečem jaz za očkom in mu vse povem.«
»Jezik za zobe!« je zaklical Tonček in jo grdo pogledal. »Kraljev namestnik sem in pri pričah rili je obljubil, da se bodo upoštevali vsi moji ukazi. Če boš kaj dosti godrnjala, bom še tebe pustil odvesti po biričih!«
»Nezaslišano!« je ogorčeno zapiska la užaljena kraljična Lepotična skozi nos. »Kaj takega ne pomnim, kar stoji dežela Narobesvet. Mene, premilostno kraljično Lepotično, bo kdo pustil po biričih odganjati?! Ti bom že pokazala!«
»Biriči!« je zmova zaklical Tonček.
Biriči so spet pridrveli v dvorano in se vrgli prod Tončka na kolena:
»Zapoveduješ, mogočni naš vladar?«
»Odženite še tole ženščino v ječo!« je trdo ukazal Tonček.	(Dalje prih. nedeljo.)
Srce mu kar igra: hop, hop! Z obra-zom radostnim na klop brž polno sklcdico postavi. \ .sladolcdar strogo pravi: >Ne smeš polizati ga prej, dokler ne plačaš ga, hej, lic j!«
Halo, otroci!
iztiihtajte zabaven konec za četrto sliko, ki jo objavimo prihodnjo nedeljo. Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado, druge posrečene rešitve pa bomo objavili.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 23. 1. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Kovač čudodclnik
Tonček pribiti ves znsopljen v sobo in zakliče:
Mama, mama, danes sem pa videl nekega moža, ki dela konje!«
>Beži beži, norček!« 6e zasmeje mama.
Hes, mama, res! Enega konja je imel že narejenega, samo nogo mu jo še zabi jal k
Francek ljubi snago
Gospodična učiteljica uči otroke:
Otroci, poslušajte me! Nikoli ne smete praznih škatelj, papirnatih odpadkov in podobnih reči metati na cesto. Samo pomislite, kako bi izglednle ceste, če bi vsi ljudje metali odpadke nanje! No, Fruncek, povej, kaj napraviš ti z neuporabnim papirjem?«	...
>Vtaknem ga v poštni nabiralnik, gospodična!« ae odreže Francek.
Zvit migljaj
Janezek: :0čkn, če bi bil jas tvoj očka, bi ti takoj kupil tisto-le kolo...«
634. Ljubi Kotičkov striček, — Danes se prvič oglašam. Doma sem iz Jesenic. Kakšne so, Ti ne bom opisovala, saj jih gotovo sam poznaš. Na lepem kraju imam-o z mamico in sestrico lepo stanovanje. Skozi okno imam razgled po vseh Jesenicah.
Ali ie kaj luštno doli v Ljubljani? Tu pri nas imamo vedno dež in megle se vlačijo po gorah. Zdaj 6i boš pa morda mislil: »Le kakšne so te gore?« Na Jesenicah imamo goro Možaklo. Vsako jutro je tako zaspana. Večkrat mislim: Če je tudi Kotičkov striček tako zaspan, potem mu Bog pomagaj!
Radovedna sem, kaj delate v Ljubljani, da je tukaj tako dolgočasno. Ali se morda Požgančev oča vozijo z aeroplanom po zraku, da skoro vsak dan brni? Pravkar je spet en aeroplan odbrzel po zraku. Če hočeš, odidemo ob priliki skupaj na Možaklo. Pa Požgančevega očeta tudi lahko povabiš s seboi. Samo to jim pa le prej povej, naj se nikar tako nc ijrohotajo, da bi se solnce skrilo za oblake od strahu.
Tega tudi gotovo še ne veš, da raznašam »Slovenca«. Jaz ga kaj rada prebiram. Najprej seve prečitam Tvoj kotiček, potem šele drugo. Zadnjič gotovo nisi imel dovolj dopisov. Ali pa si jih imel, pa si samo enega obdržal, druge pa pometal v koš. Mojega pa le nikar ne vrzi v koš, drugače bova zaropotala, da bo hudo! Naučila Te bom kozjih molitvic. Tako so hude, da boš leto dni hodil okrog z obvezanimi rokami in jokal. Če torej hočeš samemu sebi dobro, me nikar ne razjezi!
Drugič kaj več. Nc- zameri pisavi, ker pišem brez podkladka. Sam veš, da so zdai počitnice. Moje šolske reči počivajo zdaj v kovčku. Letos sem obiskovala III. razred mešč. šole in ga izdelala s prav dobrim uspehom.
Te pozdravlja Marica Maček, učenka
III, razr. mešč, šole na Jesenicah.
Draga Marica! — Če je kaj »luštno« v Ljubljani? Na to vprašanje je celo meni, ki zlepa ne pridem v zadrego, odgovor težak. Saj veš, kako je v življenju: nekaterim ie šest dni v tednu luštno in cn dan nič, drugim pa ravno narobe: samo cn dan luštno (ali pa še ta dan ne) in šest dni — hudo. Kako naj 1 i torej odgovorim tako, da bo za vse držalo? Takale vprašanja so sploh jako enostranska in se odgovor nanje nikakor ne da posplošiti. (Če se Ti ta stavek zdi preučen, ga pa črtaj!) Če nam v Ljubljani še tako lepo solncc sije, če nam še tako milo ptički žgole in na tisoče zastav svečano vihra s hjš in oznanja velik praznik — je med nami vendar vse polno lakih, ki jim vsa ta lepota in svečanost ne gre prav nič do srca. Če ie človek lačen in raztrgan, se okoli njega lahko vse lesketa v sami svili in zlatu — on ne bo vesel. So to lako žalostne, prežalostne stvari, da bi o njih lahko napisal debelo knjigo — in še ne bi povedal vsega, kar bi mogel in smel. Najbolj zanimivo pa je to: če bi pobaral tega ali onega izmed onih, ki sedem dni v tednu praznujejo, ne da bi jim bilo treba z mezincem geniti: »Gospod Mošnjiček, ali veste, zakaj je vam na tem božjem svetu tako prijetno in lepo? Zato, ker ie drugim hudo!« — ojoj-mene, ail bi zazijal in mu to nikakor ne bi šlo v debelo butico, čeprav je to tako preprosto jasno in resnično. Kako bi to reč Tebi razložil, da bi jo razumela? Aha, že vem! Se recimo zgodi, da neke-
ga dne izroči Tvoj očka mami «kupček denarja in ji reče: »Na, kupi Marici in Majdici (ali kakor je že Tvoij sestrici ime) nekaj za priboljšek!« In bi mama šla in kupila Tebi, ki si morda njen srček zlati, vse polno lepih reči: novo obleko, nove čev-lie, sladkorčke in še to in ono, Tvoji sestrici pa nič. Ti bi kar poskakovala od radosti in sreče, sestrica pa bi bridko jokala od žalosti. Če bi mama za oni kupček denarja kupila obema nekaj, bi Ti kakopak mnogo manj dobila, kakor tako in bi potemtakem tudi srečo gromozansko in radovst velikansko morala deliti s svojo sestrico. Prav tako se ima tudi gospod Mošnjiček zahvaliti siromaku, da ima vsega dovolj. Če bi moral deliti svoje bogastvo s siromakom, bi najbrž od sile kislo gledal in se ne bi več tako brezskrbno in zadovoljno smehljal v ta prelepi božji svet .. . Tako, vidiš, draga moja, je s temi rečmi! Nekaterim ie v življenju luštno zmerom in povsod, drugim pa nikoli in nikjer.
Med onimi, ki se jim na račun drugih vedno in povsod (tudi na luni!) imenitno godi, so tudi preljubi nam Požgančev oča, Sem že nekajkrat v pisanih barvah opisal njihovo ljubko požrešnost, ki je tolikšna, da meni ne privošči niti piškavega oreha. Da, prav zares: niti piškavega oreha! Mi je nekoč neka kotičkarica poslala neznansko lep in debel oreh. In so ga Požgančev oča takoj izvohali in zagrmeli nad menoi: »Heja hoj, stoj! Tate areh je pa moj!« In so ga pograbili in se široko zare-žali in mogočno v svojo sobo odštorkljali. In sem bil jaz žalosten, oni pa veseli. Nazadnje pa se je stvar zasukala tako, da sem bil jaz vesel in oni žalostni — še živi pravica na svetu! Ko so namreč oreh odprli, so njihove krmežljave oči na svojo ljuto ogorčenje videle, da >e piškav — zaslužena je bila lo kazen za njihovo požrešnost!
Za danes naj bo le-tega dovolj.
Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček.
635. Dragi Kotičkov striček! — Prvič v svojem življenju Ti pišem. Dozdaj si nisem upala, ker vem, da marsikatero pismo zavržeš.
Jutri bomo pri nas jedli koruzne žgance. Vabim Te prav lepo na gostijo. Bo zelo veselo! Pridi!
Srčen pozdravček črez hribe in doline Ti pošilja Pavla Lorenci, učenka II. razr. v Mostah pri Ljubljani.
Draga Pavla! — Ja, če boste pa koruzne žgance jedli, potlej pa že verjamem, da bo veselo! Koruzni žgane! so dobri, mm! tako dobri, da bi jih sam kralj Prisniodavz iz dežele Narobesvet iz srca rad jedel, če bi vsaj ertkrat v življenju okusil, kaj je — glad. Zaenkrat mu pa seve ocvrta piska in pujsek bolj dišita, in naj mu dišita do mile volje, saj mu nisem nevoščljiv! Sem vendar razsoden mož in vem, da morajo gosposki želodci gosposko jesti, kajti Bog varuj misliti, da ima kralj Prisniodavz takšen kmetavzarski želodec, kakor ga imamo mi, navadni Zemljani. Kaj še! Želodec kralja Prismodavza je zlat, v zlat želodec pa koruzni žganci nikakor ne spadajo, pa naj bodo še tako dobri in okusni. V zlat želodec spadajo piške in pujski in druge takšne gosposke živalce, vsa čast jim in spoštljiv klicaj! In nj želodec kralja Prismodavza v deželi Narobesvet samo zlat, nego je tudi drugače vse bolj imeniten, kot so želodci naši. V želodcu kralja Prismodavza noč in dan navdušeno vihrajo zasiave in godba veličastno igra: čin-i daraša bum, bum, bum! na čast milim gostom:
piškaui in pujskom, pečenim ali v omaki, vseeno je to. Sprejem teh milih gostov v želodcu kralja Prismodavza je tako mogočen in svečan, da si tega niti predstavljati ne moreš. Velečislani želodec kar bohni in se napenja od urnobesnih klicev: Živeli! Hura! in Slava jim!, kadar mila gosta — piška in pujsek — pridrčita vainj. Zdaj pa pomisli, kaj bi se zgodilo, če bi namesto piške in pujska kar na lepem pridrveli v to slavnostno razpoloženje zlatega želodca — koruzni žganci! Ojojmene, gotovo bi se sveit podrl, velečislani gospod želodec, pa bi užaljeno zarobnel: Fej in fuj, škandal!, ali pa še kaj hujšega... Če bi bil sit, seveda. Če bi bil pa lačen, pa bi mu, kakor rečeno, tudi koruzni žganci na vso moč teknili in dišali...
Ampak daleč sem zašel. Sem hotel povedati nekaj čisto drugega, pa je moje pero zašlo na stranpot in je povedalo lo. Bolje nekaj ko nič! Tudi iz tega lahko izluščiš zdravo jedro, če si bistre glave.
Pozdravljena! — Kotičkov striček.
682. Dragi Kotičkov striček! — Prvič Ti pišem danes, toda čitatelj »Mladega Slovenca« sem že dolgo. Zelo so mi všeč Tvoje pravljice v »Mladem Slovencu«,' posebno pa tista »V dežel: Narobesvet«. Prosim Te, razveseljuj nas še vnaprej s takimi pravljicami.
Povedati Ti moram, da dobro vem, kdo si in kakšen si. Videl som že sliko, na kateri si naslikan.
Zelo rad bi videl, da bi tudi meni odkazal majhen prostor v svojem kotičku. Če mi Te želje ne izpolniš, Ti bo žal. Napovedal Ti bom ljuto vojno. Poslal bom nad Tebe svojo hrabro armado, ki S"teje 333.C00 rdečih polžev. Poveljeval jim bo modri krt, ki bo jahal belega ježa. Vso armado bom oborožil s pristnimi kranjskimi klobasami, da mi do Ljubljane ne opeša. Vsakemu vojščaku bom dal tudi sulico iz čokolade, ki mu bo služila za napad in obrambo.
Striček, izpolni mojo željo, da Te hrabra moja armada ne napade s klobasami in čokoladnimi sulicami !
Te lej>o pozdravlja Jež k o Zevnik, učenec ? v Križu.
Dragi Joško! — Sem se hrabre armade, ki šteje 333.000 rdečih polžev tako zbal, da sem jo na žive in mrtve ucvrl s Tvojim pismom v kotiček. In se še ves tresem od strahu in kar ne pridem do sape. Če je pa človek brez 6ape, tudi pisati ne more kakopak in Ti zategadelj pri najboljši volji ne morem odgovorit: drugega kakor to. Drugič me pa nikar tako ne prestraši!
Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
636. Dragi Kotičkov striček! — S Tvojim odgovorom nisem zadovoljna. Bolje bi bilo, da ga sploh nisi v kotiček dal. Gotovo boš rekel, da som prevzetna. Vidim, da so Ti pisemca drugih ko-tičkarjev bolj pri srcu, čeprav Ti pišejo samo: »Preljubi Kotičkov striček, vtakni me v svoj kotiček!« Kajti jim kljub temu napišeš cele litanije. Pri men: pa, ki sem se ves dan s pismom trudila, da bi bilo čim lepše in čimbolj duhovito, pri meni pa — Ti pero škriplje ...
Da strica Franceta z zlato dozo ne poznaš, je čisto verjetno, ker je on samo moj stric — ne pa Tvoj. Zate je samo dober znanec. Zlato dozo pa v resnici ima.
Samo toliko za danes, drugače m: boš začel spet pripovedovati kakšno povest o »jari kači«, ki jo že zdavnaj 6ama dobro poznam.
Pa ine smeš biti hud name, ker Ti tako pišem. Kadar bom boljše volje, Ti bom, pa lepše pisala.
Iskrene pozdrave od Tonkice G o r i č a • nove, dijakinje II. razir. gimnazije v Ljubljani.
Draga Tonkica! — Kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni, pravi star pregovor. Ali ga poznaš? Če ga še ne poznaš, nauči se ga na pamet, ne bo Ti škodil. Lej jo nezadovoljnico! Na tisoče je v Sloveniji otrok, ki bi ee od veselja na glavo postavili, če bi na njihova pisemca, ki že ne vem koliko časa v moji torbi leže. odgovoril v kotičku z eno 6amo skromno besedo: Živijo! Tebi 6em pa vendar odgovoril še nekaj več, pa nevšečno nosek vihaš in godrnjaš kakor medvedek, ki mu namesto dudlje z mlekom pomoli« pod gobček — navadno vodo. Saj pravim, usmiljenja sem vreden mož! Namesto hvaležnosti vsepovsod žanjem črno nehvaležnost, gromozansko bridka je moja usoda. Po Tvojem torej moje ubogo pero ne sme biti nikoli bolno in trudno, nego mora odgovarjati na debelo in široko, če ga še taio v želodcu ščiplje ali se mu v glavi vrti? Kam smo prišli!
»Kadar bom dobre volje. Ti bom pa lepše pisala/' praviš na koncu pisma. Pravica mora biti enaka za vse. Tudi jaz sem danes slabe volje in se mi ne ljubi delati ne gromovitih pridig ne prodajati modrosti na vatle, zato končam. Takole, vidiš, pride človek, včasih z dežja pod kap ...
Pa ostaneva kljub temu dobra prijatelja, ali ne? Ti bom pa ob drugi priliki kaj več v slavo in čast zapel!
Bog Te živi! — Kotičkov striček.
ZA BJSTRE GLAVE
Rešitev izpolnfevathe
Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale stati te-le besede (rime):
Moje — bolje — kostanja — gorice — goste.
Pravilnih rešitev smo prejeli 134. Za nagrado je bil izžreban F. Ferenc, učenec T. razr. girnn. v Ljubljani, Mestni trg 3.
Mlada greda
Cerkev sv. Roka
Nad mestom na bregu, kjer trata rodi, svetega Roka cerkev stoji. V njenem zvoniku gnezdijo ptice, zvonček njen vsak dan k molitvi nas kliče
Prihajajo verniki tiho, proseče, v srcih vsi nosijo želje goreče: »Prosi za nas, naš patron, sveti Rok, da nas bo raje uslišal Bog!« Dragica Lebarič, učenka ? razreda v Zagrebu.
Oh sklepu šolskega leta
Dne 22. junija dopoldne sem zadnjič slišala glas šolskega zvonca. Zdelo se mi je, kakor da se poslavlja od mene.
Tudi jaz sem se poslovila od klopi, v kateri sem prejela mnogo lepih naukov od gospodične učiteljice Kendove in gospoda kateheta Jenka. Po teh zlatih naukih hočem ravnati ladjico svojega življenja in vedno se bom spominjala ljubili mi učiteljev. Dolžna sem jim prisrčne zahvale za ves trud, ki so ga imeli z menoj. Bog jih živi še mnogo let. — Zdenka Pirnat, učenka V. razreda v Kamniku.
Na Francoskem je prepovedana prodaja ptic, tako Sii»ov, kukavic, krokarjev, lastavic itd. Vseh vrst je 67, e katerimi se ne sme kupčevati.
Največja odgovornost
ŽENA IN DOM
Splitska delavska zbornica
Pri zadnjih volitvah v splitsko delavsko zbornico je dobilo splitsko okrožje Radničkega strukovnega saveza kljub raznim intrigam in pritisku raznih faktorjev za nasprotno socija-listično listo 11 delegatov, čeprav bi ji pripadlo po moči večje- zastopstvo. Krščanski strokovni-čarji so navajali nato dokaze o nepravilnem postopanju pri volitvah in zahtevali večje zastopstvo. Ker niso uspeli, so odložili vseh ti mandatov, ker nočejo nositi soodgovornosti za delo marksistov.
iz časopisov in revij
»Gorenjec«, tednik za gospodarstvo, socialno politiko iu prosveto, ki izhaja v Kranju, je prinesel kritiko proračuna Delavske zbornice rn navedel, da je pri približno 2 milijonskih dohodkih rezervirano za brezposelne delavce samo 100.000 Din. V odgovor na to je prinesla protiverska in marksistična »Delavska politika« — napad na naše duhovništvo. Da odvrnejo pozornost od sebe, slikajo duhovnike kot kapilali-liste. Toda delavstvo se danes ne da več voditi za nos. Saj samo vidi, kako »sijajne« plače ima duhovništvo, da ga med izobraženimi stanovi ni nobenega, ki bi bil tako beraško plačan, ka-koi pri nas duhovniški. »Delavski Politiki« seveda ne smemo zameriti, če polni svoje stolpce s »farško gonjo«, ko živi v večni dobi kislih kumaric in nima zato svojim maloštevilnim či-tateljem ničesar bolj pametnega povedati. »Gorenjcu« svetujemo, naj le še večkrat krepko posveti v to gnezdo.
Primerjaj!
Tedenske mezde (v hol. gold.) tekstilnih delavcev znašajo v Holandiji 27.80, v Franciji 17.28, v Nemčiji 17, v Belgiji 16.80, v Angliji 16, v Italiji 12.50, v Češkoslovaški 12,50, v Jugoslaviji 7.78 in na Japonskem 6.25. Ni čuda, da se je toliko tujih podjetij preselilo k nam in si nadelo jugoslovansko lice. Nizke mezde, carinska zaščita, velik notranji trg in celo izvoz v bližnji vzhod, kjer jc omogočena radi nizkih produkcijskih stroškov konkurenca, so zadostne vaba. Na tako domačo industrijo res ne moremo biti preveč ponosni.
Življenje japonskega delavca
Vsi vemo, da je Japonska pričela z ogromno industrijsko ofenzivo, ki se je razširila čez ves svet. Z Japonsko ne more skoraj nihče več konkurirati. V časopisih čitamo, da so vzrok japonske brezkonkurenčnosti do skrajnosti slabi delovni in življenjski pogoji japonskega delavca. Tako pisanje in govorjenje tvori za ev-ropejske delodajalce dobrodošel izgovor, ko znižujejo plače svojim delavcem.
Poglejmo, kako pa v resnici živi japonski delavec. V reviji »Tehnika in gospodarstvo« čitamo: Po uradnih podatkih znaša povprečna delavčeva mezda 72 jenov na mesec (- jen = 14.25 Din) t. j. 1026 Din. Zaslužek žene smemo ceniti na kakih 8 jenov (kot postrežnica itd.). Dnevni izdatki za hrano za vso družino so
okoli 1.50 jena. Stanovanje stane 13.70 jena, kurjava in razsvetljava 4 jena na mesec. Obleka za vso družino 10 jenov na mesec. Za druge malenkosti in zabavo ostane torej še 8 jenov. Treba pa je vedeti, da je socijalno zavarovanje silno pomanjkljivo, da je delo povsod silno intenzivno in naporno in traja 10—12 ur na dan.
Če si te podatke ogledamo, moramo reči, da o kakem neprimerno slabšem položaju japonskega delavca napram evropskemu, zlasti v agrarnih državah, ni mogoče govoriti.
Vprašanja in odgovori
Mezda v bolezni. J. ž. iz Trbovelj vprašuje: Ali ima delavec pravico zahtevati plačo za teden dni tudi v primeru, ako traja bolezen preko sedem dni? Kjo dobim spričevalo, da sem res bolan?
Odgovor: Iz več razsodb, ki so jih izdala naša sodi sča, je razvidno, da ima delavec pravico do enotedenske plače po najmanj 14 dnevnem službovanju tudi v primeru, ako traja bolezen preko enega tedna. Na drugo vprašanje pa to-le: Po obrtnem zakonu (§ 219.) nvora delavec na zahtevo delodajalca predložiti potrdilo pristojnega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ali uradnega zdravnika o razlogih in trajanju svoje delovne nesposobnosti. Praktično se da to vprašanje rešiti na ta način, da zahteva bolnik od Okrožnega urada potrdilo, da je v bolniškem stanju.
Delodajalec ne sme odtegniti hranarine. M. T. iz Novega mesta pripoveduje: Bil seim bolan 6 dni. Delodajalec mi je dal mezdo samo za pet dni, češ, da je bil med temi dnevi tudi en praznik, na katerega je delo počivalo in bi itak ničesar ne zaslužil. Dalje mi pa ni uiti za teh pet dni dal polne mezde, ampak je odračunal hianarino, ki sem jo prejemal od OUZD. Ali je to pravilno?
Odgovor: Postopanje delodajalca nikakor ni bilo pravilno. Kajti po obrtnem zakonu mora delodajalec plačati delavcu v primeru bolezni celotno mezdo za največ teden dni, neglede na to, če je bil vmes praznik in tudi neglede na to, če podjetnik v tem tednu tudi iz kakega drugega vzroka ni delal. Hranarine pa delodajalec ne sme odračunati
Državljanstvo. T. II. B. Zamudili ste rok, v katerem je bilo mogoče Slovencem, ki so bili rojeni na ozemlju Jugoslavije, a so bili pristojni v občine na Primorskem, brez plačila taks pridobitii državljanstvo Jugoslavije. Ce hočete zdaj to stvar urediti, pojdite na okrajno glavarstvo in vam bodo tam povedali kakšne listine morate predložiti in koliko bodo znašale vse takse.
Nezaščiten dolg. T. H. B. Kar je bilo kupljene špecerijske robe po 20. aprilu 1932 na upanje, se smatra kot nezaščiten dolg in lahko tega posestnika na izplačilo dolga tožite. Predno vložite tožbo, dajte ga povabiti na pečat na sodišče. Morda sklenete izvršljivo poravnavo in si s tem prihranite stroške tožbe. Gustav Strniša:
»Zora«. Sladoledarstvo spada med rokodelske obrti in se sme izvrševati na osnovi dovolitve občega upravnega oblastva (sreskega načelstva). Zato se obrnite na to oblastvo vsvojeni kraju Tam se tudi informirajte glede brezalkoholne gostilne, o kateri bo v glavnem ono odločilo.
V Bolgariji .ic 69.J44 podjetij in 221.225 delavcev in nameščencev. 24% zaposlenih je ženskegn spola, t. j. 57.398: od teb jih je samo v tobneni industriji zaposlenih 47.889. Nočno dolo opravlja 543 oseb. Delovnih prostorov (delavnic) je v državi 6500, od teli jih je 4400 nezdravih.
Moderno življenje je človeka odtrgalo od I narave in naravnih razmer in ga prestavilo v nezdravo, zadušljivo ozračje nagomilanih množic sredi tesnih, mrtvih zidov. Tu ne najde preprostega, zdravega razvedrila 111 veselju, kakor ga obilo daje svojim zvestim otrokom mati narava, a brez veselja in prijetnih užitkov, brez sreče nima obstanka nobeno človeško srce. Zato si mestni človek izmišlja vse mogoče nadomestke za naravne radosti ter padu pri tem i/, zablode v zablodo, čim dlje tem globlje. Kri in duša se mu popačujota in zastrupljata in nositu v sebi pogubonosne kali za bodoče rodove. Še nerojeni so v naprej zaznamovani za ječe, hiralnice, norišnice. Breme, stroškov za oskrbovanje bolnih in izprijenih postuja za zdrave vse bolj težko, neznosno. Nurodov se polašča skrb za bodočnost, na dan prihajajo obrambni zakoni, kakršnih v 'prejšnjih dobah niso poznali.
Najdlje so šli zaenkrat v tem pogledu v Nemčiji, kjer so uvedli za nekatere popolnoma nesporne slučaje posebno nevarne dedne obremenjenosti sterilizacijo, ki naj prepreči brezkončno porajanje nesrečnikov, kateri bi bili sami sebi v gorje in družbi v nesrečo in breme. Ta zakon pn zajame le manjši tlel družbi kakorkoli nevarnih posameznikov in nemška javnost splošno zahteva, da naj se izpopolni še z nadaljnjim varstvenim zakonom, po katerem bi se spravile vse socialne osebe, to je take, ki pomenjajo nravno, zdravstveno ali drugačno nevarnost zu družbo, v prisilno varstvo, v zavode, če treba, do smrti. Sem spadajo predvsem steriliziran« sami, pri katerih je sicer potomstvo izključeno, ki pa morejo v svobodi vendar povzročiti še mnogo zla; potem etično in moralno manjvredni, k zločinom nagnjeni posamezniki, zanemarjene osebe, posebno mladina, berači, potepuhi iz navade in nepoboljšljive ter spolno bolne blodnice. S tem, da se ti ljudje oddajo v zaprte zavode, se. prvič izločijo iz družbe in izključi možnost njihovega potomstva, pa tudi okuženja in vaakotere druge škode po njih; drugič pa s tein ne nesrečnike same rešimo popolne pogube, iztrgamo jih iz nezdravega okolja, ki je mnogokrat glavni vzrok njihovega propada, ter jim omogočimo dušno in telesno obnovo, če so za to v njih samih Ie še količkaj dani pogoji. V ia namen je treba ustanavljati prisilne delavnice, vzgojevuliščo za mladoletnike, domove za padle ženske itd. Vsekakor bodo stroški za te zavode znatni, a še vedno manjši, kakor jih mora skupnost pozneje nositi za zločince, hiralce, blazneže. Razen tega morejo varovanci s svojim delom pokriti velik del oskrbnih stroškov.
To so glavne misli, s katerimi utemeljujeta,
očrtavata in priporočata mimo sterilizacijskega zakona še poseben varstveni zakon: prof. Hermanu Muckermnnn in Helene Wessel, oba prepričana katoličana.
ICnaku nevarnost kakor Nemcem ih drugim narodom grozi po nravno in telesno dedno obremenjenih ali drugače popolnoma propulih članih tudi našemu narodu. Zato nas morajo živo zanimati napori, poizkusi in uspehi proti tej nevarnosti v drugih deželah, da bomo znuli v svoji lastni obrambi izbrati najboljša in najzanesljivejša pota.
Zaenkrat imamo v Jugoslaviji na tem j>o-irlšču samo še zakon o pobijanju spolnih bo-ezni, ki med drugim določa, dn mora ženin pred poroko predložiti pristojni oblasti zdravniško potrdilo, da ni spolno bolan. To je res najmanj, kar moramo zahtevati v varstvo sedanjega in bodočih, rodov. Vsa čast gospodu župniku, ki je napisal v »Slovencu« v obrambo tega zakona med drugim te-le besede: »Kdor hoče s spolno boleznijo skleniti zakon in okužiti ženo in otroke, je zločinec, nevaren splošnemu blagru. Zato je prav, da se prepreči njegov r.akon, pa čeprav bi javnost zvedela za njegovo bolezen.« l ako je. To stališče mora zavzeti vsa javnost. Že nn Mojzesovih tablah je bila vklesana zapoved: Ne ubijaj I A kdor ve-domu okužuje druge, celo nerojene, ubija!
Zato je povsem upravičena tudi zahteva, da se nepoboljšljive in spolno bolne blodnice prisilno internirajo. To nuj se čim prej zakonito uveljavi, obenem pu sovo poskrbi za primerne zavode. Mursikak grad / ozemljem bi mogel na ta način slednjič enkrut koristno služiti narodu, katerega je v prejšnjih dobah samo izkoriščal.
Prisilna internacija in oskrba družbi kakorkoli nevarnih oseb odpira nove možnosti razmaha našemu redovništvu obojega spola. Že sedanja socialna politika — v najširšem smislu -— se v veliki meri opira na sodelovanje redov in njihovih zavodov; z napredovanjem boja proti raznemu socialnemu zlu se odpirajo njihovemu delti vedno nova in širja poprišča. Bog jim obudi mnogo poklicev in plemenitih dobrotnikov, du se bodo mogli svojih nalog lotiti v čim večjem obsegu in o pravem času.
Ženstvo pa naj se živo zave, du je največja odgovornost — odgovornost »za mijdaljnejše«, za nove, bodoče rodove. Zato naj se pri izbiri zakonskega druga ne da voditi zgolj po slepem nagonu ne po sebičnem računanju, pa tudi ne po neupravičenem usmiljenju. V zdravem telesu zdrava dušo — po tem voli dekle svojega bodočega druga in to mu tudi sama prinesi v zakon.
DELAVSKI VESTJVIK
Marksizem
in hršč* strokovne organizacije
Krščanske strokovne organizacije, kot so n. pr. v Belgiji in Franciji, uli kot so bile v Nemčiji, so bile in so še danes nekaterim premalo »radikalne«, t. i. niso navdahnjene z marksističnim in revolucionarnim duhom. Po mišljenju marksistov in njihovih v krščanskih vrstah stoječih »prijateljev« so naravnost buržujske, ker se nočejo pridružiti brezbožnim »enotnim frontam proletarijata«, ki pa obstojajo le v domišljiji teoretikov, ker srno imeli pred nedavnim priliko citati, da marksistična amsterdamska internacionala noče nikakih zvez s komunističnimi strankami. Fašistom vseh držav so zopet krščanske strokovne organizacije proti-narodne, ultramontanske in marksistične. Tak videz je hotel ustvariti predvsem Hitler, ki je razkričal tudi krščanske strokovniČarje — kot socialistične — za »bonce«, ki hočejo delavstvo le loviti v svoje mreže.
Če pa pogledamo zgodovino in bistvo pravih krščanskih strokovnih organizacij, vidimo, da so te nekaj popolnoma samoraslega in samostojnega. Biti hočejo interesne zaščitnice delojemalcev, za vodila pri delu jim pa služijo krščanska načelu, na podlagi katerih hočejo tudi priboriti delojemalcem lepšo bodočnost. Popustile niso niti za las od principov, sprejetih od začetnikov krščansko-socialnega gibanja. Zato jim more očitati marksizem le fašizem, ki je nasprotnik demokracije ter svobodnega delavskega gibanja in ki ne priznava delavstvu ter nameščenstvu pravice do borbe za svojo eksistenco, buržujstvo jim more pa očitati le marksizem, ki hoče dobiti sam zase monopol zastopati delodajalce in ki vedno trdi o sebi, da je le on sam »delavski«.
Krščanske strokovne organizacije nimajo ničesar skupnega z onimi, ki hočejo sklepati kompromise z marksisti v ideologiji. Najbolj jasno kaže to program mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij, ki se izreka proti socializmu in komunizmu, ker oba zani-' kujeta in omalovažujeta človekovo osebnost. Takim komproinisarjem se nikjer ni posrečilo priti do veljave v strokovnem krščanskem gibanju. V Nemčiji so bile v tem oziru velike vabe. Bivši tajnik katoliškega Volksbunda je osnoval Krščansko socialno stranko, ki bi imela postati naslednica centruma. Program te cen-trumove nasprotnice je bil poln marksističnih primesi, toda ni jiritegnil volivcev. Pri volitvah je zbral največ 110.000 glasov, ki so pa pri predzadnjih volitvah že padli, tako da se Vitus Heller ni več upal na volišče, temveč je ozna-
nil podtalno borbo«. Hellerjevo glasilo je vedno pripovedovalo krščanski strokovni organizaciji, da ji je potrebna preorientacija na levo. Toda zastonj. Strokovna organizacija je, oprta na stotisočere svojih pristašev, ohranila do zadnjega svoj program čisto krščanski. V Čehoslo-vaški ima del krščanskih delavcev sicer svojo stranko, ki pa ni nastala vsled idejnih razlogov, temveč, ker je čutil del delavstva, da obstoja v katoliški stranki za njegovo avtonomijo preinala garancija; čehoslovaški strokovni-čarji so strogo katoliški in obenem močan steber svoji narodni državi.
Ostro stališče proti marksizmu in fašizmu zastopa tudi Radnički strukovni savez v Zagrebu in naša slovenska katoliška nameščenska organizacija »Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«.
. Po znameniti delavski okrožnici »Quadra-gesimo anno«, kjer je papež ostro obsodil socializem, se položaj razjasnjuje in boljša. Delavstvo spregleduje in v masah zapušča marksistične deinogoge, ki iz delavskih žuljev pridobivajo bogastva, delavce pa pošiljajo pod bajonete. Ogromna večina krščanskih strokovnih organizacij je iz svojega programa vrgla vse marksistične zmote in pričela delati na čistih-novili in edino pravili temeljili, ki jih je postavila Cerkev.
Mezde zvišujejo —
na Angleškem
Iz proračuna za prihodnje leto, ki ga je objavila angleška vlada, vidimo, da bodo zvišali plače državnim uslužbencem in pokojnine državnim vpokojencem. iai sicer na skoraj ono višino, kakor so bile v 1. 1931 pred znižanjem. Za kritje tega poviška bo potrebno 24 milijonov funtov. Zakladni minister je izjavil, da upa najti sredstva za povišanje prejemkov.
Nacionalni sindikati
Čitali smo, da so dobili Ujedinjeni radnički nacionalni sindikati Jugoslavije za svoj kongres v Sarajevu 75 odst. popust na železnici. Da ti »sindikati« dejansko niti ne obstojajo — razen v Sloveniji —, so pokazale zadnje volitve v delavske zbornice. Njihov delavski značaj pa kaže posebno dejstvo, da je bil precej časa njihov vodja — belgrajski industrijalec Vapa.
»Zadružna klet"
se nahaja na
Kongresnem trgu 2
Ded in pijača po nizkih cenah. — i Vino na dom po znižanih cenah. E
O sestavljanju jedilnika
(Gospodinjska šola v Marijanišču.)
Da ustreza hrana svojemu namenu, mora biti pravilno sestavljena. Imeti mora vse snovi, ki jih organizem potrebuje za zgradbo, za ogrevanje in proizvajanje delovne sile ali za nadomeščanje porabljenih snovi. Te snovi mora imeti hrana v pravem razmerju.
Pri sestavi jedilnika moramo upoštevati starostno dobo, zdravstveno stanje, poklicno delo in letni čas.
Mladi ljudje, ki so še v dobi razvoja in se veliko gibljejo, potrebujejo več, ne samo be-ljakovinaste, marveč tudi druge hrane, da vzdržijo ravnotežje med prejemki in izdatki. Pri starih ljudeh organizem že slabše deluje. Za nje so okusne, lahko prebavne jedi, ki ue ob-težujejo želodca. Laliko prebavna hrana inora biti tudi hrana za bolnike in okrevajoče. Pri pripravljanju te moramo uvaževati zdravnikova navodila.
S težkim delom zaposlenemu človeku, zlasti če je napor združen z gibanjem na svežem zraku, prija hrana, ki jo lahko sestavljajo težje prebavna živila, kakor so: fižol, zmesna moka in masti. Proizvajajo mu moč in sile, ki jih porablja pri izvrševanju posla. Za duševne delavce in osebe, ki veliko sedijo, moramo izbrati primerna živila in jih tako pripraviti, da ne obremenjujejo prebavil, da so lahko prebavno.
Čim več toplote odda organizem, tem večja je njegova potreba po hrani, ki proizvaja toploto. Zato nam pozimi teknejo mastne in druge močno zabeljene jedi, dočim jih poleti navadno odklanjamo.
Hrana mora biti tudi zdrava, okusno pripravljena ter ne sme biti enolična ali predraga.
Uporabljati smemo le zdrava, nepokvarjena živila, škodljivo je meso, ki se je že jelo razkrajati. Zelenjad mora biti sveža. Nikoli ne dajmo na mizo konzervirane zelenjave, če je nismo ponovno prevreli. Morebitni izločki glivic se namreč s kuhanjem uničijo. Nasprotno pa ne smemo uporabljati vkuhanega mesa. če smo opazili šc tako neznatne znake razkrajanja. Strupenih izločkov glivic, ki so povzročile razkroj, kuhanje ne uniči in je tako meso nevarno za zdravje in dosfikrat tudi za življenje.
Hrana, ki jo organizem rad sprejme, se tudi dobro prebavi. Zato mora biti hrana okusna, skrbno pripravljena in lepo podana.
Hrano, ki pride pogosto v isti obliki na mizo, organizem odklanja.
Vsako živilo lahko pripravimo na več različnih načinov. Tako pripravimo n. pr. ohrovt danes v obliki prikune, drugič postrežemo z zabeljenimi glavicami ali dirao mrzlega z oljem in kisom nu mizo. Kuhane liste nadevamo s se-kanico, jih zvijemo v klobašice ali napravimo iz njih potico, kipnik.
Da ne pride dan za dnevom na mizo kuhana govedina, vstavimo v jedilnik zelenjavne j u ho. Meso tpu opečemo ali parimo z dodatkom raznih začimb, ga zrežimo v zrezke, zvijemo v zvitke itd.
Večkrat se ogibamo kake jedi i/, strahu, da presega naše premoženjske razmere. Zato je pametno, oe hrano včasi preračunamo. Dostikrat nam tak preračun razprši neutemeljeno bojazen ko* pri v/et predsodek in pokaže možnost, postaviti tlldi kaj boljšega na mizo.
Važna pa je preudarna, varčna priprava.
MODNE NOVOSTI
mm *

Obleka z jopico i/, platna: /ivotek je belo-modro pisan, krilo in jopica modra. Jopica se zapenja na /ivotek.
Ali bo zmagala pamet? Zdravniki so začeli ženstvu, ki vsesplošno toži nad revmatizmom v nogah, nujno priporočati visoke čevlje. Taki čevlji varujejo občutljive členke pred prehladom, obenem pa dajejo nogi oporo. Žene. ki so vkljub modi ohranile visoke čevlje, ima je povečini zdrave noge. Seveda ni treba misliti'na kake okorne čižme. ki bi segale do polovire inec. Nasprotno nuj bo čevelj iz najfinejšega -enroia in naj sega le por prstov nad členke. To so gantni in obenem zdravstveno brezhibni čevlji, kakor jih izdeluje n. pr. nemško tvrdka Ni lajno nder«. Naj se loti te stvori naša lastna čevljarska industrija, ker je vendarle /. gotovostjo pričakovati, da bo pri ženstvu zmagalo pamet in bo s primerno obutvijo zavarovalo zdravje svojih nog.
Praktični nasvet
Kako se kruh ohrnnl svež? Izkušena gospodinja priporoča v ta namen, do dodamo na kg moke 2 žlici koncentriranega vinskega kisu. Kis vlijemo v vodo. s katero zoinesimo kruh. Tak kruh ostane svež osem dni in so ne spridi: oku-| si: se kis prav nič nc pozna. — Kruh ostane svež j tudi tedaj, če mu pri mesitvi dodamo kislega j mleka; ima pa ta način to slabo stran, (ia dobi kruli po kislem mleku slab okus.
99
SLOVENCEV' SVETOVALEC
Kmetijski nasveti
Primeren čas /,a izkopavanje krompirja.
1\. K. P. — Pri vas so mnenja, da se laliko krom piv izkopava, dokler je krompirjevka šo neko i i ko zelena. — To mnenje je nepravilno. Dokler .io krompirjevo listje zeleno, tako doko se rastlina še prehranjuje iz zraka in zemlje. To hrano prebavlja v listih iri jo potem dovaja po steblovju v gomolje. Le tako se lahko krompir pod zemljo debeli. Dokler je torej na krompir.ievki še kaj zelenega, bodisi listov ali steblovja, tako dolgo ne smerno krompirja izkopavati. Tudi potem še, ko .ie listje žc popolnoma suho, pustimo gomolje še kakih osem dni v zemlji, da dozorijo' zlasti očesa. Šele potem ga .ie oh lepem vremenu izkopati ali izorati, pustiti dan na vrh zemlje "a njivi, da se nekoliko osuši io zemlja odpade, potem šele ga spraviti domov.
Naprava komposta. Kad hi naipraval kompost. Nekateri mi svetujejo, naj naredim kompost iz zemlje, listja, gnoja in žganega apna. Meni se zdi, da apneni praili in gnoj ne bodeta spadala skupaj. Prosim za pojasnila. F. I). U.	*
Za napravo komposta uporabite vse takšne odpadke in ostanke, ki bi na gnojniku ali v gnojnem kupu prepočasi strohneli in eprhneli ali hi bili gnoju v kvar radi plevelnega semena ali klic bolezni poljskih pridelkov itd. Vse takšne odpadke, ki niso brez rastlinskih hranilnih snovi (dušik, fosforova kislina, kalij, apno) spravite na kompostni kup, da tamkaj sprhnijo in se pretvorijo_v humus (črna in rodovitna prst). Za kompostišče določite, prostor, ki je raven, varen pred vetrom in izpirajočo vodo in kolikor mogoče zasenčen. Na kompostni kup spadajo lesni pepel, smeti iz stanovanjskih in gospodarskih prostorov, razni ostanki iz kleti in shramb, listje, krompirjevka, plevel, klavni odpadki, s kropom ali aipnenim mlekom pokončani hrošči, kuhinjski drugje neuporabni odpadki, sežgane kosti, pokvarjena krmila, ostanki zelene krme, cestno blato, blato (zemlja) iz obcestnih in osuševalnih jarkov, blato iz obcestnih jam, zidna sipina, odvisna gnojnica, odpadki iz apnenic, stra-niščnik. Vsi takšni odpadki, na katerih je kakšna rastlinska bolezen, 11. pr. gnil krompir, plevel, ka-koršna je 11. pr. pirnica, plevel s semenom, plevelno seme, ki ga dobite pri mlatvi in čiščenju zrnatih pridelkov, jih ne smete prej spraviti na kompost, dokler jih niste temeljito pomešali z živim apnom v posebnem kupu ter jih tako uničili in napravili neškodljive. — Na kompostni kup ne spravljajte steklenih črepinj, opečnih drobcev, razbite lončene in druge posode in sploh takšnih predmetov, ki so za kompost brezkoristni in le v napotje. Tudi premogov pepel kompostirajte zase, ne pa skupno 7, drugimi odpadki, ker traja dolgo let, predno za-dobi nekoliko gnojilne vrednosti.
Kompostu dajte za podlago zemljo — cestno blato, blato iz jarkov. Primes obilega apna pospešuje trohnenje. S primesjo nekoliko svežega krav-jeka zaimsete v kompost bakterije, ki pospešujejo razkroj in prhnenje.
Hlevski gnoj, straniščnik in gnojnico ne sniete spravljati istočasno in skupno z žganim apnom na kompost, ker bi apno pri presnavljanju izgnalo .iz omenjenih gnojil najdražjo rastlinsko hranilno snov — dušik. Pač pa lahko spravite hlevski gnoj, straniščnik in gnojnico na kompost že dlje časa pred aH dlje časa za apnom in jih vedno dobro zagrnite z zemljo.
Kompostni kuip naj je kvečjemu en meter visok. Da bodo nekateri odpadki dobro trohneli in prhneli, jiih je treba, predno jih zmečete na kompostni kup, zdrobiti ali sesekati. Vse odpadke razgrnile po celem kupu, plast za plastjo. Najmanj dvakrat, še bolje pa štirikrat v letu, morate kompostni kup premetati. pri čemer ga kopljite ali režite od vrha do tal, da se vse plasti različnih odpadkov med seboj kolikor mogoče dobro zmešajo. Ce kompost ni v senci, posadite nanj poleti buče, da ga nc bo izsuševalo preveč solnce.
Kompost je navadno goden za uporabo šele po dveh ali treh letih. Zato je najbolje, da imate tri kupe komposta — svežega letošnjega, enoletnega in dvoletnega. Zrel ali pa za uporaibo goden kompost je drobljiv ali mrvljiv in temen kakor zemlja krtin.
Krava zadržuje mleko. Imam kravo, katera mi noče dajati mleka. Parkrat je nisem pomolzel, misleč, da jo s tem prisilim, da ne bo zadrzevala mleka. Krava pa kljub temu, da ji je curelo mleko iz seskov, mi noče dati redno mleka. Začel sem ji pokladati' krmo med molžo, ali vse je zaman. Krava je med molžo mirna. S čim in na kakšen način prisilim kravo k redni dajatvi mleka? L. I. S.
Da krava zadržuje mleko, je iskati vzrok v živčnih motnjah: Občutek bolečin, strah, slabo ali nepravilno molzenje, sirovo in grdo ravnanje s kravo, dlaka in bradavice na vimenu in seskih, premrzle roke molzca, trde roke molzca za molzenje, žulji in bradavice na rokah molzca, predolgi nohti molzca, umivanje vimena e premrzlo vodo, premrzli vodi umite in slabo obrisane ali osu-šene roke molzca, ropot in nemir (ropot stroja, lajanje psa), ako krava pije veliko mrzle vode ali žre mrzlo travo, izpuščaji na vimenu itd.
Razmišljajte, kje bi bil vzrok, da vam krava noče, oziroma ne more dati mleka. Krava namreč ne zadržuje mleka samovoljno, temveč je temu krivo nehotno učinkovanje živcev, za katere pa krava ne more biti odgovorna. Radi živčnih motenj krava ponovno »zadržuje mleko«. Pomotoma pa se to »zadrževanje mleka« razlaga kot zloba in upornost krave. V slučaju, da krava pri eni molži zadrži mleko, ga da razmeroma več kakor navadno pri prihodnji molži. Kolikor pa je mogoče posneti iz vašega opisa, vam krava pri vsaki naslednji molži ne da več mleka, pač pa vedno manj ali pa nič. Zalo ravno ni verjetno, da bi krava mogla to lalašč delati. Kakor rečeno, potrudite se in skuhajte najti pravi vzrok, ki ga odstranite. Morda je naveden med prej omenjenimi. Predvsem pa ravnajte prijazno s kravo. Le lepo ravnanje in vedno ljubeznivo prigovarjanje kravi more pomagati. Le jHitrpežljivost in ljubeznivost ter odstranitev pravih vzrokov vodijo do uspeha. Prisiliti ali izsiliti pa se tukaj ne da ničesar.
Krmljenje plemenskega bika. Bika krmim z bolj kislim senom in ovseni. Koliko ovsa naj po-kladain? Ali lahko krmim poleg ovsa oljne tropine? Koliko? A. B. S.
V kislem senu je predvsem premalo rudninskih snovi. Zato mešajte med oves klajno apno in pa nekoliko kuhinjske ali živinske sole, ako hočete, da vam bo bik dobro uspeval tudi pri samem kislemin boljšem senu. Poleg ovsa lahko krmite biku tudi oljne tropine. Škoda, da niste navedli 6tarosti bika. Če je bik že starejši in dorasel, po-kladajte 11111 1 do 2 kg ovsa in oljnih tropin na dan in sicer naj zavzame v odmerku polovico oves polovico pa oljne tropine. Le ob času glavne pleme-nitve mu krmite nekoliko več kakor pa navedeno množino. Ako pa je bik bolj mlad in ni še tri leta star, mu pokladajie na dan do 3 kg ovsa in oljnih tropin, in sicer eno tretjino ovsa in dve tretjini oljnih tropin.
J. Fr. Lj. Mošt hruševec je grenak in to grenkobo pripisujete modri galici, ker ste mošt točilj v brento za topljenje galice. Če je res tak slučaj, potem ste krivi sami, da se je mošt pokvaril. Snaga je v vsakem slučaju predpogoj dobrega kletarja. Verjetno je pa tudi, da je mošt le zelo trpek radi obilice čreslovine. Če je ta slučaj, potem se bo pijača že popravila. V prvem slučaju ni imena vrednega izboljšanja. Mošt pa bi bil najbrž uporaben za žganje. V drugem slučaju pa bo mošt počasi sam nekaj tanina izgubil in bo užiten. Sicer so pa vaši podatki o vzroku grenkobe preveč nejasni.
Mešanje superfosfata z apnenim dušikom ni dopustno. S. R. P. — Da si pri gnojenju oziinine
prihranite na času in delu, bi radi zmešali superfosfat z apnenim dušikom in oboje naenkrat raztorsili. — To ni dopustno. V 6iiperfosfatu je hranilna snov fosforna kislina v spojini, ki je v vodi lahko topljiva in služi rastlini takoj za hrano. Kakor hitro pa pride ta snov v dotik z apnom ali z železnim okisom, se pretvori v spojino, ki je v vodi le deloma topljiva ali pa sploh ne, zato je kot gnojilo brez vrednosti. Istočasno se sprosti dušik v apnenem dušiku in izgine kot plin v zrak. Tako imamo dvojno izgubo: na fosforni kislini in na dušiku. Taka mešanica je torej skoro brez gnojilne vrednosti. Načeloma je treba trosit, apneni dušik najmanj 14 dni pred setvijo, šele ob setvi pa superfosfat. Mešanje obeh gnojil skupaj pa je škodljivo, pa tudi brez haska za setev.
Priprava apnenega dušika za trositev oh setvi. S. P. P. — Ker je trošenje apnenega dušika 14 dni pred setvijo večkrat težavno, bi radi vedeli način, kako ga je pripraviti, da bi ga trosili lahko tik pred setvijo, ne da bi škodovai posevu. — V apnenem dušiku se v zemlji v začetku razvijajo strupene kemijske spojine, ki škodujejo mladim ka-lečim rastlinam. Zato ga moramo trositi 14 dni prej, da se te spojine »premene v rastlinam koristni dušik. Mogoče pa je pripraviti apneni dušik že prej neškodljiv na tale način: Tri tedne pred setvijo zmešamo to gnojilo z nekoliko vlažno, toda ne mokro zemljo in ga nakopičimo v večji kup pod kakim pokritim prostorom. V tem kupu se izvrši pretvorba apnenega dušika v rastlinsko hranilo. Po tej dobi se ta zmes raztrosi in seme lahko takoj poseje.
Namakanje ali prašenje pšenice. F. N. Ž. — Ker ste čitali, da je proti smetnjavosti koristno pšenico namakati v modri galici ali jo prašiti s porzolom, bi radi vedeli, kako se tako prašenje vrši. — V novejšem času se bolj priporoča prašenje pšenice kot pa namakanje, ker gre delo hitreje izpod rok in ni treba semenskega blaga pred setvijo sušiti. »Porzok je struipen prah, ki se pri prašenju oprime pšeničnega zrnja, se v vlažni zemlji raztopi in kot strupena tekočina zamori klice, oziroma trose sneti. Prašenje se vrši tako, da se da v kako posodo, najbolje v sod ali pa gosto vrečo, semensko zrnje in ga potrosi s parzolom. Za 100 kg zrnja zadostuje zavitek porzola od 200 gramov. Sod 6e vrti kakih 10 minut, vreča ravno lako dolgo pretresava, da se ves prah oprime zrnja. Tako je prašenje gotovo in pšenica se lahko takoj poseje. Po novejših izkušnjah je to sredstvo zelo uspešno. Enako dobro sredstvo je tudi »Tilantin«.
Puste sode je mogoče popraviti. L L. M. — Kupili ste par vinskih sodov, ki imajo pa vonj po puščobi. Vsled tega ne morete vanje naliti vina prej, dokler jih temeljito ne popravite. Želeli bi vedeti, kako se to stori. — Nič lažjega kot to. V take puste sode viijte najprej vrel krop in jih operite. Potem raztopite v drugem vrelem kropu 1 kg sode na 20 litrov vode in viijte v sod, ki ga valjajte, da se lug zaje v les. Pustite tekočino v njem do 24 ur. Potem operite sod z mrzlo vodo, dokler ne teče ven popolnoma čista. Zdaj morate pa sod zaviniti, kar je mogoče šele ob trgatvi. Zaenkrat ga posušite, žveplajte in zamašite. Ob trgatvi ga napolnite s kiipečim moštom, da v njem popolnoma povre. Kipeči mošt po prodrl v les in ga zavinil. V tak sod lahko postavite vsako vino, ne da bi se vam bati, da se «okvari.
Pravni nasveti
Ani. Adamič:
Požigalec
Na dolino je ltgila noč. Krajec na nebu je trudno kinkal in lezel proti veliki, srebrni blazini, da bi položil nanjo svoje trudno lice. Va-ščani Hudega loga so odmolili rožni venec teir izročili svojo dušo Bogu, z.bita in zgarana telit s a pa bornim ležiščem po izbah in skednjih, ki so jih skrbno zapirali, kajtti noči so bile žc hladne. Cerkvena ura je zaspano odbila devet. Luči po kočah so ugasnile, samo kraj vasi, v vaški krčma pri »Skaletovili« je še brlela svetilka. V,krčmi ni bilo nobenega gosta. Krčim ar jeva mlada žena jc pletla nogavico pri peči. V zajiečku jc zvita v »vitek dremala rumena mačka.	. .
Kakor blisk preseka zdajci nočno tišino presunljiv krik: »Gori!«
»Gori!« odmeva nad vasjo, orljck obletava vaški zvonik kakor nočna ptica. Zvon se zamaje. _ »Ali... jaj...« udarja plat zvona, zdaj
obupno, zdaj roteče pa zopet ječe in pojemajoče. Ljudje planejo z ležišč, napol opravljeni direve na cesto. Nekje cviil i in tuli pes. od nekod se čuje obupno umikanje. Hrup in (rušč.
»Kje gori?«
»Bog pomagaj, ali ne vidite! Menda gori v ulice, sredi vasi, ker je tako svetlo, ko podnevi... In kako bobni, prasketa... Glej. tik za slamnatimi slemeni švigljajo visoko pod okrvavljeno nebo rdečežolti pošastni jeziki v prše-čem se vencu isker in zvezdic. Krajec nad zvonikom je zastal in pobledel. Ognjeni zublji so planili vaščanom v oči. Starci in mladež hite k ognju: žene so kakor obstolbenele, vijejo roke in kriče; otroci plače jo. Kdo naj gasi. ko pji ni naših mož. in naših sinov!... Skoro prav vsi so v vojski...
Izza vogala tedajci trepetajo zatrobi rog: »Gori!« Star mož v belem iooiču i" « pozlačc-
Pridržck predkupne pravice in prenos posestva. M. M. S. V vašem slučaju bi morali poznati vsebino izročilne pogodbe, s katero je mati izročila posestvo hčerki, da bi vam mogli dati točen odgovor. Vprašanje namreč ni dovolj jasno in se vidi, da vi sami točno ne veste za vsebino pogodbe, kakor tudi ne, kako je došlo do prenosa posestva na sedanjega lastnika. S pridržkom predkupne pravice posestvo najbrže ni bilo obremenjeno, ker predklona jsravica pomeni, da prodajalec stvar proda pod pogojem, da jo mora kupec ponuditi njemu v odkup, ako jo hoče zopet prodati. Predkupne pravice ni mogoče odstopiti drugemu, niti jo prenesti na dediče upravičenca. Ker bi bilo daljnje pisanje o tej stvari samo ugibanje, bo najbolje, da greste na sodišče k zemljiški knjigi. Tam vam bodo na prošnjo pokazati iz zbirke listin prepise vseh listin, na podlagi katerih je bilo jjosestvo prenešeno od ene: ga lastnika na drugega. Tam boste gotovo našli tudi prepis tiste izjave, ki jo je v dopisu omenjeni »A« baje podpisal, ne da bi vedel, kaj podpisuje. Sedanji lastnik tudi ni mogel radi male terjatve, ki jo je imel napram prejšnjemu lastniku, hišo samo-lastno prepisati na sebe. To se jc moglo zgoditi ali s pogodbo s prejšnjim lastnikom, ali pa potom dražbe. Vse to bo razvidno iz prepisov listin, ki jih
nim žlemom na glavi se žuri po ulici. Postane in spet zatrobi. Vmes bije plat zvona. Ljudem ledeni po žilah kri. Čuvaj j>a hiti po ulici in kadar nastavi rog, odplapola plamenček kakor zlat metulj z iskrečega sc pokrivala na rog. »Gori!« Čuvaj beži po ulici, živ ogenj mu planiti z glave.
»Pri županu gori! Ljudje božji, pomagajte!«
Staro in mlado, ženske in otroci, vsi so se podvizali, vse je nosilo vodo, vse je pomagalo. Kriki, molitve, obupno drevenje som in tja.
Dan se je že zaznamoval, petelini so peli, skrb pa še ni zatisnila oči. Hišo so bili županu rešili, pogorela pa sta 11111 do tal skedenj in kozolec. Tudi ves poljski pridelek mu jc šel po zlu in vozovi, stroji, sploh 11111 jc pogorelo vse, kar potrebuje pri hiši dober kmet. Nevarnosti. da bi plameni segli po bližnjih strehah, sicer ni bilo več, vendar pa je bila zver še vedno v vasi. Pod ožganim tramovjean, pod kupi osvojenega sena in črne slame se je skrivala. /xlaj tu, zdaj tam je siknila pošastna gilava z rdečimi grebenom, se vzpela in sc zagnala pod nebo kakor razbeljena sulica. Planili so nanjo, jo pomadrali ter zadušili v dinru. Vseppvsod so bili ljudje na straži.
K Skaletu v krčmo so prihajali pa zopet odhajali mrki možje z očrnelitni laiktmd, zamazani in preznojeni. Snemali so poteninele šile-me, odlagali so v kot cepine in sekire, toda zgolj za trenutek. — da so duškoma izpili vsak svoj kozarček žganja. Govorili niso nič, le po-kimaili so si in zopet odhajali. Metka je molče točila.
Ko je vstopil njen brat Miha, upadel, jeti-čen človek, ga je skrivaj vprašala:
»Kaj pravijo ljudje? Vsi samo molče. Kogar vprašam, vsak tile tako čudno, skoro so-v ražno pogleda. Zakaj, Ujela jih sem, da ie bilo zuzgano! Kdo neki je zažgal?«
najdete v zbirki listin pri zemljiški knjigi. Šele na podlagi teh listin nam stavite vprašanje, ako vam iz njih ne bo kaj jasno.
Zgraditev greznice ob meji. A. C. Ob sosedovem vrtu nameravate zgraditi greznico in to v oddaljenosti dveh metrov od meje. Sosed mi preti, da ne bo dovolil te zgradbe na tem mestu. Ali jo more zabraniti? — Niste povedali, iz kakšnih razlogov vam sosed zabranjuje zgraditi greznico na označenem mestu. Načeloma ni zapreke proti zgraditvi greznice na mestu, kakor ste ga opisali. Paziti morate samo, da ne posežete v kakšne pravice, ki jih morda ima sosed na vašem zemljišču n. pr. služnost pota, živinogonje, ob oranju itd. Poleg tega boste morali zgraditi vsem higijenskim zahtevam odgovarjajočo greznico, da ne bi morda prišlo do kakšnih imusij t. j. propuščanja vode na sosedovo zemljišče, smradu in podobnega. Takšne imisije sme namreč lastnik zemljišča sosedu prepovedati, v kolikor presegajo po krajevnih razmerah običajno mero in bistveno kratijo v kraju navadno rabo zemljišča.
Prisilno izterjevanje davka. J. P. Za davke so Vam zarubili več predmetov, pa bi radi vedeli, v katerem času se zarubljeni predmeti lahko prodajo in koliko prej je dolžnik o dražbi obveščen.
— Zarubljeni predmeti davčnega dolžnika se smejo prodali v osmih dneh po izvršeni rubežni, če ni razlogov, iz katerih bi se morala prodaja ojmstiti ali odložiti (na pr. izločitvena tožba). Izjemoma se izvrši prodaja tudi, preden poteče osemdnevni rok, če dolžnik na to pristane, ali če obstoji nevarnost, da se zarubljeni predmeti pokvarijo, ali če bi znatno izgubili na vrednosti za primer poznejše prodaje, in naposled, če bi mogli nastati z daljšim hranjenjem zarubljenih stvari nerazinerni stroški. Dan, uro in kraj javne prodaje mora razglasiti izvršilno oblastvo na krajevno običajni način ter o njem še posebej obvestiti davčnega dolžnika. Ni predpisano, koliko časa pred prodajo mora biti dolžnik o njej obveščen. Zalo zadostuje ludi kar najkrajši rok. Določila o- prodajnem postopanju se nahajajo v glavnem v zakonu o neposrednih davkih in v uredbi o zavarovanju, prisilnem izterja-vanju in neizterljivosti davkov (Uradni list z dne 23. januarja 1929). S sodnim izvršilnim postopanjem se davek prisilno izterjuje na nepremičninah. Na nepremičnine pa se uvede izvršba za iz-terjavanje davkov tedaj, ako dolžnik nima premičnin ali terjatev, ki bi se mogle zarubiti, ali če se z izkupičkom za nje ne pokrije vsa terjatev.
Izločitvena tožba. V. T. Za davčni dolg moža so zarubili nekaj stvari, ki so last žene. Kako bo žena dosegla ustavitev dražbenega postopanja? Žena je rubežu ugovarjala, češ, da so stvari njene. — Če so se ženine stvari zarubile kljuli^ njenemu ugovoru, naj žena vloži pri sodišču izločitveno tožlbo in naj predloži davčnem.: oblastvu potrdilo sodišča, da se je tožba vložila.
Čevljar in davek. M. H. T. Iz Vašega dopisa izhaja, da ste hudo obdavčeni. Kako temu odipo-moči? — Ko prejmete plačilni nalog, vložite pritožbo proti previsoki odmeri davka. Rok za vložitev pritožbe znaša 30 dni. Druge pomoči ni.
Izgubljena tožba. M. V. Tožbo, ki ste jo vložili radi žaljenja, ste izgubili. Ker priče baje niso govorile resnice, ste jih tožili in ste zopet izgubili. Priče so bile zaslišane brez prisege in tudi Vas n is o zaprisegli. Plačati morate velike stroške. Vprašate, če morete priče »gnati« na prisego. Ali sme občina brez vednosti prizadete stranke izdati spričevalo o njej? — Postopanje pred sodišči je točno urejeno v zakonu. Če niste bi' zastopani po advokatu, Vas je sodnik gotovo obveščal, kakšne pravice imate. Proti sodbi prve stopnje ste imeli pravico vložiti priziv. Če je bil Vaš priziv po drugi instanci zavrnjen, je stvar dokončno rešena. Ne morete začeti znova zato. ker priče niso bile zaprisežene. Kar se pa tiče ovadbe proti pričam, pa državni tožilec najbrž ni našel povoda za preganjanje. Pred preiskovalnim sodnikom' se priče ne zaiprisežejo, razen, če so na smrt bolne. Le pomirite se in pomislite, da se ne more 7. glavo skozi zid. Na poziv sodišča mora občina izdati spričevalo, ne da bi vprašala prizadeto osebo. — Pismeno ne odgovarjamo, kakor smo že ponovno povedali.
Kuluk. D. T. 'Da boste točno informirani o ku-luku, morate slediti tudi spremembam predpisov, ki se nanašajo na kuluk. Poleg teh so merodajni razni odloki, ki jili je izdalo ministrstvo za gradbe itd. Zadnji vir o kuluku najdete v letošnjem finančnem zakonu. Zato le verjemite, da bo že držalo tisto, kar smo zadnjih napisali. Če morda kakšen občinski organ ne čita vseh na kuluk se nanašajočih predpisov in okrožnic-, ki jih občine o tej stvari prejemajo, ne moremo pomagati. Pritožite se v takem primeru na okrajno načelstvo.
Vrata na travnik. A. A. M. S sosednega dvorišča, ki je ograjeno, hodijo lastniki skozi vrata v plotu na Vaš travnik trgat travo, sušit perilo itd. Vrata ste že večkrat zabili, pa je čez čas zapreka izginila. Vprašate, če lahko zabranite sosedu dostop na Vaš travnik. — Važno bi bilo vedeti, kako dolgo hodi sosed na travnik sušit perilo itd. Morda že nad 30 let. Če to ni tako, mu boste dostop pač lahko zabranili. Če ne odneha zlepa, poizkusite to doseči s*pomočjo advokata, oziroma sodišča. Za vsako škodo, ki Vam jo napravi sosedova perutnina, lahko zahtevate odškodnino.
Gostilničarju izdano potrdilo, da je kmet. R. Z. Pritožu-jete se, da je vaš dolžnik, ki je gostilničar in ima le malo kmetijo, dobil od občine potrdilo, da je kmet v smislu uredbe o zaščiti kmetov. Sodišče, da se na vaše ugovore, da dolžnik ni kmet, ni oziralo in je ustavilo izvršbo proti gostilničarju. K.aj storiti? — Druge pomoči ni, kakor da se pritožite proti izdanemu potrdilu na okrajno načelstvo in zahtevate, da okrajni načelnik' potrdilo preizkusi in ga razveljavi. Ako gostilničar j evi obdavčeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva, s pritožbo ne boste uspeli. Zoper odločbo srezkega načelnika 6e pa lahko pritožite na bana.
Odpis davka radi toče. M. M. Kdor želi doseči odpis davka radi škode po toči, mora vložit. prošnjo za odpis brez takse pri katasterski upravi tekom oismih dni potem, ko se je škoda opazila, škodo oceni na mestu samem odposlanec katasterske uprave z dvema občinskima ce-nailcima. Odpis davka zaradi škode po toči je dopusten, če je letina poškodovana za več kot eno četrtino.
Nič se ne ve. Vsakdo ima sovražnike, župan na pretek ...« Nagnil se je h krčmarici in divje mu je zagorelo oko, ko je zasikal:
»Satan tudi ni drugega vreden ...« Izipil je žganje in udaril s štamperlom po mizi. Nekaj je še zaimnmral, nakar se je s kazalcem dotakni! senc ter šepaje odšel v že mlado jutro.
Rova na Mihe, Metkinega brata hiša je bila na drugi strani ceste, vprav nasproti Ska-letu. Soseda sta si bila in v svašlvu, kajti tudi Milni je bil vzel z« ženo Skaletovo sestro Rezo. Borna kmeta sta bila in vedno jima je predla trda. Skale se je z gostilno izkopal vsaj iz najhujših dolgov, Miha pa je životaril iz dneva v dan, iz roke v usta. Vrhu vsega hudega sta morala oba hkrati v vojsko in calo takoj prvo uro, ko je zarjovelo po vsem svetu.
Mihi se je v Galiciji že po prvem spopadu zazrlo železje v ledja. Bolehal je po bolnišnicah, naposled so ga poslali domov.
Ko ga je ugledal župan, ga je zlokobno premeril od nog do glave.
»Smo si pokončali nogo, ha? O, po/.naiiuo take ptiče.« Okirenil se je in mu pokazal hrbet.
Miha ni črhnil besede. Doma je loputnil s pestjo po mizi in zaklel:
»Satan jc in ne župan! O, da ni zastran tiste beraške vojaške podpore, jaz bi mu že dal... Sicer me pa bodo morda še klicali, saj mi je še niso odrezali. Seveda, trda je noga in negibna, če pa bo napravil, da bom moral še enkrat k regimentu. 11111 razbijem bulico.«
»Pravi mož!« ga je zavrnilo Neža. Srdito jo je pogledal, toda je molčal in odšel iz sobe.
Ni pa sc rebri! samio Miha, še veliko huje jc robantil in klel njegov svak in sosed France ua oni strani. Sploh |va je vsa soseska z malimi izjemami črtua svojega župana. No. župan Erjavec se je vsem posmehoval in roga! pa je samo pisal in pisal. Vsak dan jc nosil
uradne spise na pošto, kjer jih je lastnoročno oddajal poštarju v roke.
»Vršim svojo dolžnost, kakor mi velevata stan in gosposka,« je dejal in se nosil pokonci. Kaj mu je do vaščanov!
Še z očesom ni trenil, ko je stopil predenj Miha, ki se je ves tresel. Ali same jeze ali strahu, o tem župan ni mnogo razglabljal. Mihi je dal poziv, da mora drugega dine zopet k regimentu.
»Saj ne bo za dolgo.« ga je tolažil in se mu hohotal v obraz. »Miha, nikar se ne jezi, saj se še mi ne, ki imamo še več posla ko generali v vojski.« Potapljal je zardelega Miho po rami. »Toda tvoj svak France je čudak. Vsake kvatre če domov. Spomladi mu zastran setve nismo mogli dovoliti — kaj pa je tistih par njivic. Sedaj za žetev pa sem ga priporočil, dasi me ne more na koncu očesa. Vedi, da moja beseda nekaj velja, to si zapomnita ti in France. Pameten bodi.«
Miha je bil pameten in se gosposki ni postavljal po robu. Tudi je bil čez tri dni že zopet doma. Drugačnega kova pa je bil sosed Skale. Ko je prišel prvič in že k o j prvo jesen na kratek oddih — njegov polk so bili Rusi razkropili in polovili in samo redki so se bili oteli —, je bila žena na potu. da mu po v i je prvega otroka. Rad bi pričakal velikega trenutka, toda komaj se je bil dobro ogledal okoli hiše, ga jc že klical župan.
Stal ie pred njim s klobukom v roki in si grizel brke.
»Zate je po/.ivnica. Skale. Tu jo imaš in glej, da takoj odrineš.«
»Kam?«
»K zbirališču v mesto. Kaj mc tako gledaš! Cesar kliče, nič nc pomaga.«
»Vi me preganjate! Vem. če bi vi le hoteli ...«
(Koncc prihodnjič.)
CITATELJEM ZA NEDELJO
Franci Brua:
Za Karavankami
in Visokimi Turami
V zvezdni poletni noči sem se napotil peš iz Beljaka po lepi cesti proti Šmohorju v Zilski dolini. V srebrni mesečini, ki se je razlivala po 6peči zemlji, so blestele za menoj Karavanke s Kepo in Golico, a na levi strani pa očaki zlatoro-govega kraljestva. Nekoliko proti desni pa Dobrač z Zilskimi Alpami. Pot me je vodila mimo ljubkih naselj, prijaznih hišic, iz katerih se je tu pa tam prikazal kak slaboten žarek luči.
Megla je postala gostejša, zakrivši jasno nebo z mlečno cesto, prej našteti utrinki so mi izginili izpred oči. Prišel sem do Šmohorja, ki je bil nekdaj središče slovenskih Korotancev. Zdaj pa je že docela ponemčen. Lepa asfaltna cesta me je vodiila v srebrni mesečini čez prelaz Kreuziberg do Belega jezera. Tu sem si poiskal prijazno prenočišče pod košato lipo. Po široki jezerski gladini so se gibale jadrnice, ki so puščale za 6eiboj cesto šumečih pen. Jezero je romantično, obdano vseskozi od gostih gozdov, ki segajo do jezera; v ozadju se razprostirajo snežni vrhovi Alp.
Dan se poraja in prvi žarki njegove luči silijo skozi okno preproste hiše v Zgorni Beli (Ober-vellach). Potrkam na duri in prikaže se majhna ženska postava. Videti je bilo, da je že mnogo pretrpela, in ko je zaslišala slovensko govorico, je z veseljem zapela: »Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je pestovala«. Prijazna ženica me je dobro pogostila s kislim mlekom in lepo dišečo slanino. Po okrepčilu sem se poslovil od prijazne ženice ter se podal proti kolodvoru.
Ko sem sedel v vlaku in gledal na levo in desno, se mi je pridružil mlad gospod. Predstavil se mi je z imenom Aeman ter mi je dejal, da je Ceh po rodu. Povedal mi je marsikaj zanimivega. A razumela sva se težko. Rekel je, da ne potrebuje drugega kakor češki jezik. Rad sem mu ver-
i'el, da mu zadostuje materinščina, akoravno je ve-tfc nedostatek, če si omejen na en sam jezik. Kajti v tujini kmalu spoznaš, da si brez znanja drugih jezikov enak ptici brez perotl. Po prijaznem razgovoru se je vlak kmalu ustavil v Solnogradu. Izstopil sem. Naprej! Zopet sem korakal iz ulice v ulico. Nisem bil baš izredue volje, kajti povsod so mi kazali samo dalje in dalje. Solnograd (Salz-burg) je mesto, za spoznanje večje od naše Ljubljane. Po sredini mesta se mogočno vije reka Sa-lica (Salzach), čez katero se mogočno dvigajo lepi mostovi. Solnograd je poznan po krasni okolici, solngraških škofih in lepih cerkvah.
Pogled na Salzburg in Salico
(Foto Vlad. Puc)
Hodil sem po ulicah 6em ter tja ter končno prišel do našega konzulata. Vstopil sem v sobo ter opazil veliko, znano moško poslavo. In res, komaj sem dobro odprl oči, že je znani možakar prišel k anemi in v njem sem spoznal tovariša Vladka iz Ljubljane. Povedal mi je, da je prišel na konzulat po prelaznico za Nemčijo. Tudi jaz sem prišel s tem namenom. Srce mi je postalo toplejše od notranjega ognja, kajti zdaj sem imel ob strani tovariša, ki sem mu lahko zaupal.
Popoldne sva nadaljevala pot proti Rosenhei-mu. Komaj sva dobro prekoračila mejo, že je prišel po cesti orožnik, gledajoč s pozornim očesom po ljudeh, kakor bi iskal sumljivega človeka. Mislil sem si: Kako dobro je, da skrbe za varnost tujcev. Toda kmalu je prišel za nama; menda mu je dišalo, da mora danes nekaj uloviti. Ustavil najti je ter nama pregledal nadvse važne dokumente. Kasneje sva izvedela, da so imeli v bližini mladi hitlerjevci nekak shod. Proti večeru sva se vsedla v vlak, ki naju je z naglico popeljal mimo Ch i črnskega jezera v Monakovo.
Ogledal sem si znamenitosti leg:: velikega, lepega mesta. Naslednjega dne pa sva « tovarišem zopet sedela v vlaku ki naju je popeljal mimo Ro-senheima v Kufstein na Tirolskem. Od tu 6va na-
Letoviško mesto Kufstein na Tirolskem
(Foto Vlad. Puc)
daljevala pot po krasni gorski dolinici mimo »Kai-sergebirga« in Zeli am Vee-a do gorske postojanke pod Sonnblickom, nazvane »Tauernhof«. — Klic mogočnih planili naju je vabil na sneiuobele vrhove Visokih Tur.
Pogled na Visoke Ture
(Foto Franci Brus)
Veličastno se dviga vrh Sonnblicka (3103 m) izmed svojih tovarišev z ostrini vrhom proli nebu. Ko so njegovi tovariši nižje proti dolini odeivajo t zelenjem in cvetjem, nosi mogočni Sonnblick na svojih vrhovih srebrno belo snežno odejo, od katerih izžarevajo srebrni žarki solnca. Sonnblick se ti zdi kakor mogočen vladar, proti kateremu se dvigajo s prošnjo njegovi nižje ležeči tovariši. Na desni strani dviga ponosno svojo glavo Veliki Klele (3798 m), na levi >a Scjiareck (3131 m) in Ankogel (3263 in). V prijazni gorski postojanki Tauerniiof 6va dobila za tovariša dva mlada Bavarca. Dejala sla nama, da sta preplezala steno Matterliorna, vrhove Dolomitov, Visokih Tur in tudi severno steno našega Triglava. Od postojanke Tauerniiof smo krenili proli veliki planinski koči pod vrhom stene. Tu smo prenočili. Jutranje sonce nas je dvignilo in napotilo k ci'.ju. Zabijanje klinov in natezanje močne vrvi nas je spremljalo dolgih 11 ur. Tik pod vrhom, kjer se nahaja veliko snežišče in ledenik, je enemu naših tovarišev-plezal-cev spodrsnilo. V naglici jo skočil moj tovariš Vladko za njim po plazu. Toda radi močnega skoka na snežišče, je zdrvela kopa snega nizdol in z njim tudi tovariš. Drvel je z veliko hitrostjo po približno 200 ni dolgem plazu, nakar ga je ta pognal v debelo kamenje, po katerem se je valil približno 12 sekund. Hitro smo mu priskočili na pomoč ter ga odvedli na varno mesto.
Naslednjega dne sva nadaljevala s tovarišem pot po vrhovih Scharecka (3131 m) mimo Duisbur-gerjeve koče nizdol v dolino proti Mallnitzu. Od tu naju je povede) vlak mirno Beljaka in Podrožice nazaj v domovino. In tedaj sva spoznala, da je najlepše Ln najljubše le doma.
za odrasle po 29 Din dobite samo v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ul. 15
ZEMPERJI
Jaroslav Durych:
Otrok
INSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
Z avtorjevim dovoljenjem poslov. VI. Zorzut
Nekoč je živel otrok. Njegovi starši niso bili ne siromašni ne bogati. Nekje na Šumavi so imeli majhen mlin. Ko mu je mati nekega dne zbolela, so ga sorodniki vzeli k sobi v Prago. Pri njih jo ostal več let. Ta otrok ni bil siromašen, zakaj znal je govoriti in je imel zdrave oči, pu tudi ni bil bogat, kajti ni imel sreče. Bil je zelo boječ; ko je dorasel, se mu je v velikem mestu stožilo po domu: takrat je bil bled in bolan. Ker otrok ni bil njihov, so ga sorodniki sklenili poslati domov. Neka kmetica, ki je bila prišla v Prago na božjo pot, naj bi ga odvedla k staršem. In ga je res vzela s seboj. Peljala slu so z vlakom vso noč iji drugo popoldne v najbolj žgoči vročini izstopila na majhni postaji. Ženska je pokazala otroku pot v vas, sama pa jo krenila v nasprotno stran proti svojemu domu.
Postaja je bila vsečez pokrita s sajami in prahom, nekje blizu so zidali, vonj apna je tiščal v pljuča. Na cesti je bilo toliko prahu, da sc ie otrok udiral vanj do glež-njev. Trava iu listi na drevju so veneli in postajali vse bolj črni. Tega ni bil kriv samo prah s ceste, temveč tudi apno ln dim iz tovarniških dimnikov. V vsej dolini nisi videl zelenega lističa ne zelene trave; vso belo je bilo od apnenega pudra in vse zamazano od težkega dima. Zrak je bil prepoln vonja po katranu in petroleju, tovarniški dim ga .je nasičal s čestiovimi. in za-dušljivimi hlapi strupenih snovi; kraj jc bil kakor veliko ognjišče, -sonce kakor plamen v peči. Otrok bi se bil rad napil pri cestni črpalki, a voda je smrdela, da .ie ni niti po-kusil. Začutil je glavobol in lotevala se ga je sončarica. Blizu je bil z apnom pobeljen gozdič, samo v njem je bilo tnalo sence. Toda oli poti so bila drevesa vsa okleščena. Otrok se jc hotel odpočiti v kolarnici, ali v njej je bila moreča vročina, ki je ni mogel prenesti. In iz tovarn so venomer doneli udarci velikih kladiv, ropot tirnic, škripanje struž-nikov, šum strojev, žvižgi piščali in signalov. Ob vsakem teh glasov je otroka v vročici zaskelela glava. In ker je vedel, tla do vasi ni več daleč, je z vso močjo prestopil dalje.
Ožgana tla obakraj ceste, kjer so se nekoč razprostirali travniki in njive, so bila posuta z debelimi zameti dušečega in stru-penega prahu. Nobena koza ni od nikoder zameketala, noben vrabec se ni glasil; morda so se že vse živali zadušile in zdavnaj zginile v tem prahu. Ob poti je žuborel potok, ali njegova voda, ki je bila polna saj, apna in prahu,, se je prav s težavo valila dalje. Otrok se je spomnil, da so tukaj pred leti v gosti travi ob potoku cvetelo potočnice in kalužnice, da je sredi travnika vabila čista studenčlca, in da so po cesti vozili vozovi. Plaho se jo ozrl. Okoli tovar so hodili ljudje, ki so bili kakor strahovi in so izginjali v oblakih prahu. Reka je izginila, struga je usehnila, vse vodo so bile zastrupljene iti zasute, drevje je umrlo, živali so poginile, ljudje so bili vsi bolni, zrak je bil izkvarjen in nebo je bilo zagrnjeno čez In čez z rjavim, lisastim pajčolanom, skozi katerega jc sovražno sonce še bolj pripekalo in uničevalo vse, karkoli so dosegli njegovi smrtni žarki.
Kdaj pa kdaj se je otrok do kolen udri v prah. Nobenega človeka ui bilo od nikoder. Ves truden je bil, prah mu je silil v oči; mel si jih je, da so bile čisto krvave in mu je bilo potem še huje; prah mu je uhajal v grlo, v pljuča in v clrob. Hoditi ni mogel, zakaj vsa notranjost njegovega telesa je bila že sežgana. Rad bi se bil zgrudil v prah in zajokal, a ni mogel, zakaj njegove oči so bile že čisto brez solz. In tako je proti večeru vendarle dosegel prve vaške hiše.
Srečaval je ljudi, a ni verjel svojim očem. Rad bi jih bil kaj povprašal, a ni mogel, ker ga je v grlu stiskalo. Okna so bila črna, oči ljudi so bile kakor temne luknje v sivih maskah. Zdelo se je, kakor da so vsi ti lju: dje zgneteni iz suhe ilovice, ki se zdaj-zdaj utegne razpasti. Ljudje so bili kakor pot v vas. Odpirali so usta, a ker so bila polna prahu, so bili nemi, samo dih je rezko po-hrkaval, ko so se menili s kretnjami. Njihove oči niso trenile, ker jih je bil apneni
NAJBOLJŠI SIVAINI STROJI
ADLER ,N .GMIZNER
pokromana kolesa
..GRITZNER"
pletilni stroji
..DIAMANT"
po izredno nizkih cenah
n.V,ri JOSIIf
PETEIINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika, za vodo
Telefon št, 2913.
Večletna garancija!
Pouk v umetnem veztnju brezplačen!
prah popolnoma oslepil. Njihovi obrazi niso mogli dosti razodeti, zakaj globoke brazde so bile zakrite s prahom in usta so bila ožgana; njihovi obrazi so bili mrtvi.
A vse to, kar so si z obrazi in z gibi še znali povedati, .ie bilo tako strašno, da urno-ro.io kaj takega samo ljudje, in šc peklenšček jih je z grozo skrivaj opazoval.
Ob poti so sedeli berači in ljudje so hodili mimo njih. Nekateri so jim dajali v klobuke vbogajinc, drugi pa rfo zajemali prgišča prahu in ga sipah nanje. Zdelo so je, da se bodo tudi prepercle hišo zdaj-zdaj podrle od gladu in žeje.
Po strašnih trenutkih, po črni noči, ki }o jc morebiti prebedel v strahu in le/,ki bridkosti, je otrok izvedel, da so njegovi starši' umrli, da .je mlin že davno prodan in da se odlod nihče nikoli ne povrne več v svet. Ljudje so pili vodo kar iz jarkov, skrivaj so donm jedli tisto, kar so si na k rad I i ccz dan, umreti niso mogli, in počenjali so tako čudne reči, da je otrok to noč popolnoma otopel. Na temna okna se je pouoei risal sijaj isker, ki so jih bruhali dimniki z oblaki dima. Zdaj žc nihče ni več mašil zevajočih razpok v oknih, da ne bi skoznje prihajali razjedajoči hlapi strupenih par, ki so jih v nočeh izpuščali iz tovarn v gostih, težkih valih. Brez pomisli so v teli domovih ljudje spali, ždeli. se prepirali in hropeli.
Otrok jo ležal nekje pred hišo. Od tesnobe in obnemoglosli ni inogel prositi vbo-gajme.
Tedaj se jo vračala v svoje stanovanje stara beračioa in na pragu našla otroka. Vsega je obtipaln in se silno začudila.
»Ta otrok je vendar še živ, mlad iu zdrav!« je zapiskalo iz nje.
Prijela je otroka za roko in ga učila krasti. Vsi berači so bili slepi, tudi ona je bila slepa, samo ta otrok je zdaj že videl, čeprav so bile njegove oči že skoraj mrtve.
Otrok se jc branil, hotel ji je uteči. Ali mučila ga je lakota; dobro je vedel, da nikamor ne pride. Hotel je iti na postajo, odkoder je bil prišel, ali starka mu je z gibi dopovedovala, da ga nihče ue bo pustil na vjak, da prav za prav niti ne pride do njega. Kdorkoli priroma v ta kraj, je izgubljen.
Potem je dala otroku vode. Branil se je jc, zakaj čudno jc smrdela; zbolel jc. Med boleznijo mu je starka stregla in ko je ozdravel, je bil čisto njen.
(Jez čas se jc naučil krasti beračem iz klobukov. Ker so imeli vsi ti ljudje slabotna telesa iz prahu, nema usta in slepe oči, otrok je pa še imel pravo telo in nekaj vida, so ga hoteli vsi zase.
A glej, v tej vasi so vsi ljudje živeli; nikoli nihče 111 umrl. Otrok se jc popolnoma privadil njihovemu življenju. Starka ga je učila, človeške sence so se grabile zanj, do-raščal .je; čeprav je bil ves bolan, .je postal prav taka glinasta pošast, kakršne so bili vsi v tej naselbini. V njegovo last so prešle vse razpale koče, vse zatohle kleti, strupeni prah, tovarne s škripajočimi stroji, usahla struga in vsi kalni potoki in sežgana polja. Kamor je seglo oko, vse je bilo njegovo. V vsej svoji spačenosti je bil vendarle čisto srečen.
9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov Itd.
— predtiskanje. Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden (in entel vložkov in Jipk. — Hitro, fino in poceni!
Mateh <£ Mikeš, Ljubljana (poleg hotel« stmkeij)
Romarji
Nekdaj je rekel kralj Matjaž svojim spremljevalcem: »Kadar bo vera na toliko opešala, da bodo mravljice nehale laziti tja gori k cerkvici, mi naznanite! Dvignil se bom s svojo vojsko, pokončal vse nevernike in napravili na zemlji red in mir!«
Kralj Matjaž spi. Njegove pridne mravljice še vedno lazijo iz stoletja v stoletje tja gori, kamor jih žene verno srce.
Nad prijaznim mestecem Celjem se dvigajo ruševine starega gradu kot živa priča minljivosti posvetnega sijaja. Strupeni gadi gnezdijo zdaj v njih. Od grajskih mogotcev pa so shranjene v minoritski cerkvi le še votle lobanje.
Romarji se globoko zamislijo. O, saj ne gredo proti ruševinam, ampak po romarski poti navzgor na Svčtino k Mariji Snežni iu k Svetemu Križu.
Dolga je pot; že od jutranjo zore. A težka ni. Saj gredo k ljubljeni Materi. Ljubezen do Matere jim slajsa vsako znojno kapljo od vročega sonca. S seboj nosijo skromni grižljaj, ker so nastopili hudi časi pomanjkanja in bede. SIcer pa njihovo skromno srce ne išče boljšega ter je zadovoljno in srečno. Saj gredo k Materi, ki jih bo pogostila z najslajšim kruhom in najčistejšo pijačo.
I'
Ob poti stoje berači. Tudi mal fantiček „ med njimi, ki ni nič pohabljen. Le sla-oten je in bled, ker jc oglarjev sin. Za celo vrečo oglja zasluži oče deset dinarjev. Fantiček se boječe stiska za drevesom, da je videti le bled obrazek in ni d če prosi iz ozadja. Usmiljeni romarji ga vendar ne prezro. Pre-
možnejši gospod mu podari celo desetak. Danes je romarski praznik, ko morejo na poseben način izkazati usmiljenje, da ga bodo deležni tudi sami pri Mariji Snežni.
Romarji so ustavljajo tudi pri slepem revčku, ki natezujo harmoniko in poje:
»Le enkrat, Marija, mi v tvoje naročje zreti daj! Marija s preljubljenim Sinom pokaži mi sveti raj...!«
Marija s preljubljenim Sinom usmili se me! Marija polajšaj mi grenke solze!«
Harmonika pojo otožno, kot. je otožno slepce v o srce. Sočutni romarji si brišejo solze in mečejo milo darove v slepčev klobuk.
Pred romarji žc stoji mogočna cerkev Marije Snežne na Svčtinskem hribu. Matere z otročiči, mladenke, starčki, mladeniči in možje hite prod Njen oltar.
Zvonovi slovesno prltrkavajo. Kmalu ima priti Kraljica nebes v snežno beli obleki, s krono na glavi, s preljubljenim Sinom v naročju, sedeča na rožnatem tronu.
Vsak romar obišče tudi stransko kapelo Svetega Križa.
Kristus visi na križu. Njegovo obličje ,io poslnelo; oči so mrtvaško prosojne, globoko vdrta; mišice so napete ko strune, da se ličnice močno odražajo; ustnice so temno po-sineie, na poi odprte; na njih se zbirajo kut žarki v kristalu potezo vseh bolečin. Po te-
lesu se razprezajo temnordeči potoki, ki se hočejo izliti do zadnje kapljo iz peterih ran. Na prsih izstopajo rebra vzdolž kot niz modrih glavlčastlh vzboklin.
Romarji se oairajo Vanj. Kako grozno trpi za njihove grehe!
Vsakemu posebej vtisne Kristus posebno znamenje v srce. Posebno blizu jc tistim, ki mnogo trpe, ki jim dušo tare obup. Ob pogledu Nanj se jim dozdeva lastno trpljen-lijc v primeri s Kristovim tako zelo majhno in v obupano dušo posije žarek moči I11 ra-dovoljnosti za nadaljno težko pot.
Romarji prisluhnejo, ko zapoje zvonček ob zakristiji. Duhovnik stopi na prižnico. Vsako nedeljo se to ponavlja doma v farni cerkvi, a danes je vse lepše in vse bolj slo: vesno. Prišli so verniki od vseh strani, ki jih druži ena misel: »Gremo k Materi in k Očetu, kjer bomo sladko počivali na vekov veke!«
Z velikim zanimanjem poslušajo romarji zgodbo o Mariji, ki Ima pridevek »Snežna«. V Rimu je živci 1. 363. bogat potricij Janez s svojo ženo. Bila sta brez otrok, zato sta sklenila darovati vse svojo obilno premoženje božji Materi v čast. V sanjali jima Marija razodene, da jc njun dar Bogu in Njej všeč. Na griču, ki bo pokrit s snegom, naj postavita corkev. Naslednji dan razodenela sanje papežu Liberiju, ki je pa bil imel enake. Meseca avgusta, ko jc v. Rimu navadno največja vročina, je bil omenjeni "grič res pokrit s snegom. In na tem prostoru so sezidali najlepšo in največjo baziliko Matere božje in jo v spomin na čudoviti sneg imenovali: »Marija Snežna«. I 7jZh konca 12. veka pa imamo tudi Slovenci na 700 m
visoki Svetini mogočno cerkev Marije Snežne, kjer se vsako leto dne 6. avgusta zbirajo pobožni romarji.
Prične se sveta maša.. Svetiiiskc orgije zabuče in pevci zapojo. Vmes pa zadoni tudi posebna svetinska muzika na pihala tako ganljivo in veličastno, da .je romarjem pri srcu, kot bi bili v malih nebesih.
Pred oltarjem stoje belo oblečene deklico z belim in zelenimi venci na glavi.
Romarji molijo. Nekateri v duliu. nekateri šepetaje, starčki pa skoraj glasno, ker jim je opešal sluh.
Še zadnji blagoslov z Najsvetejšim,
Končano? O, ne! Sedaj pride Kraljica nebes, da jo romarji spremijo. Belo oblečene novesticc dvignejo ovenčani tron Kraljice Marijo Snežne z božjim Dotetom. Godba zadoni; pevci zapojo; po beli_ cesti se razvije veličastna procesija, romarjev.
Na nebu ni oblačka, zakaj vse leto so hrepeneli romarji, da bi bil Marijin praznik lep, bel 111 čist. Od sivih skal mogočno^ odmevajo svetinski »lopiči« — Njej na čast. Gozdovi, travniki in polja so odeta v poletnem vcličastju — Njej na čast.
Mati božja Marija Snežna s preljubljenim Sinom v naročju sc smehlja in blagoslavlja romarje. Vso prešinja Njena ljubezen. Ona nfc pozna razliko. Pred Njo so vsi mali božji otroci.
Romarji so poslavljajo od Matere in ji obljubljajo zvevilobo do groba.
Še bodo lazile pridne mravljico navzgor. A ko bo prišel čas, da I10 vera nn toliko opešala, da bodo nehalo laziti, bo vstal mo-
'TAZIAM l'«nl'| »xft\r i\ »■» o ii	' «<w1 J »uinfo
fcUUtMi m «1,1, inJUtinUH >>v »Gi in ivmi in U«.piii-
vil na zemlji red in mir.	M. A.

Otto Konig — G. G.
Igra s smrtjo
Bil je neprijazno mrzel zimski dan, viharen in brez snega ln trgovskih potnik Eler je bil vesel, da je mogel sedeti v zaprtem avtomobilu. Z rahlo grozo je pomislil na čas pred dvajsetimi leti, ko je prvikrat kot začetnik obiskal isti kraj. Tudi takrat je bila ostra zima in roke so mu ledenele ob volanu. Z nekaj cekini v žepu letnega plasca so ga poslali na poizkusilo potovanje; danes pa sedi v svojem lastnem avtomobilu kot generalni zastopnik istega podjetja. S seboj ima kovčeg poln dragocenih ur, v žepu pa denarnico napolnjeno z inkasiranimi zneski.
Ker je mislil baš na ta skromni začetek z vsemi njegovimi neprilikami, sta se mu zasmilila dva pešca, ki sta obraza globoko zagrebala v ovratnik in se upirala ledenemu vzhodniku. Zato je brez pomišljanja ustavil, ko mu je eden od potnikov pomahal z roko. Vedel je, kaj mu hočeta moža. »Ali bi se smela z vami peljati do mesta? Bogme, slaba zabava bi bila teči še štiri ure v tem mrazu.«
Za trenutek je Eller imel občutek, da jima mora odreči. Toda veter je sunil leden mraz skozi okno in mu razpršil vse pomisleke; nikakor ne smem pustiti teh ubogih popotnikov na cesti. Potnik je vzel kovoeg z urami k sebi, oba premražena pa sta sedla
za njim.	, ,
Ko je avtomobil brzel skozi bližnjo vas, so se zapletli v pogovor. Oba popotna gosta sta pojasnila, da sta na potu za delom, in si s tem pridobila njegovo simpatijo. Zanimata sta se za pokrajino in vprašala, kako daleč je šo do bližnje vasi! Eller je nepremišljeno
izustil: »10 km.«	.
Takoj je obžaloval te besede, kajti tujec za njim je dejal: »V roki imam samokres. Storite, kar vam ukažem, sicer vam poženem kroglo v glavo.« V istem trenutku je IMler začutil cev orožja na vratu in se nehote zdrznil. Drugi pa ga je opozoril: »Nikakih neumnosti! Niti kretnje, o kateri se ne ve, kaj hoče. Zavili boste na najbližjo stransko cesto, po tej peljali naprej in ustavili. Nato pa boste tako ljubeznivi in nama boste pustili denarnico, pot pa nadaljevali pes. Avtomobil si bova izposodila midva, dokler ga bova potrebovala. Ste razumeli?«
Prisiljen je Eller dejal: »Da.« Toda ni
se hotel podati kar tako. Vedel je, da je se 4 km do najbližje stranske ceste, in dotlej ie moral najti rešitev, ee ni hotel, da bi bilo Vse izgubljeno. V mislih je preletel cesto pred seboj in nenadoma se mu je zazdelo, da ie našel izhod. Spuščal je polagoma vee m več plina. Videl je. da se je igla na taho-metru dvignila od 50—60 km zdrsnila preko 70 km in dosegla 80 km. Z brzino 90 km je zavil v najbližji ovinek. Mož z revolverjem se ie nasmehnil: »Vam se pa res mudi, (ta bi se naju znebili.« Ne. je dejal Eller in se šiloma pomiril. »Pač pa lahko vidita, da cestni nasip tu na levi pada za 20 metrov.
Če mi bosta pognala kroglo v glavo, bomo vsi trije strmoglavili tja doli in zagotavljam vaju, da bosta vidva prav kakor jaz rešena vseh zemeljskih skrbi.«
V naslednjem hipu je Eller začutil, da se je cev samokresa odmaknila od njegovega tilnika. Pogled mu je ušeil na ogledalce nad šipo. Mož za njim je povesil orožje in strmel s tovarišem skozi okno na strmi nasip. Taho-meter je kazal 110 km. Krmilo je začelo trepetati. Toda Ellor je vedel, da ne sme več voziti počasneje.
»Kako švigajo drevesa; nasip je sicer že daleč za nami, vendar bodita prepričana, da smo vsi trije v hipu izgubljeni, če me pri tej brzini le malo motita.« Nobeden se ni zganil in tudi samokres je izginil.
Stranska cesta je biUa daleč zadaj. Limuzina je dosegla prve vaške hiše. S tulečo hupo je drvela skozi vas mimo bežečih živali in kričečih ljudi. Kočijaž je v zadnjem hipu potegnil konje nazaj.
Vas je ležala že daleč zadaj. Eller je še enkrat očetovsko nagovoril svoja popotna tovarira. Čutil je, da jima je popolnoma kos. »Še vedno 110 km; tu spredaj leži mesto. Med prvimi hišami vaju odložim, vidva pa bodita tako ijubezniva in me pustita v miru voziti dalje.«
Zdelo se mu je potrebno, pokazati osuplima izhod, da ne bi v zadnjem hipu storila kakega obupnega čina
Oba gosta sta rade volje pristala na to. Pridrveli so v mesto. Pred hupo, ki ni niti za sekundo nehala tuliti, je zbežalo nekaj pešcev: neki voz pa je zapeljal skoraj v jarek.
Toda Eller ni niti za milimeter znižal plinskega vzvoda. Švigal je preko križišč in končno zagledal, kar je iskal- tražnika. i Stražnik je stal sredi ceste, pripravil jen ustaviti brezumnega voznika. Radi varnosti je potegnil revolver, da bi s strelom preprečil vratolomno vožnjo, če bi bilo treba.
Več si Eller ni želel. 30 metrov pred stražnikom je pritisnil nožno zavoro, zaprl plin in potegnil še ročno zavoro. Mož z revolverjem mu je priletel na hrbet, drugi pa je udaril s prsi na prednji sedež. Avtomobil se je opotekel kot pijanec na cesti in obstal neposredno pred stražnikom. Eller je bil skokoma zunaj. »Morilca, primite ju!« je kriknil.	. , •
Stražnik je razumel; videl jc. da je tujec s samokresom v roki stopil iz avtomobila. Orožje je padlo preplašenemu možu iz rok, ko je stražnik ustrelil v stopnico. Igre je bilo konec. Generalni zastopnik Eller je dobil javno priznanje za svoje previdno postopanje pri aretaciji dveh tfločincev, ki so jih s popisi dolgo iskali. Da bi se pa ne čutil preveč počaščenega, mu je policija istočasno poslala kazenski mandat radi prekoračenja predpisane brzine.
Zdravko Ocvirk:
Ljubezen
Bolezen je priklenila mladega moža na posteljo. Ležal je dolgo in trpel. Z vso skrbnostjo mu je stregla žena in prebdela veliko noči ob njem. Otroka — kakor dvoje angelčkov — sta pritiskala svoji ljubki glavici k bolmi očetovi glavi, ga božala po čelu in poljubljala.
»Saj boš ozdravel, papaček. Moraš okrevati!« sta govorila in mu tako verno giedala v motne oci, da je sam nehote pomislil: res. moram okrevati!
Ko je vendar po dolgem času vstal iz postelje, je iliiel tako spremenjen obraz, da ga ni nihče spoznal. Bolezen je zapustila na njem sledove. Izpadli so mu lasje.
Vse to je tako žalostilo moža, da je dejal nekega jutra zeni:
»Ali me še ljubiš, draga?«
Vsa je zardela v lice, objela moža in ga poljubljala tako vroče, kakor ga je poljubljala takrat spomladi, ko še nista bila poročena in sta preživljala najlepše dneve njunega življenja.
»Ljubim te in te bom ljubila vedno,« je odgovorila. »Nikoli ne bom pozabila, da si bil tako dober z menoj, da si me poročil in me storil tako prečno.«
Potem je šla v svojo sobo, da si počeše svoje Črne lase možu na ljubo.
Ljubila sta se, odkar sta se prvič videla. Neka Čudovita ljubezen je bila to. Niti najmanj ni obledela ali se postarala. Nič pretiranega ni bilo na njej. Vse je bilo tako naravno, preprosto. Kaj neki Je priklepalo ta dva drugega k drugemu tako čudovito, nežno, s tako večno-mlado ljubeznijo? ... ★
Minila so leta. Mlada zakonca sta se postarala ln njiju otroka sta bila že velika. Stara dva pa sta se ljubila še vedno. Z roko v roki sta šla v prvih pomladnih dneh po travnikih, trgala cvetke kakor takrat, ko sta se prvič poljubila. Poleti eta hodila po polju in gledala pšenico, ki je zorela, jeseni trgala zlato klasje, grozdje v vinogradu, pozimi pa gledala, sedeča drug ob drugem, skozi okno, kako so zunaj naletavale snežinke in pokrivale polja.
Nekega dne je starka obolela. Ko je čez par dni okrevala, ni mogla več hoditi. Morali so jo preneljavati na stolu. Zato je bila žalostna in je rekla možu vsa v skrbeh:
»Tako rada bi zdaj umrla. Hroma sem in grda, tvoj obraz pa je tako lep. Nikoli več me ne boš tako ljubil.«
Starcu je ob teh besedah zardelo lice in je odgovoril:
»Ljubim te bolj od svojega lastnega življenja, ti moja draga, zgrbljena ženica! Ljubim te prav tako kakor t isti dan, ko si mi podarila rože v znak ljubezni in me gledala s svojimi lepimi očmi. Kakor vonj rož je bilo tvoje telo dehteče in rdečica ee je spajala z rdečico rož, ki si mi jih podarila takrat v svoji prvi ljubezni. Da, še vse bolj te ljubim, ker si mi postala še mnogo lepša. Moje srce je prepolno hvale za vso tvojo ljubezen in za bisera, s katerimi ei okrasila najin dom, za preljuba otročiča. Zato te ne bom nehal ljubiti in bom hvalil Boga za vsak dan posebej, ki te bo še pustil •b meni.«
Nato je nežno objel svojo ženico in jo poljubil aa vele ustnice.
In tako sta hodila vsa v skrbeh drug k drugemu, kadar sta opazila kako vidno spremembo na svojih obrazih z vedno istim: ali me še ljubiš? Nato sta se prijela za roke in sta slonela vsa srečna drug ob drugem vse do večera ...
Nekega dne pa je starca zadela kap. Ko sta o tem zivedela otroka, ki sta bila že poročena, sta ga prišla v«b pntrta kropit. Žena pa se kar ni mogla utolažiti. Neprenehoma je jokala.
»O, ti moj dobri, ti moj ljubil« je tožila in mu
gledala v mrtvi obraz in poljubljala mrzle roke. »Ti, ki sem te ljubila nad vse in ki si mi bil najdražji in najlepši mož na svetu, zdaj ai šel, da se odpočiješ. Brez mene si šel na pot in me pustil, 6tarko, samo, zapuščeno.«
Tako je tarnala in vila roke. In ko eo ji odnesli moža, je strmela ves dan s topim obrazom in solznimi očmi na posteljo, kjer je bil mož umrl.
»Zdaj odpusti, Gospod, svojo služabnico, da v miru umrje,« je šepetala, »zakai nagledale so se moje oči in navžile dobrot tega sveta. Z njim, kateremu si me dal za to zemsko življenje, zveži me zdaj za večno. Ne daj, da bi samevala ločena drug od drugega ...«
In še isti dan je starka umrla in na ustnih umirajoče je bil lahen smehljaj in roke je imela razpete v objem, saj ji je prišel nasproti on, ki ga je ljubila ...
1			2		24			25		19		|20	
	liilli					II					11	lil	
	lil					lii	m				lii	lil	
36			3		23			22		18		121	
				li		■	m		li				
35			4		33			26	117 |				35-
	m	•		lii		11	it		lii!		lis	lii	
	9	m		■		m	ii		II		li	11	
34			5		30			27		16			31
				11		u	■		SI				
9			6		10			U		■ 2	1		13
	pi«					ti	■				«1		
	um					i	■				li	11	
8			7		29			28		15			14
Zviščenko:
Pasji voh
Trgovcu Jeremeju Babkinu so ukradli rakunji kožuh. Razhudil ee je trgovec Jeremej Babkin. Žal mu je, vidite, kožuha.
»Kožuh je,« pravi, »zelo lep, meščani. Ni mi žal denarja, ali tatu bom že našel. Pljunem mu v gobec.«
Poklical je torej Jeremej Babkin kriminalnega psa izaledovalca. Javi ee mu neki človek s čepico na glavi, poleg njega pa pes. Pasja mrcina je rjavkaste barve, gobec mu je šiljast in nesimpatičen. Ta človek vtakne svoje peeto v sledove zraven vrat, reče »pe« in , odide. Pes povoha po zraku, poroma z očesom po množici (bilo se je seveda nabralo ljudi) in narnah etopi k babici Fjokli, iz eobe št. 5 in ji povoha rob na krilu.
Starica se umakne za množico. Pee jo pa za krilo. Starica vetran — pes pa za njo. Prijel jo je za krilo in ne spusti je.
Babica se vrže na kolena pred policijskega agenta.
»Da,« pravi, »prijeli so me. Ne branim se.« Pa pravi: »Pet veder kvasa, tako je. In še aparat — to je čista resnica. Vse je,« pravi, »v kopalnici. Peljite me na stražnico.«
Ljudje eo bogme hoteli popokati od smeha.
»A kožuh?« vprašujejo.
»O kožuhu,« pravi ona, »ne vem ničesar, še eanja se mi ne, drugo pa je res. Peljite me, kaznujte me!«
Odvedli eo torej ženščino.
Zopet je vzel agent evojo pasjo mrcino, zopet ji je vtaknil nos v eledove, rekel »pe« in odstopil.
Pasja mrcina obrača oči, voha prazen zrak in mahoma stopi k hišnemu upravniku. Hišni upravitelj prebledi, zvali se vznak.
»Zvežite me,« pravi, »dobri ljudje, vestni me-ščanje. Jaz sem,« pravi, jnabral denar za vodo, a ta denar sem potrošil za svoje kaprice.«
Bogme, stanovalci so obkolili hišnega upravnika, začeli so ga vezati. Medtem pa pride pes k meščanu sedme številke. Začne ga cukati za hlače.
Meščan prebledi in se zgrudi pred ljudmi na
tla.
»Kriv sem,« pravi, kriv eem. Jaz eem,« pravi, »res je, izradiral eno leto v delavski knjigi. Jaz, tele, bi bil moral,« pravi, »služiti vojake in braniti domovino, a živim v eedmi številki in izrabljam električno energijo in druge občinske usluge. Primite me!«
Vei ljudje so se vzburili. »Kakšen pes je to,< si mislijo. Trgovec Jeremej Babkin pa pomežikne z očmi, se ozre okrog 6ebe, potegne denar iz denarnice in ga da agentu.
»Vedi,« pravi, »svojo mrcino k paejim svinjam. Vrag vzami rakunji kožuh!« pravi. Peeto pa je že tu. Stoji pred trgovcem in miga z repom. Trgovec Jeremej Babkin se zmede, umakne se vetran, pes pa za njim. Stopi k njemu in mu voha 6nežke. Trgovec prebledi.
»No,« pravi, »Bog vidi resnico, ko je že tako. Jaz sem,« pravi, »nesnaga svinjska in slepar. Tudi kožuh 6em ei prisvojil od svojega brata. Jokam in ihtim.«
Rapršili eo se ljudje na vee strani. A peeto ne ve več, kam bi vohal po zraku, pa zgrabi dvojico ali trojico, ki pride blizu, ter jih drži.
Ti eo se skesali. Eden je zakvartal državni denar, drugi je z likalnikom nakleetil evojo ženo, tretji je rekel nekaj, kar n: moči povedati.
Razibegli so se ljudje. Dvorišče je postalo zopet pusto. Ostala sta samo pes in agent.
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Veste kua, tu je pa že ud sile, da ee en Frtaučku Gustl upa mene, ena uradnška gespa suproga, tku nahrult, ket kašna frkla. Jest na vem na kua ee prouzaprou la člouk ajnpilda, ke ni spred in zad nč. Misl, če ma doug ježek, de ma pol že use, kar člouk nuca za žeulejne. Pa ni tku. Je že res, de se z je-zikam hedu deleč pride. Prouzaprou še ta nar dle, če je pr ta prau strank urganizi-ran. Ampak 6am ježek tud še ni use. U glau more mt tud še kej druzga, ne sam pušrekane nudlne, kokr jh ma Frtaučku Guetl namest mežganu.
Vite, in en tak člouk če mene rihtat, kuku in kua nej guvarim, de bo prou. Jest že sama vem. Za kua mam pa mežgane u glau. Ampak učas tud člouk na sme tietga puvedat, kar mu na src leži, ke dondone tud ni več mudern tu puvedat, kar se misl. Pa navarn je tud. Buh var, de b člouk use tiet puvedu, kar misl. Tu b u taka šlamastika za-bredu, de b biu joj. Ueaka reč ma eoje meje, kokr vemo. BI pameten je še zmeri tiet, ke e ježek raj z dratena krtača pupraeka, kedr ga srbi, kokr pa tiet, ke kašna taka blekne, de ni za usak uhu.
Prouzaprou j a dons tku na evet, de more člouk zmeri eam tu guvort, kar Ide rad elišja, nkol pa tu, kar je res. Tu se vid pu dežel na shodeh. Če b tam tku puvedal, kokr je res, b bli U6eli tepen. Guvornki pa niso tku naumen, de b ee puetl pre-tepavat, ampak guvarejo raj tku, de jm žiuja upi-jejo, pa de maja kej ud tega.
Lejte, jest pa nism taka. Jest sm zmeri velik naee držala. Sej Gustl me dobr puzna. Ampak časi ea zdej tak, de more člouk tud mal na tu gledat, de mu tud ježek kej neee. Kene, moj mož usak mesec mn dam za birtšoft prnese. Zatu m na more nubedn zamert, če sm začela tud jest mal na tu gledat, de b s na kakšna viža pumagala. Če bom jest zmeri sam z revežem držala in ee zajne putegvala, kam bova pa pršla z možam. Še več reveža bova, kokr sva zdej. Če bom pa sitipake učaseh tud tistem mal na erce pihala, ke maja usega zadost, pa ni izklučen, de prideva sčasama tud midva z možam du kašnga prbulška. Sej take, ke drgač delaja, kokr misijo in guvarejo, hmal h kašnmu kurit puvabja. Pa so na kojn.
Jest glih tku dobr vem, de železnčarjem ni glih z rožcam pustlan, kokr Gustl, al pa še bi.
Vejo pa tud tist, ke jh skušaja še bi prkrajšat. Ampak, kua pa čja? Če se boja zajne putegval, uja hmal tud sami tam, kokr sa bli, dokler niša začel na ta prava struna brenkat. A mislte, de gespudi ud trbovelske na vejo dobr, de se e taka plača, kokr ja maja kuapi, na more žiut? O, dobr vejo. Kaj na uja vedi, ke sami več za en fruštek punucaja, kokr ma en knap ceu mesec za košta. Pa sa jm ueeglih še mal ud košte udtrgal in tiet h sojmu fruštke prštukal. Pa mende ni blu nu-benga med to ge6poda, de b reku: holt, jest mam že zadost. Dejmo raj knapem mal pubulšat, de se uja lohka saj enkat na teden du sitga najedl. O, tega na bo nubeden reku, če b mu prou že pr fruštke vamp raznesl. Glih tku je pa z železnčarjem.
Taka je holt dondone pulitka, gespudarska pu-litka, kamer se ubrneš. In kdur se na taka pulitka dobr na zastop, bo večen revež.
Guetl ee mende že na zastop na ta prava pulitka, zatu pa nima spred in zad nč. Zdej b pa še mene rad pretantov, de b z nim putegnila. O, pa me na bo. Jest sm že tulk brihtna, de mu na bom šla na lim. Jest Sm na usaka viža tu dusečt, de uja tud ud mene časupisi pisal, u kerem letu-viš se zdej pa zdej gor držim in druge take reči, ke prouzaprou nubenmu nč mar na greja. Men se bo pa le dobr zdel, ke bom kej tacga brala. Kene, zdej ee usak pupoune, če je lepu, koplem pa son-čem u Prulah na Špic. Pa mislte, de kermu času-piee kerkat u glava pade, de b puroču: geepa Kurenčkuva Neška ee je dons na Spic kupala u zelenem badekustim in tku naprej. Veste, de ee m tu fržmaga. In tu eam zatu, ke zmeri s srumakem putegnem. Zdej pa na bom več. Prmejduni, de ne, pa če ee Gustl na glava pustau.	K. N.
Za kratek čas
»Moj oče so bili pri zdravniku in s« dobili nove zobe,« je pravil Mihec Tončku.
Tonček: »Kaj bodo pa s starimi?«
Mihec: »Najbrž jih bodo predelali, da jih bom potem moral nositi jaz, kot nosim hlače in druge reči po očetu.«
Dramska predstava je minula in glavnemu igralcu so čestitali: »Še nikdar nisem videl, da bi kdo tako odlično pogodil podlega brezvestneža. Le kako si mogel pogoditi tak tip?« ga je vprašal prijatelj.
»Tega nisem iznašel jaz, pač pa sem napravil mešanico vsega tega, kar mi moja žena pravi, kadar je jezna.«
Sah
Večna pot
1—2 padavina; 2—3 grška črka; 3—4 žensko ime; 4—5 letopis; 5—6 šport; 6—7 bajeslovno bitje; 7—8 del mašniške obleke; 8—9 gora na Grškem; 9—6 materija; 6— otok v Jadranskem morju; 10—11 organ; 11—12 hebrejski naziv za gospod; 12—13 moško ime; 13—14 del telesa; 14—15 divji narod; 15—12 moško ime; 12—16 moško ime; 16—17 plin; 17—18 reka v sev. Afriki; 18—19 južnoameriška domača žival; 19—20 evropsko pogorje; 20—21 pesnitev; 21—18 del oprave; 18—22 rabi pleskar; 22—23 prometno sredstvo; 23—24 evropski narod; 24—25 geometri.ni lik; 25—22 lovski pes: 22—26 umetnina; 26—27 poljski sad; 27—11 latinski poz/lrav; 11—28 moško ime; 28—29 namen sredstvo pod 18—22; 29—10 imajo žita; 10—30 ribiško orodje; 30—27 svetopisemsko mesto; 27—16 pogojna členica; 16—31 poldrag kamen; 31—32 muzik. inštrument; 32—17 svetopisemska oseba; 17—26 začetne tri črke slavnega zavojevalca; 26—33 pisalna potrebščina; 33—30 kraj obdan od vode; 3(1—5 poganjek; 3—34 ljubljanski športni (bivši) klub; 34—35 je na ladji; 35^—4 žensko ime; 4—33 češka pritrdilnica; 33—23 organ; 23—3 žuželka; 3—36 praoče; 36—1 planet.
¥
Navodilo: Vsaka končna črka predidoče l»sede je začetnica sledeče beseda
Na letošnjem nacionalnem turnirju v Belgradu igrata najostreje Pavlič iz Banje Luke in Šorh. Danes prinašamo dve partiji, odigrani na tem turnirju.
Pavlič - Nikolič
1. d2—d4, c7—c6. 2. ©2—e4 (beli noče zamuditi prilike, da preide v Caro-kaun), d7—d5. 3. Sbl—cS, d5Xe4. 4. Sc3Xe4, Sg-f6. 5. Sc3Xfb+, g7Xf6 (na eXf6 dobi črni 6icer dobro igro, toda končnica bi stala zanj zelo slabo, ker mora napraviti beli na desnem krilu prostega pešca). 6. c2—c3, Lc8—f5. 7. Sgl—e2, Sb8-d7. 8. Se2-g3, Lf5-g6. 9. Lfl-e2, e6—e5? (na to je imel Pavlič pripravljen fin odgovor. Črni ne bi smel tega igrati). 10. f2—14!, e5 Xf4. 11. LclXf4, Dd8-b6. 12. b2-b4! (zopet zelo fina poteza. Črni ima že izgubljeno pozicijo), 0—0 —0. 13. 0—0, c7—c5 (dobrih potez črni nima več. Pretilo je a4 in a5 in črna dama je izgubljena). 14. b4Xc5, Sd7Xc5. 15. Le2-g4+, Sc5-d7. 16. Sg3-f5, h7-h5. 17. Lg4-h3. Db6-a5. 18. Lf4-g8, h5—h4 (črni igra že iz dbupa). 19. Sf5Xh4. Lg0 —e4. 20. Ddl—g4, Le4-d5 (pretilo je Df4). 21. Tal—el, b7—b5. 22. a2—a4! (beli igra zelo energično. Ako črni vzame DXa4, odloči Df4), b5Xa4. 23. Tel—bi, Lf8—d6 (na Lb3 sledi De4 in na Dd5, DXd5 in mat na b8. Na Le6 pride Df3 in mat je neubranljiv. Na Lb7 pride De4. Da6. 25. TXb7, DX b7. 26. Tfl-bll). 24. Lg3Xd6. Le4-b7. 25. Dg4-e4, Da5—a6. 26. TblXb7, Da6X'b7. 27. Tfl-bl in črni se je vdal.
Sorli — Baj-er
1. d2—d4, d7—d5. 2. Sgl—f3, e7—e6. 3. c2—c4, Sg8—f6. 4. Sbl—c8, Sb8-d7. 5. Lc.l-go, o7—cfi (črni hoče igrati Cambridgesprings varianto, lci je ena najmočnejših obramb v damskem gambitu). 6. e2-e3, Dd8— a5. 7. Lg5Xf6. Sd7Xf6. 8. Lfl—d3 (beli hoče dokazati črnemu, da ee ne pritiska na c3), Lf8—b4. 9. 0-0, Lb4Xc3 (bolje je najprej d5 Xc4, toda beli pride tudi do močnega napada). 10. b2Xc3, Da5Xc3. 11. Tal—cl, Dc3—a5. 12. c4—c5, Da5—c7 (pešca a2 črni ne sme vzeti, ker mu beli zašije damo). 13. Sf3—e5, 0-0. 14. f2—f4, Sf6—e4 (po tej slabi potezi doseže beli eiino pozicijo). 15. Ld3Xe41, d5Xe4. 16. Ddl-c2, f7-!5. 17. g2-g4!
(proti napadu na kraljevo krilo ni dobre obrambe), Lc8—d7. 18. Kgl—hI, Ld7-e8. 19. Tfl—gl, Kg8 —h8. 20. g4Xf5, e6Xf5. 21. Tgl— g5, Tf8—f6. 22. Tol—gl, g7—g6. 23. h2—h4, Le8—f7. 24. h4—h5, Kh8—g7. 25. Dc2—b2! (zasedba diagonale al—b8 zdaj odloči), Ta8—h8. 26. d4-d51, c6Xd5. 27. Se5 Xg6! (vee bele figure so v akciji na kraljevem krilu), h7Xg6. 28. Tg5Xg6+, Kg7—f8 (na vee drugo pride še hitrejši konec). 29. Db2Xf6, Tli8X b5+. 30. Khl-g2, Dc7Xc5. 31 Df6-d8+, Lf7-e8. 32. Tg6-g8+, Kf8Xg8. 33. Dd8Xe8+ in črni se je vdal, ker sledi mat v par potezah.
Problem št. 30.
I, Christoffanini
Črni: Kd3, Dc2, Sdl, h2, P: c3, co, c7, .17, h7
F S
Beli: Kg8, Da6, Ta2. Te7. La8. gl. S«-4. g4, P: b3 (9 figur).
Mat v dveh potezah.
Gospodarstvo
Več zaposlenih - plače nižje
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je za mesec junij sestavil naslednjo statistiko: V vsej državi je bilo zavarovanih v juniju 568.641 delavcev in nameščencev. V primeri s prejšnjim mesecem je število članov naraslo za 55.998 in v primeri z istim mesecem lanskega leta za 31.446. Najvišji absolutni prirastek članov je bil ri okrožnih uradih v Osjeku (4642), v L j U b -. jani (4437), v Banja Luki (4326) in v Zagrebu (3541). V Dubrovniku je število zaposlenih nazadovalo za lili, to je za 6.34%.
Pri zasebnih bolniških blagajnah je članstvo blagajne »Merkur« v Zagrebu nazadovalo s 434
f
Speti
Stanje Narodne banke
Od 8. avgusta 1934 do 15. avgusta so se izvršile pri Narodni banki naslednje izpremembe: Na strani aktive se jeskupna vsota podloge povečala za 20,225.347 na 1.924,584.161 Din. Zlato v blagajnah in na strani je naraslo za 1,672 040 na 1.802 227.245 Din, bankovci v inozemski valuti so padli' za 16.713 na 250.318, medtem ko so devize narasle za 8,570.010 na 122,106.598. Devize, ki ne sodijo v podlogo, so padle za 11,418.584 na 22,855.825, kovani denar v srebru in niklju je na-rastel za 15,357.944 Din. Skupna vsota posojil je narasla za 6,756.169 na 1.827,283.163 Din. Eskontna posojila so narasla za 6,220.513 na 1.588,504.143, lombardna za 535.656 na 238,779.019 Din. Ostale postavke se niso posebno izpremenile, razen raznih aktiv, ki so narasle z 7.939.907 na 170,588.997
Na strani pasive se je detidrni obtok zmanjšal za 25,369.535 na 4.151,799.225 Din. Skupna vsota obvez po vidu se je povečala za 82,674.590 na 1.260 994.132. Državne terjatve so nazadovale za 86.340 na 3,812.782, žiro računi so se povečali za 66,291.266 Din na 546,637.467, prav tako razni računi za 26,469.663 na 710,543.883. Obveze z rokom so nazadovale za 9,700.000 na 851,593.809, a razna pasiva za 7,727.759 na 238,304.329. Skupna vsota obtoka in obvez po vidu znaša 5.412,783.357 Din. Temu odgovarja skupno kritje 35.55% in kritje v zlatu samem 33.29%. Obrestna mera je ostala ne-izpremenjena.
Zakaj lahko konkurirajo italijanske tkanine? Poročali smo, da se v zadnjem času čedalje bolj čuti konkurenca italijanskih tkanin na našem trgu. Glavni razlog za ta pojav je treba iskati v načinu poravnavanja trgovinskih obvez med nami in Italijo. Jugoslovanski trgovci plačujejo italijanske tkanine v kliringu, in sicer s primo 28% k oficijelliemu tečaju dinarja, oziroma lire. Jugoslovanski tkalci kupujejo bombaž v USA, s katero nimamo kliringa. Zato morajo plačevati višjo primo, in sicer v znesku 42—50%. Tako nastaja razlika, ki znaaš pri kilogramu tkanine 2 Din. Na ta način. zgubi carina na uvoz tkanine iz Italije dejansko vsak pomen. Češkoslovaška sama nima radi teli razmer nikakih koristi, ker se plačila v prilog Prage v Jugoslaviji zavlačujejo iz znanega razloga; izvoz jugoslovanskega blaga na Češkoslovaško upada in poravnava češko ;'.ov. terjatev postaja čedalje težja. .
USTANOVITEV
NOVE GORENJSKE SELEKCIJSKE ZVEZE
V nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. se je na ustanovni skupščini v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani ustanovila nova »Zveza selekcijskih or-
fanizacij za gorenjsko cikasto govedo v Ljubljani«, kupščino je vodil načelnik kmetijskega oddelka ing. Josip Zidapšek s sodelovanjem banovinskega živinorejskega referenta ing. Josipa Wenkota. — Zveza bo obsegala območje cikaste pasme v okrajih Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana in Lo-
fatec. Zveza ima svoj sedež v Ljubljani. K zvezi o pristopilo 12 selekcijskih edinic iz kranjskega, 8 iz kamniškega, 4 iz radovljiškega in 1 iz ljubljanskega okraja, skupno okrog 25 članic. Za načelnika jd izvoljen Josip Burgar iz Hraš, za pod-načelnika Ivan Ažman iz Lesc, za tajnika kmetijski referent Josip Sustič. Zveza ima uradne dneve vsak prvi čelrtek v mesecu pri kmetijskem oddelku v Ljubljani, Gosposka 15 v pritličju, v Kranju pa vsak ponedeljek dopoldne pri okrajnem načelstvu soba štev. 7. Naslov za dopise ie: »Gorenjska se-lekcijska zveza, kmet. referent, v Kranju«. Nova zveza bo priredila v letošnji jeseni po odredbi kr. banske uprave 6 rodovniških premovanj goveje živine, in sicer dne 25. septembra na Brdu, 26. septembra v Komendi, 28. septembra v Ratečah pri Kranjski gori, 11. oktobra na Velesovem, 12. oktobra v Naklem in 13. oktobra v Škof ji Loki. K pre-movalnim nagradam prispevajo kr. banska uprava in pristojni okrajni kmetijski odbori.
Gorenjska selekcijska zveza bo imela zelo pomembno gospodarsko nalogo, da zboljša živinorejo samo iz sebe s smotreno plemensko odbero po principu samopomoči. Njeno delo je obsežno in tudi zelo težavno, znatni pa bodo tudi stroški. Zato je potrebno, da uvažujejo pomen selekcijske zveze vsi merodajni čiriitelji, poleg banovine pa v prvi vrsti okrajni kmetijski odbori in občine.
ZOPET POGAJANJA GLEDE IZVOZA
NAŠEGA LESA V ITALIJO
Pogajanja glede izvoza našega lesa v Italijo se bodo nadaljevala oktobra meseca, in sicer v^ Trstu. Pogajali se bodo o tako zvanem tržaškem sporazumu, ki so ga naši izvozniki morali odpovedati. V tem sporazumu je bil določen za Avstrijo kontingent 42.5%, za Jugoslavijo 30%, za sovjetsko Rusijo 18%, za Romunijo 8.5%. Avstrija si je v smislu novejših carinskih dogovorov izposlovala posebne ugodnosti, ki so bile izvozu našega lesa škodljive.
★
Letina tobaka je. letos v naši državi dobra, posebno v Hercegovini bo kakovost izvrstna.
Naša pšenica za Nemčijo. »PRIZAD« se je pogodil z Nemčijo za dobavo 1700 vagonov pšcnice na podlagi jugoslov,-nemškega trgovskega sporazuma. Ta količina predstavlja prvi del prednostnega kontingenta.
Asfaltno cesto Zagreb—Beigrad bodo kmalu začeli graditi. Septembra bodo priobčili pogoje in proračun za njo. Za cesto je bil določen kredit 800 milijonov Din.
Urad za pobijanje kmetijske krize. Zveza kmetijskih zadrug proučuje sporazumno z ostalimi poljedelskimi ustanovami v Jugoslaviji vprašanje osnovanja osrednjega urada, ki bi skrbel za izvedbo vseh ukrepov za pobijanje kmetijske krize.
Kriza strojnih podjetij. »Estrop« poroča iz Belsrrada. da ic tovarna vagonov iu str"
Člani, pri drugih blagjnah je bil pa narastek; Število članov bolniške blagajne Trgovskega podpornega društva v Ljubljani je napredovalo za 631. Junija tega leta je bilo zavarovanih delavcev in uradnikov s stalno dnevno plačo do 8 Din 70.159, s plačo od 8—24 Din 266.789, s plačo od 24 do 34 Din 96,261, splačo od 34—48 Din 62.300 ln s plačo nad 48 Din 73.132 članov. Povprečna zavarovana mezda znaša 22.21 Din in je za 1.06 Din manjia kakor lansko leto. To zmanjšanje je nastalo, ker se je število članov s plačami nad 24 Din zmanjšalo za 8231 ter se je Članstvo v nižjih razredih s plačo izpod 24 Din povišalo za 39.677.
jev v Slavonskem Brodu odpustila. 200 delavcev, ker so od strani prometnega ministrstva i&ostala pričakovana naročila. — Tudi cementna tovarna v Beočinu dela s skrčenim obratom.
Prijave za letošnjo razstavo psov, ki bo 1. in 2. septembra t. 1. na Ljubljanskem velesejmu, pri' hajajo z raznih strani, posebno pa tudi iz inozemstva od lastnikov psov v sosednih državah. Opozarjamo ponovno poklicne lovce, ki imajo pse brake ali brak-jazbečarje, da čimbolj izkoristijo letošnjo ugodnost, ker plačajo za prijavo samo po 10 Din za psa, da jih v čini večjem številu razstavijo in takoj prijavo vposljejo, kei se 20. avgust kot zaključni termin vedno bolj bliža. — Odbor.
Vpis v trgovinski register. Vpisali sta se tvrdki: Iv. Hirsch, sin, družba z o. z., sedež v Sevnici, predmet: izdelovanje specialnih jermenov in tehničnih usnjenih predmetov. Osnovna glavnica 250 tisoč Din, poslovodji: Trupej Franc, trgovec v Sevnici, Hirsch Ivan v Sevnici. — »Styria«, trgovina s hineljeim družba z o. z. Glavnica 100.000 Din, poslovodje: Frank Bela, trgover v Novem Sadu, ICrakenberger Erich, trgovec v Žatcu (ČSR), Krakenberger Frnest, trgovec v Parizu.
Vpis v zadružni register. »Gospodarska zadruga z o. z.« v Topolščici, ki ima namen pospeševati gospodarsko povzdigo svojih članov.
Izza kulis sadne trgovine. Prejeli smo v objavo iz Maribora: Glede na postopanje tvorbe »Pri-godno udruženje za izvoz jabuka iz Dravske banovine u Njemačku« si dovoljujemo opozoriti in vabiti vse člane »Udruženja«, gg. senatorje in poslance ter zakonito predstavništvo producentov »Kmetijsko družbo« in producente same na izredni občni sbor Združenja sadnih trgovcev in ekspor-terjev dravske banovine, ki ga bo uprava Združenja sklicala na zahtevo pretežne veČine članov. — Absolutna večina članov Združenja sadnih trgovcev in eksporterjev drav. banovine v Mariboru.
Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 21. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo smrekovih in hrastovih desk, mehkih remeljnov ter orehovih debel. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta ponudbe glede dobave rdečega blaga (merino) za signalne zastavice, gradla za žimnice, blaga za državne zastave, črnega blaga za žalno zastavo, rjuh, brisač in konjske žime.
Licitacija. Pri poveljstvu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo 24. avgusta druga ustna licitacija za izvršitev mletja vojno-državne pšenice. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. — Ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 30. avgusta pismene ponudbe za novozgradbo in prevzem zakupa kolodvorske restavracije na postaji Rakek. Predmetni oglas se dobi v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
Borza
Dne 18. avgusta 1934.
Denar
Devize na ljubljanski borzi.
13.	avgusta 1934 Din 1,790.390.18 Curih-London
14.	avgusta 1934 Din 592.401.22 Dunaj-London
15.	avgusta 1934 ni bilo borznega sestanka
16.	avgusta 1934 Din 1,287.215.26 Lond.-Newy.
17.	avgusta 1934 Din 139.743.45 Dunaj
Din 3,809.750.11
Curih. Pariz 20.2125, London 15.42, Newyork 302.50, Bruselj 72.03, Milan 26.30, Madrid 41.90 Amsterdam 207.60, Berlin 120.40, Dunaj 72.75 (56.90), Stockholm 79.55, Oslo 77.50, Kopenhagen 68.90, Praga 12.725, Varšava 57.90, Atene 2.93, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05.
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet srednji.
Chicago. Pšenica maj 105.50, sept. 102, dec. 103.75, koruza maj 79.50, sept. 73.75, dec. 76, oves sept. 49.25, dec. 50.50, rž 'dec. 85.50.
Winnipeg. Pšenica avg. 85, okt. 86.25, dec. 90.25.
Živina
Mariborski svinjski sejem 17. avgusta. Pripeljanih je bilo 292 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 60—90 Din, 7—9 tednov 110—125, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 300 do 350, 8—10 mesecev 400—500, 1 leto 580-600, 1 kg žive teže 5—6, mrtve 4.50—9.50 Din. Prodane so bile 103 svinje.
Hinelj
PRAVO OBIRANJE SE JE PRIČELO.
Braslovče, 17. avgusta. Takih preglavic kakršne je letos uganjal hinelj, pač še ni nobeno leto. Sprva je kazal izredno lepo, v drugi polovici trnja pa se je pojavilo prezgodnje in preredko cvetje, ki ie povzročilo hmeljarjem mnogo skrbi Vendar je hmelj tudi pozneje cvetel in uvideli smo, da ga bo treba pač večkrat obirati, tako da traja obiranje že skoro mesec dni. Z včerajšnjim dnem pa se je začelo pravo obiranje, prav za prav obiranje vseh hmeljskih rož, ne da bi spodbirali. Pa tudi s tem hmeljem nismo nič zadovoljni; na rožah se je pojavila namreč peronospora. V veliki zadregi so zlasti oni hmeljarji, katerih hmelj je poškodovala toča in se je pozneje razvil in zelo pozno cvetel. Sedaj, predno pa je dozorel, pa se je pojavila peronospora. Hmeljarji ne vedo, ali naj ga obirajo ali puste dozoreti.
5 BAL PO 1800 KČ.
V Žatcu na Češkoslovaškem so pretekli teden prodajali lanski hinelj po 1500—1650 Kč za 50 kg, medtem ko se danes prodaja hmelj po 1400 in 1450 Kč za 50 kg. Povpraševanje po lanskem hmelju je majhno. Pač pa je mnogo večje zanimanje za novo letino. Prvih 5 Hal jc bilo prodanih po ceni 1800 Kč za 50 kg. Pobiranje je v teku že od 16. I. m. Zato računajo, da sc bodo v kratkem času ustvarile stalnejše cene. Danes računajo, da bodo v žateški okolici pridelali 80.000 do 100.000 centov (50 kg). »Saazer I lopfen-Zeitung« poroča, da so ta ieden predstavniki inozemskih tvrdk pregledali nasade in ugotovili, da bo pridelek prvovrsten.
Reprezentanca Ljubljana t ASK Primorje, liga moštvo
Danes ob 17.80 na igrišffli Primorja — Pred-
tekma »b 16: Sluga—ASK Primorje rez.
Naše vodilno liga-moštvo hoče izrabiti proste termine za prijateljske tekme z našimi vodilnimi moštvi v dravski banovini. Na praznik je imelo v gosteh dobro reprezentanco Celja, ki jo je z lahkoto porazilo z rezultatom 7:0. Danes ima za nasprotnika močno reprezentanco Ljubljane, ki jo bodo tvorili najboljši igralci ljubljanskih klubov z izjemo igralcev drugega ligaša Ilirije, ki nastopi proti Hašku v Zagrebu.
Tudi v tej sestavi je reprezentanca Ljubljane zelo nevaren in enakovreden nasprotnik. Liga-moštvo ASK Primorja bo moralo odpreti vse ventile svojega znanja, rutine in požrtvovalnosti, ako bo hotelo častno zaključiti borbo za svoje barve.
Ker se nahajata oba nasprotnika v odlični kon-diciji, ie pričakovati zelo napete in zanimive borbe ter radi propagandno nizkih cen tudi obilen poset.
V. balkanske igre
Udeležba Turčije gotova stvar
Ankara, 18. avg. TG. Osrednja /.veza športnih društev v Turčiji je, kakor znano, svoje dni odklonila udeležbo na V. atletski olimpijadi v Zagrebu. Večkratnim posredovanjem Jugoslovanske športne zvoze kakor tudi dolirohoiuemu vplivu jugoslovanskih državnih predstavnikov se je posrečilo pregovoriti ttirško športno zvezo, dn odpoved prekliče. Dane« jo športna zveza Turčije izdala 2e podrobna navodila za turško udeležbo na zagrebški olimpijadi.
Vstopnice
Ceue vstopnicam "a balkanske igre so zelo nizke, a oui, ki jih vzamejo za vse tri dni (za 26. avgust ter za 1. iu 2. september), dobijo še poseben popust. Ceno so: vzhodna tribuna 7 Din dnevno, 15 Diu tridnevno; stojišče na zapadui strani 10 Din dnevno, 20 Dtn za tri dni; zahodna tribuna dnevno 25 Dim, za tri dni 60 Din; južna tribuua, vhod I in II, ir severna tribuna, vhod V in VI, dnevno 20 Din, za tri dni 40 Din; sedež v loži dnevno 50 Din, za tri dni 120 Din; loža za šest sedežev dnevno 250 Din, za tri dni (100 Din. Za vojake, orožnike in gasilce je namenjena brezplačno južna in severna tribuua, razen omenjenih vhodov. Predprodaja vstopnic je od 20. avgusta dalje.
Gostovanje reprezentanc po igrali
Nastopi balkauskih reprezentanc se bodo vršili po balkanskih igrt.j po vseh večjih mestih naše države. Tako bo Grčija gostovala v Ljubljani, Romunija v Subotici, Turčija v Belgradu aJi Pančevu, Albanija
v	Sarajevu, Bolgarija v Mariboru. Ta gostovanja še niso povsem definitivna, izgleda pa. da so bodo po vsej priliki izvršila. Zaenkrat je zagotovljen samo nastop Bolgarov v Mariboru.
Zastopstvo mednarodnega olimpijskega
odbora na igrah
G. dr. Teodor Schmith, predsednik avstrijskega olimpijskega odbora na Dunaju, je bil na zadnjem korogresu mednarodnega olimpijskega odbora, ki se je vršil v Atenah, določen za njegovega zastopnika na letošnjih balkanskih igrah. G. dr. Schmith je že prijavil svojo udeležbo.
Sprevod reprezentanc
Velik športni inanifestacijskl sprevod po Zagrebu bo 25. avgusta, torej pred Začetkom olimpijskih iger. Predvideno ie, da bodo v sprevodu nastopile vse balkanske reprezentance ter tudi vsi ostali športi. Sprevod bo šel od hotela <Esplanade<' r>o Mihnnoviče-
vi	ulici na Mažuraničev trg, preko trga kralja Aleksandra v Frankopansko ulico, potem po Ilici in čez Zriujovee nazaj pred »Esplauade«, kjer bo imel predsednik častnega odbora, minister za telesno v-zgojo naroda Lg. dr. Angjelinovič pozdravni govor. Po pozdravu bo razhod.
Popust na železnici
Za vse udeležence balkanskih iger, ki se vrše v dneh 20. avgusta ter 1. in 2. septembra, je prometni minister dovolil polovično vožnjo. Na odliodni postaji se kupi cel vozni listek in izkaznico za po-pust; le-to je dati žigosati od prireditelja na stadionu in od železniške postaje v Zagrebu, nakar velja vozni listek za brezplačen povratek.
Rezultati Romunov
Od romunske lalikoatletskc zveze smo prejeli službene podatke o uspehih njihovih atletov, ki so jih dosegli v letošnjem letu. Takole izgledajo:
100 m Covaei 11 sek in Ioneseu Criim 11,2 sek.; 200 m Covaei 23 sek. in Iordache 23,2 sek.; 400 m Ior-dache 51,4 sek. iu Popovici 53,4 sek.; 800 m Lapusan 2:2 in Popovici 2:3 min.; 1500 m Manea 4:0,8 mili. (nov rekord) in Comanescu 4:14: 500 m Mnnes 10:10 ln Co-manescu 16:25; 10.000 m Manea 34:24 iu Comanescu 34:59; 110 m zapreke Czegezy 17,4 in Herold 17,6; 400 m zapreke Puhala 1:1,6 in Virgil 1:2; skok v višino Herold 1,705 m in Bako 1,68 m; skok v daljino Ioneseu Crum 7,08 m (nov rekord) in Lupim 6,60 m; skok p palico dr. Biro 8,50 m in Szegezy 3,35 m; troskok Ioneseu Crum 12,78 m in Gutu 12,60 m: krogla Csaklani 12,75 m in Herold 12,70 m; disk Havnletz 44,70 m; kopje Soos 57,60 m (bolje od rekorda) in Ssajla.ni 51,80 m; kladivo Bodeu 40,50 m in Buciuc 36,80 m; maratonski tek Gall 3 ure 9 min. iri Zi.nopol 3 ure 25 min.
Izgleda, da so Romuni nekoliko slabejši kakor prejšnja leta. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je bila ta lista podana pred njihovim državnim prvenstvom, ki bo merodajno za sestavo romunske re-nrezentance.
Kljub temu pa je nekaj dobrih rezultatov. Predvsem bi bilo omeniti uov rekord Ionescua v skoku v daljavo 7,08 m, ki je najboljši letošnji rezultat na Balkanu. Prav ta;ko je dober rezultat, v disku. Hava.letz ga je zalučal 44,79 m. Tudi Maneejev rezultat na 1500 m je uov rekord in ima precej izgledov za zmago na balikn,tiskih igrah. Od drugih se odlikujeta še poznani sprinter Covaeia in balkanski prvak v maratonu Galln. V ostalih disciplinah so šibkejši, zlasti v skoka v višino ter v obeh tokih čez zapreke in v suvanju krogle.
Razpis iuniorskih pokalnih tekem
SK Ilirija razpiauje tem potoiti Juniorske pokalne tekme. Moštva, ki žele sodelovati, naj javijo to pismeno na naslov: SK Ilirija, kavarna -Evropa , najkasneje do srede, 22. avgusta ob 18. Istega dne naj poS-ljejo na sejo po enega delegata. Seja bo v klul>ski sobi SK Ilirije v »Evropi« ob 18.30.
Šport v Celja. Medmestni teniški turnir Beigrad— Celje. V ponedeljek bo ob 15 na teniškem prostoru SK Celja v parku medmestni teniški turnir med Belgra-doili iu Celjem. Beigrad nastopi z močno okipo, v kateri sta tudi Koujovič in Histlč. Belgrajski igralci so nastopili včeraj in Igrajo Se danes v Mariboru, zaradi česar ni bilo mogoče za Celje izbrati ugodnejšega termina.
SK Ilirija (nor/ometna sekcija). Sestanek niže nn-vodenih Igralcev bo v ponedeljek ob 18.30 v klubski sobi. Zanesljivo, naj se ga udeleže: Aljnnčič E. in O., Dezman, Elselt S„ Erber, Eržen. Kogovšek, Kroupn I. in II., Marinko, Pere, Radmnn. RIht.er, Hohaflok, Siner-du, Srimšek, Vodnik, Zargi, Bizovlčar, Miiller, Gognln, Cvirn, Seagiiell. Sestanku naj se udeleže tudi junlorjl, ki še niso člani nobenega kluba, pa žele Igrati juniorske pokalno tokme.	•
Zbor tahkoatlctsklh sodnikov .11,.47.. Ljubljana. Naprošajo se vsi gospodje zvezni sodniki, c. Oorjane s časonierilnlmi ura.ni!, da prisostvuiejo dnnnšnjemu izbirnemu mitingu, ki ga je določila JT.AZ Iz Zagreba, na Igrišču Primorja ob 10.
Sluibenn objave Ljubljanske bazenske poilzveze. Kodna seja upravnega odbora bo jutri ob 20 v posebni sobi kavarno Evropa . Udeležba vseh odbornikov potrebna. Vabi so zlasti tehnični referent za lahko atletiko radi bližnjih atletskih prireditev. — Tajnik I.
Tzjava t.SK f ter mesa. K prošlonedeljskih motornim d Irk ram Izjavlja podpisani odbor, dn je v glavnem krivda na višji sili — dežju, kar je povzroSilo, da Je fiilo dirkališče zelo spolzko Iti zaradi lega zelo nevarno za dirkače. Iz tega vzroka mnogi niso želeli lekmo vati. radi čosnr jo Izostalo nekaj točk. Iz Istega vzroka tudi niso priSli mariborski tekmovalci. Dn hI pa I klub odpovedal prireditev, je bilo nemogoče, knjtl v LJubljani Je bilo zbranih liaknj gostov ln tUdI sicer hI klub ulrptsi težko uvpravljiv in skoro mv. Li,*,! j i v defi-
cit. Prosimo ceujeno javnost, du blagovoli soruje upoštevati. V bodoče se bo klubsko In sekcij »ko vodatv« znalo primerno pripraviti tudi zu lake iznenndne i>ri-mere in upamo, da bomo zadovoljili ugledne gledalce iu slmpnttzorje lepe motorlstike. - Odbor ZSK Her-
11109(1.
Evropsko plavalno prvenstvo r Magdeburgu. Dne 17. avgustu: Waterpolo: Češkoslovaška--,i ugoslaviju 2:2 (0:2), Belgija—Švedska 3:3 (2:1), Madjnrska—Nemčija 4:1 (2:0). — V plavanju so bili doseženi ti-le rezultati: Ilflme, 100 m hrbtno, finnle: l. Mustenbrock (Nizozemska) 1:20,3; I5IMI m: v prvem predteku je zmagal Francoz Tarls s časom 20:12,5, v drugem llalljiin Costoli 21:25,4. v tretjem pa Mndjnr Lengycl 21:3S,7; lun m hrbtno gospodje: prvi pred tek: 1. Franci* (Anglija) 1:13,4, drugi predtok: 1. Schwartz (Nemčija) 1:12,0, tretji predtek: t. Besfold (Anglija) 1:11,6.
Schmelino—Neusel sc bosta borila r.' ranit. To vprašanje Je sedaj koučnoveljavno rešeno, kajti Sehine-ling se je hotel boriti 12 ruud, Netisel pn samo deset. I« vodja nemške boksarske zveze je sedaj odločil, da so mora borba mod omenjenima nasprotnikoma. ki bo danes teden v Hamburgu, odigrati v 12 riindnh.
Prvenst po Jugoslavije kot izbirno t('knn>cunjc za olimpijado. .Jugoslovanski olimpijski odbor Je izdal že lotos smornlco svojega deln iu je ob tej priliki lutgla-sil, da je za uspeh potrobni predvsem intenzivna priprava naših atletov. Odredi! je, da so vsa tekmovanja za prvenstvo države obenem tudi predolimpijske borbo ter je za zmagovalce poedintl! dlsepliin odredil posebne kolajne. Atleti, ki bodo počeliši z letošnjim letom, pa vse dO leta 1930, zbrali največ takih kolu,in, bodo imeli največ izgledov, dn bodo Izbrani za reprezentaute nt XI. olimpijadi v Berlinu.
Radio
Programi Radio Ljubljana/
Nedelja, 19. avgusta: 8.15 Poročiln 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko) 9.00 Versko predavanje (p. dr. Regal. CebulJ) 9.30 Trbovlje (L. Mrzel) 10.00 Prenos i/, stolnice 11.00 Radijski orkester 12.00 Cas, plošče 16.1)0 O sadni trgovini (Flego Anton) 16.30 Prenos koncerta mlndln-skega zbora Jadranskih stražarjev iz št. Vida nad Ljubljano 20.00 Vokalni koncert ge. Marc in Stjepana Marčeca 20.45 Plesi iz davuih in današnjih dni (plošče) 22.00 Cas, poročiln, Radijski orkester.
Ponedeljek, 20. avgusta: 12.15 Pod žarkim španskim solncem (plošče) 12.45 Poročila 13.00 Roproducirana Heronada 13.30 Koncert grenadirske godbe iz Pariza (plošče) 19.00 Nožena Benešovn in Ana Marija Tilscheva ob 60 letnic! (Vera Dostalova) 19.30 Zdravniška ura (dr. tSogomir Magajnu) 20.00 Pevski koncert g. Burgcr-ja, vines citre solo, izvuja g. Mezgolits 21.00 Radijski orkester 22.00 Cas, poročila, lahka glasim (Radijski orkester) 22.15 Dobre volje biti lo me veseli (reproduei-rane slovenske narodne).
Drugi programi:
NEDELJA, 19. avgusta: Beigrad: 17.00 Prenos zbor. konc. lz Novega Fntoga 18.00 Petjo narodnih pesmi 19.30 Operno arijo V. Popoviča 21.00 Prenos zbor. kouc. iz Novega Futogn 22.50 in 23.30 Zali. gl. — Zagreb: 21.15 Vok. konc. Ivana Fraucla 22.15 Zub. gl. 20.05 Koncert 22.00 Več. gl. — Berlin: 18.50 Koncert, 22.50 Znh. gl. 20.45 Lahka gl. — Brno: 21.25 Konc. na kitaro — Budimpešta: 20.15 Kone. prestol, ork. 22.45 Cig. gl. — Milan-Trst: 17.15 Pis. gl. progrnm — Praga: 19.05 Konc. voj. gl. 20.40 Kone. kvarteta 22.30 Jazz.
PONEDELJEK, 20. avgusta: Belorud: 18.30 Beethovnov kone. na klnv. 19.30 Več. kone. rad. ork. 23.30 Klav. gl. 20.011 Prodana nevesta ua gram. ploščah — Dunaj: 22.45 Izvirni kone. lin orgluh 23.45 Več. gl. —. Berlin: 20.00-24.00 Pis. gl. - Brno: 19.55 Vok. konc. — Budimpešta: 18.30 Vok. konc. 21.40 Konc. članov drž. opere 23.00 Cig. gl. — Milan-Trst: 19.30 Pis. gl. 22.00 Kom. gl. — Praga: 19.10 Vok. kone. 21.25 Jerakova sonata na čelu iu klavirju.
„ORIENT"
DRUŽBA Z O. Z.
tvornica oljnatih barv, firneža in lakov
se nahaja sedaj samo
LJUBLJANA
RESLJEVA CESTA 23
Vseh vrst šport, čevlji vedno na zalogi
A. Zalokar
mestni fra 19
Popravila se sprejemajo
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles, tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače
tovarne ..TRIBUNA" F.Batjel, Ljubljana, Karlovškft e.4
Nnjnižle cene! — Cenik franko.
1315-1-34.
Prodala lesa: tramov, hlodov, drv
Zač. državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodaja v skrajšanem roku potom pismene ofertalne licitacije iz svojih gozdov:
A.	Kočevje: cca 45.000 komad, tesanih tramov (cca 7000 m-1), cca 4500 komadov jelovih hlodov (cca 2000 mn).
B.	Straža pri Novem mestu: cca 8500 komadov tesanih tramov (cca 1500 m:').
C.	Rogatec: cca 700 m-1 porabnega mehkega, cca 480 m;l porabnega bukovega lesa in cca 7700 nr drv (bukovih) — vse na panju.
Natančni pogoji, razpisi in formularji ponudb so na razpolago pri Zač. državni upravi razlaščenih gozdov v Ljubljani, Stari trg št. 34/11., in pri Šumskih upravah razlaščenih gozdov v Kočevju odnosno Straži odnosno Logu pri Rogatcu.
Mag. štev. 38.425/34.
RAZPIS
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo vseh gradbenih in profesionlstovskih del za zgradbo mrtvaške veže v Ljubljani v /uesku 1,494.435 Din Zmanjševalna licitacija sc vrši v petek 7. septembra 1934 ob II dopoldne v mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, Nabrežje 20. septembra 2/11. Elaborat za razpisano delo se lahko dobi proti plačilu 100 Din v gradb. uradu od srede 22. avgusta dalje med uradnimi urami. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 18. avgusta 1934. 2upan in mestni načelnik: Dr. Dinkc Puc. I. r.
AVail i
V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj nri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mro visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Zo pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Gospodična
stara 19 let, ki je dovršila 5 razredov gimnazije in Christofov enoletni tečaj z odličnim uspehom, išče primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Začetnica«.	(a)
Dekle
19 let staro, išče službo kot pomoč pri gospodinjstvu. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pridna« št. 9390 _(a)
Prodajalka
izučena trgovine mešanega blaga, mlada, pridna in zanesljiva, z res lepimi spričevali, želi preme-niti mesto takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe
Mlinarski pomočnik
mlad, vsestransko zanes- I prosi na naslov: Antonija ljiv, išče službo v valjč-1 Seruga, Slov. trg, Ptuj. a
Izurjene pletilje I	Učenko
sprejme »Lana«, Rimska ki ima veselje do pletilj-cesta 2.	(b) | stva, sprejme K. Soss,
Mestni trg 18. — Istotam Mlekar	I kupim večjo množino
špul.	(v)
Učenko
ki je vešč pasterizacije in izdelovanja trdih in poltrdih sirov,- se sprejme v službo takoj. Na- za strojno pletenje takoj slov pove uprava »Slo- sprejmem. Helena Lobo-venca« pod št. 9364. (b) | da, pletilja, Domžale, (v)
nem mlinu ali vzame kmečki mlin na račun. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Izurjen« št. 9200._
Ključavničar
Pomočnico
zmožno voditi trgovino z | modnim blagom, sprejmemo s septembrom. Kavcija 3000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« [ mlad, vojaščine prost, | pod »Pomočnica« 9405. b zmožen vsakega dela — želi premeniti službo. —	Prodajalka
Mlinarski pomočnik
Vzame tudi mlin v najem. dobro izvežbana v pro „.„„	...........
Ponudbe na upravo »i>lo- daji manufnkture, kon- prospekt. Priložite znam
Nemščino
esperanto in slovenščino poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Učnina nizka. Zahtevajte
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice 10 do 15.000 Din kupim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina«
št. 9315.
(d)
V večjem mestu
Slovenije se išče slaščičar v kompanijo ali se mu da v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parna peč« 9302. (d
Šivilja
z večletno prakso in lastnim obrtnim listom, išče družabnico, ki poseduje primeren lokal v okolici Ljubljane ali Kranja. Pi smene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšna otvoritev« 9401. (d)
dobro izučen, star 24 let, venca« pod zn. »Marljiv« fekcij z dobrimi spričevali, po- | št. 9343.	(a)1
šten v vseh ozirih, išče,	. .
Naslov v upravi | 21 letno dekle
službo. ------------. .
»Slovenca« pod 9303. (a)	z(jrav0i močno, lepega
—~"	—"	vedenja, vajena nekoliko
Prodajalka	gospodinjstva, želi priti h
mlajša, išče mesto kjer-	kaki dobri družini v služ
koli. - Naslov v upravi	bo. Naslov v upravi »Slo
»Slovenca« pod 9304. (a)	venca« pod št. 9475.
mode, dobra aranžerka — išče mesto. Pismene ponudbe pod »Agilna moč« 9388. (b)
ko za odgovor.
(u)
(a)
Mlad delavec
vojaščine prost, prosi za kakršnokoli zaposlitev kot sluga za obisk strank ali kaj sličnega. - Naslov v upravi »Slovenca« pod | št. 9313.__N
1000 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo delavca ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9301. _(a)
ilužbodobe
I
Dekle
pridno, zdravo, pošteno, za vsa hišna dola, takoj sprejmem. Ponudbe pod »Poštena 19« štev. 9386 upravi »Slovenca«. (b)
Kako postaneš šofer?
Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj.	(u)
ŠOFERSKA ŠOLA
1. Gaberščik.
Knjižice
ljubljanskih in podeželskih zavodov kupim. Sporočite zavod, znesek in ceno upravi »Slovenca« pod Najvišja cena« štev. 9430.	(d)
Trgov, pomočnika
zmožnega slovenščine in nemščine, sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe s podatki in zahtevami pod »Zmožen« na lipr. »Slov.
Krojaški j>omočnik
za boljše vojaško delo — I bivši komisar za šolerske se sprejme za stalno. — jzpjte, Slomškova ulica. Antoh Vrbinc, Vidovdan- | Garaža Stupica. ska cesta 20, Ljubljana
Sprejmem deklico
varuhinjo otrok. Pomagala bi pri gospodinjstvu. I 9093 (b) I Prednost z dežele, dobro
- vzgojene. Mlekarna Mar-
Graščinski sluga I tinc, Tyrševa 17. (b) I
z dobrimi spričevali, zmo žen nemščine, se sprejme
Fino šteparico
Posredujem
denat na
hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov
Krojaški pomočnik [na deželo. Spričevala z | sprejme takoj^Zarnik Al- Rudon zor6i Ljubljana,
vajen vseh del, išče službo na deželi ali v. večjem kraju. — Boštele Karol, Blagovica pri Lukovici. a
Mesto gospodinje
k boljšemu gospodu išče I
zahtevkom plače je poslati na Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini, (b)
Služba organista
cerkvenika se razpi-
fonz, Gajeva 9.
Gledališka ulica 12. (d)
Izurjena pletilja
se sprejme. F. M. Rozman, Gosposka ul. 4. (b)
-- ,------, ,. -	, i suje do 15. septembra, ti
boljša inteligentna vdova. utna p,a-a 360Q
Dopise na upravo »Slo-■ , .
Dobra ku- I (a
venca« p od harica« 9339.
ca oouu, d ui poklicnih natakarjev in
i". , JD°t>rav»lf*Ure) natakaric in prodajalk letno 1200 Din, stola cca1
400 Din, njiva 5 merni-
Posojila
dajemo na hranilne knjižice velikih denarnih za-rj i*i	I vodov proti 9% obrestim
Za velesejmsko letno pRavno tako iste
restavracijo iščemo več kupujemo in prodajamo.
Hitro in točno poslovanie.
Pučka štediona
Službo šoierja
iščem pri boljšem podjetju in dobrih ljudeh Imam 10 let prakse pri vseh vrstah avtomobilih Sem abstinent in nekadilec ter vajen trgovine in inkase. - Položim lahko večjo kavcijo. - Ponudbe pod Dober in siguren šofer« št. 9340 na upravo »Slovenca« Maribor, (a)
Boljša ženska oseba
srednjih let, išče mesta k starejši dami ali starej-kemu samskemu gospo-
kov posetve, en travnik: 3—4 vozove sena, lastna hiša in 5 m:' drv. 2upni urad Zasip, Bled 1. (b)
Dekle
staro od 15—18 let, se sprejme k boljši družini
natakaric in peciva. - S spričevali se javiti v restavraciji Emona od 20. do 22. avgusta od 12. do 14. ure, (b)
Zagreb
Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudoli, Ljubljana. Gledališka uli-
za vsa lažja hišna dela. I
Hranilne knjižice
I vseh denarnih zavodov „	prodajamo in kupujemo
Vehk zasluzek najugodnejše. Pišite takoj Služba stalna. Uboge oz. | b r e z lastnega kapitala na Bančno kom. zavod brez staršev imajo pred- nudimo vsakomur, poseb- Maribor, Aleksandrova nost. - Naslov v upravi no na deželi. Dopise z cesta 40. - Za odgovor »Slovenca« pod 9336. (b) | znamko za odgovor na- | znamko za 3 Din. Id) sloviti na: Perrson, Ljub liana, poštni predal 307.
Pridna kuharica
vajena vseh gospodinjskih I del in nekaj šivanja, dobil stalno službo pri tričlan-1
du. Cenj. ponudbe upr a- Lki uradniški družini »Slovenca« pod stev. Ljubijani starost 25 dol
9370.
(a)
Pozor! Konfekcijo
Dva dijaka (-inji)
sprejmem v najboljšo oskrbo v krasno in solnč-no stanovanje z vrtom na Mirju. Naslov pove uprava »Slovenca pod št 9195.	(D)
ODDAJO: Soba s štedilnikom
eventuelno. tudi za delavnico se odda s L septembrom. Ogleda se pri hišnici: Maribor, Miklošičeva 2.	(č)
Stanovanje
soba, kuhinja in pritikli-ne, z vrtom — se takoj odda. Vinko Ahlin, Ježi-ca št. 16.	(č)
Dvosobno stanovanje
lepo, s predsobo, kabinetom, kuhinjo in pritiklinami, oddam 1. oktobra boljši stranki. Tovarniška ulica 25, Moste.	(č)
Enosobno stanovanje
in opremljeno sobo oddam. Rožna dolina cesta VI št. 4.	(č)
Skladišče
100 m2, pisarno 16 m2, oddamo v najem po nizki ceni sredi Ljubljane, 5 minut od kolodvora. Ponudbe upravi »Sloven-pod »Skladišče« št.
9396.
(n)
Gostilno
z vsem inventarjem oddam v najem na prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9414. (n)
Stara gostilna
v sredini Ljubljane, se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe pod »Gostilna« št. 9383 upravi »Slovenca«. (n)
V Celju!
Dijake f-inje) iz boljše rodbine sprejmem v vso oskrbo z dobro hrano. Suho, zdravo stanovanje z velikim solnčnim vrtom. Vestno nadzorstvo. - Po želji hrvatska in nemška konverzacija. - Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. *	(D)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico in kabinetom se odda za Bežigra-dom št. 13/1._(č)
Petsobno stanovanje
komfortno (lahko tudi za dve družini) oddam za november. — Zarnikova 16/1._(č)
Sobo in kuhinjo
samo za 2 osebi oddam upokojencu-vrtnarju. Poljanska cesta 73. (č)
Enosobno stanovanje
oddam. »Juljana«,' Rožna dolina 8/23.	(č)
Dražba hiše
zemljišč v Ljubljani.
Pri sodišču Ljubljana se bo vršila 30. avgusta ob 8 zjutraj, soba 16, dražba hiše Poljanska cesta 64 in gospodarskega poslopja (najmanjši ponudek Din 296.916) in travnika na Galjevici, 5517 m5 (najm. ponudek Din 26.780). Informacije na sodišču, so-a 17, ali pri dr. Benko-viču, Beethovnova 14. (p)
Sobo in kuhinjo
oddam. Koroščeva ulica št. 10, Moste.	(č)
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje. Maribor, Ruška c. 33. (D)
Dve prazni sobi
in ena opremljena, s po-ebnim vhodom, se odda. Gradaška ulica 8/1. (s)
Dva dijaka
sprejme v popolno oskrbo za mesečno 400 Din nemška družina v Zagrebu. Ponudbe: J. Tihoun, Zagreb, Deželičeva ulica 60, dvorišče, I. nadstrop je._(D)
Naslovi
dijaških stanovanj se izvedo brezplačno v slaščičarni Novotny, Gospo svetska 2.	(D)
Trgovski pomočnik . one
mlad, specerist in galan-	čajem in začetnice od
terist, vajen ludi drugih	nosno z daljšimi spriče
strok, išče primerno za-	vali. - Pismene ponudbe
poslitev. Ponudbe pod	na upravo »Slovenca«
»Pošten« štev. 9373 po-	pod »Zanesljiva« 9317. (b družnici »Slovenca« v Novem mestu. (a)
35 let. - Mesečna plača | boljšo in navadno sprej-300 Din. Prednost imajo mem na dom po dogo-z gospodinjskim te-1 Vorjeni ceni. Smolej Vla-
Kuharica
zmožna vsakega hišnega opravila, z znanjem srbske in francoske kuhinje,
Izurjeno pletiljo
sprejmemo takoj za stalno. Vprašati: Celovška
dimir, krojač, Dovje-Moj-strana.	(z)
»Sfi
Vajenca
Družabnika
s 40 do 60.000 Din iščem za jesensko sezono pod zelo ugodnimi pogoji ta koj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugod no 1934« št. 9366. (d)
Dosmrtno oskrbo
nudim osebi ali zakonski dvojici, katera mi posodi proti vknjižbi na veliko posestvo 200.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dosmrtna oskrba« št. 9429.	(d)
Hranilne knjižice
Dva dijaka
ali dva boljša gospoda sprejmem na stanovanje in hrano blizu srednje tehnične šole. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 9424.	(D)
Dijake
sprejmem na stanovanje. Streliška ulica 4. (D
cesta 56, dvorišče, Šiška, za trgovino mešanega bla- Kmetske hranilnice ljub-ga spre,me Josip Langer- ,janske 180 000 Din takoj šek, Marenberg. Prednost lrodam in kupjm knjižice imajo Pošten, in močni Ljudske poSojilnice ljub-fant|e. Nastop tako). (v1	-
Perlektna sobarica
z 10 letnim spričevalom	(poleg kuharice) z dobri
iz odlične družine, sprej-	mi spričevali, se išče k
me vsako delo za ves	majhni rodbini na deželo
dan ali popoldne. Naslov	Nastop 1. septembra. — v upravi »Slovenca« pod Ponudbe na upravo »Slo- se sprejme v trgovino z
Vajenec (-ka)
št. 9410.
(a)
venca« pod št. 9326.
Strokovni viničar
poročen, brez otrok, absolvent mariborske vinar ske šole, z večletno pra kso, vešč v vseh panogah kemtijstva,
»Slovenija« (b)
ljanske po najugodnejši ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Kassa« 9355._(d)
30—45.000 Din
Sprejmem
inteligentnega, značajne ga učiteljskega abiturijen-ta k fantku osnovne šole. reflekti-1 Oskrba v hiši. Ponudbe ram na stalno službo (in na upravo »Slovenca« vzorne vinograde). Adolf pod »Skrben Soline, Šmartno, Sloven-1 št. 9318 ska Bistrica.	(a)
mešanim blagom. Pogoj: Pridnost, poštenost in izvrsten računar . Razen | posojila iščcm nujno proti obleke oskrba pri nas. -1 vknjižbi na prvo mesto Ponudbe na upravo »Slo- na enonadstropno hišo
venca« pod 9291
(v)
Absolventka
enoletne trgovske
vzgojitelj« (b)
Krojač in organist
išče službo. — Hribernik Podmilj pri Blagovici, (a) I pr; Ljubljani
Pošteno deklo
takoj sprejmem. Izidor Florjančič, Dravlje 34
(b)
Korespondentinja I Iščem gospodično
samostojna, z daljšo pra- za slaščičarno. Potrebno kso, vešča slovenske, sr- 3000 Din gotovine. Po bohrvatske in nemške nudbe upravi »Slovenca« scenografije, išče me$to. pcKl »Ljubljana« 9413. (b)
šole,
cn letnik nemščine odlič-no nagrajeno, z 8 razr. višjo osnovno šolo, iz poštene kmečke rodbine, išče mesto učenke v trgovini. V poštev kršč. tvrdke z oskrbo v hiši. Ponudbe na naslov: Jože Lorber, Zagorje ob Savi.
pekarno v predmestju Maribora. - Ponudbe na upravo »Slovenca« Mari bor pod -Posojilo« 9437.
Ponudbe pod »Perfektna št. 9121 upravi »Sloven :a«.	(a
Mladenič
Vzgojiteljico
okrog 40 letno (učiteljico, vrtnarico), zdravo, resno, prijaznega, sigurnega na-
30 let star, išče službo | stopa, iščem k fantkoma sluge ali kaj temu po- 3 in 5 let za Dalmacijo dobnega, najraje v Ljub-1 v dobro hišo. Sbka za^ ijani. — Ponudbe upravi i željen«. — Ponudbe po„ ^
Slovenca« pod »Vesten »Znanje nemščine« 9453 upravi ia pošten* št. 9387. (a) I upravi »Slovenca« M
Učenec
osnovno šolo dovršil s prav dobrim uspehom — išče mesto v kaki trgovini. - Naslov v upravi Slovenca« pod 9341. (v)
Fant
14 let star, s predpisano šolsko izobrazbo, se želi izučili v kakem boljšem brivskem salonu. Nastopi
lahko take
akoj. — Naslov
Slovenca« pod I Ljubljana, Gledališka uli št. 9425.	(v) I ca št. 7/1.	(dl
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neure jene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komerciialni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr revizor in zapriseženi knji tfnvndski strokovnjak
Dva dijaka
sprejme fina obitelj na izvrstno domačo hrano in lepo zračno higijenično stanovanje v lastni vili vso oskrbo. Strogo nadzorstvo, nemška konverzacija in pomoč pri uče nju. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mesečno 575« 9445. (D)
2—3 dijake (-inje)
se sprejme v vso oskrbo ali brez. Podrožnik, ce sta VII št. 31, Ljubliana
StaJovanja
IŠČEJO: Stanovanje
dve sobi, kuhinjo, pritik line, po možnosti blizu tramvaja, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točno« št. 9382. (c)
Enonadstropna vila
nova, dvoie stanovanj po tri sobe, kopalnica, pri-tikline. Vila podkletena, električna napeljava, vodovod krasen vrt, v bližini Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Idealna lega« št. 9256.	(p)
Solnčno sobo
opremljeno, oddam mirni gospodični ali gospodu (visokošolcu) takoj. Ogledati: Trnovo, Kolezijska ulica 18.	(s)
Prazna sobica
se takoj odda. Lampetova ulica 13, Trnovo. (s)
II
te iriitbc
Pridno kmečko dekle
ali vdovo želim poročiti na posestvo. Imam Din 12.000 gotovine. Erhatič, Ptuj, Med vrti št. 1. (ž I
Čedno kmečko dekle
doto želi poročiti drž, uslužbenca, obrtnika ali posestnika. Resne ponudbe s sliko pod »Zvestoba« na podružnico »Slovenca« v Celju.	(ž
kTJTEl lini
IŠČEJO: Kmečki mlin
vzamem v najem, na de litev, ali grem za mlinar ja. Ponudbe upravi »Slo venca« Maribor, pod zn, »Mlinar« 9353.	(m)
ODDAJO: Mizarsko podjetje
se odda v najem s kon cesijo, gonilno silo, zalo go lesa, modernimi stroji in kompletnim orodjem za pomočnike, 20 do 30 garnitur Sprejme se tudi mojster ali delovodja kot družabnik s primernim kapitalom. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9268	(n)
Travnik
v Mestnem logu, v izmt. r', 35.000 m- prodam po 3.50 Din m-. Poizve se: Sv, Petra cesta 47. (p)
Primerno parcelo
ali hišo za obrt kupim V Notranjih goricah ali na Brezovici. Ponudbe z navedbo cene in velikosti upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« štev, 9378.	(p)
Tristanovanjsko vilo
lepo, z vrtom, takoj poceni prodam. Slapničarje-va 7, Vodmat.	(p)
Zamenjam ali prodam
dvostanovanjsko vilo, gosposko, po 4 sobe, velik sadovnjak, krasen park, stavbna vrednost 1 milj. Din, oddaljena 20 minut peš hoje od glavnega kolodvora Maribor ob glavni cesti — za posestvo v vrednosti 400.000 Din oz, za to vsoto. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru.	(p)
4000 m2 travnika
ob glavni cesti, proti Št Vidu, v bližini Krekove gospodinjske šole v Šiški - naprodaj. Ponudbe na imenovano šolo. p
Posestva, hiše,
mesarije, gostilne, graščine, mline, trgovine prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	(p)
Parcele
poceni naprodaj! V najlepšem, razvijajočem se delu Ljubljane, ob topni-čarski vojašnici. Gramoz na stavbišču, zaradi tega zidanje cenejše. . Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9270.	(p)
Gostilno
vsem inventarjem, ter posestvo 8 oralov, z gozdom, prodam. Poizve se: Gostilna Dolinar, Vrteče,
Laško.	(p)
Kupim
posestvo v Sloveniji, najraje na Gorenjskem ali Štajerskem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Milijon dinarjev« štev. 9408.	(p)
Hišo s pekarno
kupim v okolici Ljublja ne. Ponudbe z navedbo natančnih pojasnil pod Takoj« 9350 na upravo »Slovenca«.	(p)
Hiša z gostilno
prav dobro vpeljana, v Mariboru, lep vrt, elektrika, plin, radi smrti poceni naprodaj. — Dopise pod »Centrum« št. 9433 upravi »Slovenca« Maribor_(p)
Naprodaj vinograd
v ljutomersko-ormoškem okraju. 4 orali prvovrstnega vinograda, sadovnjak, travnik, njiva in gozd, vse skupaj 11 oralov. Viničarija, preša in klet, Vse v brezhibnem stanju. Schenkel, Sv. Miklavž pri Ormožu, železniška postaja Pavlovci. p
Enonadstropna vila
neometana, naprodaj. —> Kralj, Ciglarjeva št. 21, Moste.	(p)
Pritlična hiša
zaradi preselitve naprodaj. Naslov: Poštno ležeče 20, Slovenjgradec.
Malo hišo
z velikim vrtom, 2—5000 m2, s solnčno lego in dobro zemljo, v ljubljanskem predmestju, najraje v trnovskem — kupim. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solnčna lega« 9305.	(p)
Nova hiša
s trgovskim lokalom in vrtom naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca«- pod »Promet« 9316.	(p)
Stanovanje
dveh sob in ene male sobice (kabinet), z vsemi pritiklinami, išče družina odraslih oseb. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prijazno« št. 9449. (c)
Stanovanja iščejo
stranke potom Realitetne pisarne Grašck, Gledališka 4. Hišni posestniki, prijavite!	(c)
Sobo s hrano
iščem. Ponudbe pod a »Akademičarka« št. 9456 na upravo »Slovenca«.
Dva trgovska lokala
pripravna za poljubno trgovino ali komercielno pisarno, se oddasta s 1. oktobrom v Ljubljani na Rimski cesti 2 (pri Napoleonovem spomeniku). Povprašati pri hišnici istotam.	(n)
Pozor!
Dobro idočo restavracijo v najprometnejši ulici v centru Ljubljane takoj oddam. Večletna pogodba, velik promet, lepi prostori, vrt. Za odkup inventarja potrebna gotovina. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podje-
Gostilna
na prometni točki, blizu Maribora, pošta, kegljišče, veliki prostori, z ali brez gospodarskega poslopja, se zaradi bolezni ugodno proda. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 757.	(p)
Enodružinska vila
s 5 sobami, kopalnico, zidana na čez 1000 m2, ugodno naprodaj. Natančnejša pojasnila dobite pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 2.	(p)
Enonadstropna hiša
zemljišče in gospodarsko poslopje, v zelo lepem kraju, pripravno za obrtnika ali upokojenca, se odda v najem ali proda. Poizve se: Kamnik, Glavni trg 22.	(p)
Visokopritlična hišica
dvostanovanjska, naprodaj za 77.000 Din. Jarše št. 67 pri Ljubljani. (p)
Parcele
ugodno naprodaj. Sv. Petra cesta 46.	(p)
Posestvo
v bližini železniške postaje Ruše, z gostilno, žago in lesno industrijo, naprodaj. Cena ca. Din 500.000, plačljiva deloma tudi z vložnimi knjižicami mariborskih denarnih zavodov. Informacije da-
"OlUVCUk.a"	'i	td v uuu t iiiiuiniavi|v ""
ten I-na)« št. 9416. jn) I ie Posojilnica v Rušah, o
Hiša naprodaj!
Polovico kupnine prevzamem tudi v hranil, knjižicah. - Stanko Vrazova št. 13, Pobrežje pri Mariboru.	(pl
Majhna hiša
z njivo, sredi vasi, blizu Litije, pripravna za obrtnika ali upokojenca — ugodno naprodaj. Pojasnila daje uprava »Slov.« pod št. 9457.	(p)
Novo vilo
v Celju, enonadstropno, zelo ugodno prodam. — Sprejmem polovico hranilnih vlog. Albert Okorn, Lava, Celje.	(p)
Novozgrajena hiša
štiristanovanjska, pol ure od postaje, ob glavni cesti, naprodaj za 100.000 Din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (p)
Posestvo
kupim v bližini Ljubljane, Kranja, Novega mesta ali Vrhnike, do 200.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Fosesivo 851« št. 9483.	(p)
Razno
V dosmrtno oskrbo
grem k boljši posestnici vdovi. Plača po dogovoru. Delo ali denar. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Mariboru pod »10.000« št. 9434. (r)
II
Pohištvo
Spalnice
1
II
kupiitid
Tamburice
zlasti bugarije in berde se kupijo. Opis in cena na župni urad Trebnje, k
Srebrne krone
staro elato in »rebro kupu,« RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska aiica 36, vbod t Vidov danske ceste pri gostilni Možina
Zlato, srebro,
platin po najvišjih
dnevnih cenah Mariborska Minerija zlata, Oroznova ul. 8,
Cunje
krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupuje Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubliana Wo!fova ulica št. 3.
Štedilnik
vzidan, malo rabljen ali dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo velikosti in ceno na I. Kral, Videm — pošta Dol pri Ljubliani.	(k)
Muzika
taloga klavirjev in piani-nov. preje: Sv. Petra cesta 40 — sedai Knailjeva ulica 4 — se priporoča za cenj. naročila.
moderne, iz orehove korenine. pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(š)
Pohištvo dobite
najceneje, na obroke in hranilne knjižice samo pri mizarstvu »Sava« — Kolodvorska ulica 18 in Miklošičeva cesta 6. (š)
Opravo
novo, moderno, celotno ali posamezne dele, dajem na obroke ali na knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9427. (š)

Prodam
12 kom. novih, suhih, lesenih valarjev z ležajem vred za žago venecijan-ko. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 9240. (1)
Čevljarska obrt
40 let obstoječa, z vsem inventarjem, orodjem, stroji, zalogo in z lastnim lokalom, na zelo prometnem kraju v Ljubljani — zaradi smrti lastnika pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9243.	(1)
VATO
c tablah in za odeje — preden naročite za Vašo potrebo — zahtevajte moje vzorce in cenik.
Arbeiter,
marmor
Avto »Opel«
skoraj nov, štirisedežna limuzina, prevožen 18.000 km, naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9269._(f)
Avto limuzina
znamke »Ford«, v jako dobrem stanju, poceni in ugodno naprodaj. Janko Rečnik, Hoče.	(f)
Ugodna prodaja!
Opel G. M. C. kabriolet, 960 kg težak, rabi ca. 10 litrov, poceni naprodaj. Kardošauto, Zagreb, Ilica 73.	(f)
Motocikl »BSA«
350 ccm, model 1934 — tvorniško nov, radi opustitve motociklov prodam pod lastno ceno. Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyr-ševa cesta 21.	(I)
Akcije
Gostilničarske pivovarne v Laškem naprodaj po zelo nizki ceni. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.	(1)
Premog, drva, koks
prodata Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13.
VINA
Vam nudi
Centralna vinarna v Ljubljani
v svoji posodi najugodneje
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubliana, Dunajska c. 6.
PREMOG drva
Telefon 3934 StOVŠA
Kolezijska 19
Kompletne stroje
za izdelovanje dimnih cevi in kolen prodam, -Naslov v upravi »Slov. Maribor pod št. 759. (1)
Zaradi preselitve
naprodui več vinskih	sodov vsake velikosti.	Na ogled v kopališču na	Je-žici pri Ljubljani.	(1)
Koroške brusnice
planinske (Preiselbeeren), dnevno sveže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprei po dnevni ceni Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. (1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku na Šutni, nasproti farne cerkve.	(1)
Za hranilne knjižice
dobavim kruh. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kruh« 9314. (1)
Prodam
poceni dve salonski garnituri tapecirani z mizama, lovsko omaro, omare, amerikansko in navadno pijalno mizo, stenske mize, zrcalo in drugo pohištvo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9342. (1)
Šivalni stroj
s 3 predali, skoraj nov, ugodno naprodaj. Ogleda se lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. (1)
Perilosušilnik
za 10 m visoke droge (vsa oprema za navijanje) poceni proda Slobodnik, Ljubljana VII, Medvedova cesta 24.	(1)
Prilika
za ugoden nakup in pro dajo vseh dobro ohranje nih predmetov se Vam nudi pri tvrdki
ABC
Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 2<l-44 (poleg gor. kolodvora). Preden se odločite za na kup ali prodajo vseh premičnin, si oglejte iste neobvezno v naši dvorani, kjer dobite brezplačno vse potrebne informacije.
Iniormacijc daje tudi reaiitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Gledališka 4),
Prodam ali zamenjam
za moško kolo dobro ohranjen čevljarski šivalni stroj cilinder. Malovrh Štefan, Črni vrh 56, po šta Polhov gradeč. (1)
Enoročno ročko
sestavljivo. 3 do 60 kg, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9426. (I)
šivalni stroj »Singer«
poceni prodam. Vrenjak, Rožna dolina cesta VII št. 22, (1)
Parna barvarija
industrijska (za prejo, blago in obleke) se zelo ugodno proda v Dravski banovini. Vzrok so družinske razmere. Podjetje ie dobro vpeljano in zelo rentabilno. Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potrebna gotovina 60 do 70.000 Din« št. 9446. (1)
Belo in rudeče vino
prvovrstni Dolenčan, naprodaj večja množina. -Naslov v upravi Slov.« pod št, 9348,	(I)
PERJE
*ivo, 6eha-uo kB
Din 35 -Pol puli bel •<K DtnSV-Puh sivi II-. tcft D 100--Puh alvi I. ng D 126-Puh bel nalflnejsi lt(I D 220
Vse semično očiSeeno
EKfsportfna ftiSa „Luiia" lfari&or
Dobro in poceni
se oblečete pri Preskarju, Sv. Petra cesta 14.
Gospodinje, gostilne, obrtniki
ne zamudite ugodne pri-likel — Radi izpraznitve zaloge, prodaia iz skladišča Stanko Florjančič. železnina, Resljeva ..esta št. 3 (pri Zmajskem mostu) po najnižjih cenah Vhod v skladišče skozi dvorišče.	(1)
Gospodinje!
24 Din Vas stane 1 kg najfinejše parketne paste, katera Vam obenem očisti vse madeže s parketa.
R. HAFNER, Ljubljana, Celovška cesta št. 61 (Šiška).
Posodo prinesti s seboj.
Premog, drva, oglje
dostavlja Bartol, Tyrseva c. 31. Telefon 3540. H!
Puško dvocevko
za brezdimni smodnik — skoraj popolnoma novo in flobert-puško, napol repetirko, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 9117.	(D
Lep česen
očiščen korenin, in zemlje 1500 kg po 3 Din — prodam. Gregorc Maks Nove Jarše 61, p. Moste.
Slive za žganje
vagonske pošiljke, prodamo. Naročila sprejema Gustav Plevčak, Celje Gaberje, gostilna.	(1)
Dva šivalna stroja
»Singer«, krojaški in na vadni, poceni naprodaj Strossmayerjeva 4. (1)
Čevljarska stroja
(cilinder in flach), v dobrem stanju, takoj poceni prodam. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 9402.	(1)
Sadike
naidebelejših vrtnih jagod oddaja Ferdinand Guerra — Hrastnik.	(1)
Kolesa!
Par damskih rabljenih koles naprodaj, od 500 Din naprej. Pepi Krmelj, trgovina dvokoles, Celovška cesta 115. (1)
Izložbena okna
dobro ohraniena, naprodaj. Poizve se: Obratova-lišče Stavbne družbe, ma-gacin Šmartinska cesta št. 44. Telefon 23-93. (1)
Bencinski motor
ležeč, dobro ohranjen — -12 konjskih sil, ceno naprodaj. Golob, Ljubljana VII, Jernejeva 47. (1)
»Prilika«
Kersnikova 7, poleg Sla-miča, posreduje prodajo in nakup vseh premičnin. Vsakdo lahko razstavi svoje izdelke in predmete!	(|)
Priložnostni nakup!
Gramofon »His Masters Voice« in 60 najlepših plošč, polovica modernih šlagerjev — naprodaj za 2600 Din. Naslov v podružnici »Sloven^ v Celju.	(1)
irm*wn
'Min jiffljiiillMMMir
Elektro-instalacije
za pogon in razsvetljavo izvršujem po zmernih cenah. Lastna delavnica za previjanje elektromotorjev in dinam. Elektromotorji in diname, novi in rabljeni, vse napetosti vedno v zalogi. Fr« io Perčinlič, elektro-poa je Ljubljana, Gosposvetska c. 16, telefon 23-71. (t)
Nodroce
posteljne mreže železne zložljive postelje otoma-ne divane in tapetnišk« izdelke o u d i oaiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime. cvilhe za modroce in blaga za prevleke pohištva
Predno smo pričeli s prodajo našega novega
Mobiloil „D"
dali smo ga praktično preizkusiti tovarnam motornih koles
EVO, kai so nam pisnih
Prevod:
THE RALEIGH CYCLE Ltd: ... Mobiloil „D" je brez dvoma najboljše motorno ojje, ki smo ga kdaj preizkušali. Naš namen je, da priporočamo izključno samo Mobiloil „D".
RUDGE WITHWORTH Ltd: ... da so poskusi z Vašim novim Mobiloil „D" uspeli v naše popolno zadovoljstvo, da ima to olje posebne ma/.ilne sposobnosti in da v vsakem pogledu popolno odgovarja mazanju vseh tip naših motorjev poleti in pozimi.
TO SO DEJSTVA, KI GOVORE SAMA ZASE .. .
Fotografije originalnih dopisov so vsakemu na vpogled v našem uradu.
Poleg v prejšnem oglasu objavljenih pisem, ki smo jih prejeli od Triumph Co. Ltd. J. A. P., B. S. A., smo prejeli še od nekaterih drugih Ivrdk slična pisma polna hvale. Naprošeni pa smo, da jih iz raznih ozirov ne objavimo.
STANDARD-VACUUM sil mm of »Mit lil!.
Mojstrica kozmetike
Slava Gril, Beethovnova št. 15, Ljubljana, se priporoča ceni- občinstvu, t
ZAHVALA. Ob prebridki izdubi naše nepozabne
MAGDE
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne izraze sožalja, za prekrasne vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in pevcem za ganljive žalostinke. Zahvalo smo dolžni tudi gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam, ki so ji lajšali njeno veliko trpljenje, in vsem, ki so jo spremili clo preranega groba.
Žalujoče rodbine: PANCETOVA, MARNOVA, ING. URANOVA.
Nujna popravila,
kratke stike
na elektro-inštalacijah in vsa v elektrotehniško stroko spadajoča dela opravlja solidno in po zmernih cenah tvrdka: Havliček Fran, obl. kon-ces. elek.-tehn. podjetje, Ljubljana, Sv. Petra c. 5. Telefonski poziv št. 34-21,
Inserirajte v
,Slovencu'!
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni sin in nečak, gospod
Nejho Hočevar
rač. kontrolor pri Drav. direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani
danes 18. avgusta, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega in dragega pokojnika bo v ponedeljek 20. avgusta ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1034.
ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

Alja Rahmanova:	0
Zakoni rdečem vihariu
Dnevnik ruske žene
10. Oktobra 1920.
Planino je pri nas v vagonu. Grozno je razdejan, poln razpok, lošč je skoro odrgnjen. Celo loto je stal v drvarnici ključavničarja Dvinjaninova med lesom in slamo, da bi ga prikril budnim očem čekistov.
Kako smo ga veseli! Kajti kaj je življenje brez glasbe? Najbolj sem pa vesela tega, da mi ta kos pohištva dokazuje, kar sem imela skoro žc za pravljico,da so še pošteni in dostojni ljudje na svetu, ln vrli tega ni holel Dvinjaninov od matere sprejeti nikake nagrade!
Pianino stoji v sredi vagona in ga deli v dva prostora. Zvok uiu je tuj, zamolkel in votel. Pianino je pa le! Mati je že nekajkrat začela igrati, pa ni mogla nobene skladbo dokončati, vedno jo je premagal jok. Irena se je kakor eestraban volk lotila instrumenta, ki ga je žo tako dolgo pogrešala, In igra po cele ure. Misli, da mora v nekaj dneh prihiteli spretno«!, ki jo je v dolgem času izgubila.
13. oktobra 1920.
Irena Je pravkar prinesla pismo od Otmarja. Preljubo pismo. Seveda je napravil nekaj napak v ruščini, pa prav lo je tako srčkano. Kolikokrat sem prebrala to pismo! Poznam vsako besedo, vsako črko, da, vsako črtico bi znala posneti.
Ljubček moj, zakaj le zdaj ni pri meni?! Povedala bi ti, kak« te hočem osrečili! Mi bo-li uspe-'o? Dvomiš v pismu, bom-11 prišla danes v tem strašnem vremenu v knjižnico po tc? O, kako moreš dvomiti?
Bi-li mogla živeti, ko bi te en dan ne videla?
19. oktobra 1920.
List od Lipe Udinčeve. moje sošolke iz gimnazije; zdaj je vzgojiteljica v otroškem zavetišču. Naj jo obiščem, piše.
Ko sem se vračala iz knjižnice, sem jo zavila v >Prijomnik (Osrednji urad, od koder se oddajajo otroci v zavetišča). Mračna stavba, stopnice na pol podrte, veža polna -nagnusnega smradu. V veliki izbi, kjer spe otroci, leže po tleh slamnice, brez perila, pa polne,stenic in uši. Nesnaga, smrad, največja beračija. Olroke nabirajo po trgih, kolodvorih in cestah, jih privedejo sem iu potem porazdele na zavetišča. Pravega zavetišča še nisem videla, toda pri leni, kakor je tu. ni čudno, da otroci uhajajo, čo le morejo, in rajo prenočujejo pod milim nebom.
Lipa me jc sprejela:
»Vem, da so zanimaš za take stvari. Hotela 6em Ii pokazati to otroke, Vem, da ti v vsakem človeku liočeiš poiskati, kar jo dobrega; slavčka, ki poje tudi v srcu najbolj propalega človeka. Toda radovedna sem, če boš našla to ljubko jltičico tudi v srcu onega človeka, ki jo oče teh-le revčkov!
Zadnje besede je izrekla s takim naglasom, ko da bi bila name huda, zaradi te moje slabosti.
»Kaj ti je vendar, Lipa?« sem jo vprašala.
»Ah, kaj; ti-le otroci v kotu! Vso živčno moč so mi že izčrpali, ne morem jih več videti!«
Na elamnici na tloh 60 sedeli trije otroci, zaviti v cape, bledih prstenih obrazov, kakršni so navadno zanemarjeni otroci. Oči so jim nemirno trpolele, gole, tenke roke so bilo pokrite z nesnago. Kaj tako umazanega še svoj živ dan nisem videla.
»Povej mi no, malček, kdaj si se pa nazadnje
umi!?j: sem
3Ša!a nrijazno enega izmed otrok
Bil je deček, ki sem mu prisojala kakih osem let, na jih je imel že dosti nad enajst, kakor je trdila
Lipa. Otrok mi ni odgovoril, ampak me jo grdo gledal izpod čela kakor volčič. Rumeni lasje so mu viseli čez čelo ravno toliko, da so bile oči še proste; imele so zverski izraz. Kaj je pretrpel ta otrok, da je prišel tako daleč, sem si mislila vsa žalostna. Deček je držal krepko za roko svojo sestro; bila je majhna, z bedastim obrazom, s topim brezizraznim, bolestnim usmevom. Napravljala je vtis, kot da je vse, pozabila, se za vedno izgubila. Tudi ona naju je neprestano gledala izpod čela; toda dočim sla iz dečkovih oči odsevala nezaupljivost in sovraštvo, so se v dekličinih lesketale solze.
Tedaj začne tretji od Iriperesne deteljice tuliti. Bil je petleten paglavček s kakor boben napetim trebuščkom in z obrazom, ki na njem zaradi nesnage sploh ni bilo moči razločiti potez. Najstarejši ni rekel ničesar, ampak jc zamahnil s pestjo in udaril malčka po glavi, da je kar zabobnelo. 1'ole.ni si je odpel jermen,, ki je iinel z njim pre-pasan kožuh, in se jc pripravljal, da bi z njim namlatil svojega bratca. Toda prestregli sva ga in kriknili razkačeni:
»Kaj pa delaš?«
»Zakaj pa tuli?-" je odgovoril deček mirno, ko da je to, kar je nameraval storili, najbolj ob sebi umevna stvar na svetu. Najbolj sem sc začudila, kako je znal ravnali z jermenom. Videti je bilo na prvi pogled, da si je z dolgo vajo in najbrž tudi z očetovim zgledom pridobil spretnost v lem.
-Ali vidiš niti, ki vise otrokom od obleke?« pravi Lipa.
Opazila sem, da vise na dekličini obleki niti iz nebeljenega sukanca. Prav lako tudi na MiSevem kožuhu, ki na je oblekel na golo telo, brez srajce. V začetku ei nisem vedela tecn razložiti, dokler in i ni Lipa pojasnila Zvečer se otroci, preden gredo spat, trdno sešijejo pud odejo, ela varujejo de-
klico pred očetom, ki pride pijan domov! Deček si je izmislil lo sredstvo.. Rekel pa je:
»Pred dvema dnevoma smo imeli premalo sukanca, in ko je oče prišel domov, je vse strgal vsaksebi in vzel Dunko (tako je bilo deklici ime) k sebi na peč... Včeraj so ga ustrelili. Prav je, pes naj pogine kot pes! Mater je tudi pretepal, da je umrla!«
Deklica je pričela zopet jokati, in preden sva mogli preprečiti, si je deček že odpasal jermen in udaril ubogega otroka po hrblu, da se mu je naredila debela rdeča klobasa.
Groza in žalost sta me navdala in v hipu sem spoznala, kako globoko in trdno lici zver v človekovi duši.
24. oktobra 1920. Irina mi je prinesla pismo od Otmarja: Ljuba Alja! Zakaj nisem smel sinoči več oetati pri Tebi? Zakaj sem se moral ločiti od Tebe? Si-li razumela včeraj, dn sem godci samo za Te? No, nisem godel, samo povedal sem Ti, kar jc mnogo proncžiio, nego bi mogle izraziti nespretne besede okornega jezika, kar morejo povedati samo strune .. Včeraj sem Ti izročil svojo dušo in Ti si jo sprejela, to sem čutil. In melodiji najinih duš sta se zlili v eno pesem...
Aljn, v samoti, v brezkončnih urah svojil sanj sem si ustvaril sliko o sreči, sem gojil hrepenenje po ljubezni. To si mi prinesla Ti in vem, da je v Tebi prav tako velika in čista, kakor cvete v mojem srcu. lu vem, da more ta ljubezen priti le enkrat v življenju in sc samo z življenjem končati.
Ali ste ie poravnali naročnino?
s5 ranah, poškodbah, opeklinah, krastah, liSaiih, turih, starih ranah
Steklenica Din 20--v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50--. Poučno kmlzlco št. 15
„FITONIN
pošlje brezplačno „FITON" dr. z o. z., Zagreb 1-78. (Reg. podSp.br.12tn oš:»«. vn. lumi
CENENI DNEVI
Gornjo
Tyrševa cesta 1 ♦ poleg nebotičnika t
D O 10. SEPTEMBRA 19341
Dajemo Vam izjemne POPUSTE
na naša KVALITETNA KOLESA:
Torpedo Adler Dirk Age
Oalejte si naše blagol
Na tisoče vagonov
rlcinovih tropin
porabijo za gnojenje svojih vinogradov, zelenjadnih vrtov in travnikov Francozi, ki jih poznamo zlasti kot dobre vinogradnike.
Zakaj bi mi zaostajali za njimi?
Mlete ricinove tropine s 5°|o dušika
so kbomo in obenem najcenejše umetno gnojilo.
Za Jesensko g noje nje jih oddajamo, dokler traja zaloga, po izjemni ceni:
Din 40*— za 100 ks« franko vreče, franko tovarna v Ljubljani.
Obrnite se zato nemudoma na tovarno olja
HROVAT & KOMP.. Ljubljana, Tyrševa c. 1a/lll
revmatizma, protina
osvoboditi ?
Ali sc hočete svojega
Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, zbadanje in Ščipanje poraznih delih telesa, pa tadi slabost oči so Cesto posledica revmatizma in bolečin v kosteh, katere je treba odpraviti, ker ae sicer bolečine Se stopnjujejo.
Nudim Vam
zdravilno, mokračno kislino razkrajajoče, iztno-no snovi in izločevanje. pospeSujoče domaČe zdravljenje s pijačo, ki se na umeten način po vsem narav nosestavlja iz nekegu blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga je dobrotljiva mati narava darovala bolnim ljudem.
P<Site mi takoj in dobili boste iz mojih v vseh državah obstoječih skladiSč povsem zastonj in franko poskuSnjo zajedno s poučno razpravo. Sami se boste uverili o neškodljivosti tega sredstva in njegovem naglem delovanju.	PoStno zbiralno mesto:
ERNST PASTERNACK. BERLIN S. 0. Michaelkirchplatz 13, Abt. 303.
PERJE
kg Din T—, 10—, čohano 16—, 24'—, 32—, belo čohano, gosje s puhom kg Din 36'—, 48'—, 64'=, 84 —, beli puh 150 —. — Blazine polnjene 40X50 Din 10—, 60X80 Din 27-—, 35—. Pernice polnjene 120X180 Din 90 —, 135'— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. — Naročila preko 350 — Din pošljemo Iranko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odpremo po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali
vrnemo denar	..POSTEL3INA" H. Welss, Zagreb. Ilica 76
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob težki uri, ko nas ie za vedno zapustil naš predobri oče, mož in stari oče, gospod
JURIJ ŠORLI
mlinar in posestnik
na kakršenkoli način izrazili svoje sočutje — naša iskrena zahvala! Posebno smo hvaležni preč. g. vikarju dr. Simončiču, ki je dragega nam očeta tako skrbno pripravil za pot v večnost, g. dr. Bežku za ves njegov trud, nadalje preč. duhovščini, pevskemu zboru, posebej še g. pevovodju Cirilu Mohorju, vsem darovalcem cvetja in končno vsem, ki so v tako obilnem številu nepozabnega nam rajnega pokropili ter ga spremili v njegov tihi dom. Vsem: Bog povrni!
Rupa pri Kranju, dne 16. avgusta 1934.
Žalujoče družine: Šorlijeva, Avguštinova, dr. Vračkova.
DANKA BARUCH
15. RUE LAFAYETTB
PARIŠ
Telet.: TriniM 81-74 - Telef.: Tri nI tč 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukseuburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Nad. Dienst, LUKSENBURG : No. 5967 Luzembourg, Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.

DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA
za otroke in odrasle ie prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako zaužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz ust, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 1178/32)
Ljubljana Komenskega nI. 4 Zdravnik: Telef. 3623
Dr. Franc Derganc, kirurg, šef-primarij v p.
Za Split
prevzamemo glavno zastopstvo odn. komis. skladišče večjega trgov, ali industr. podjetja. Ponudbe na tvrdko .Atlanta', Split,
Poljana Kralja Tomislava 3.
KUBANY-JEV MATE CAJ
Hrani ter KrepCa živce in miSice. Pospešuje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihto ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Oin 15 —, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mtlivoj Leustek, Ljubljana, Restjeva c. 1, ako poSljete v naprej Din 15'-. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom tri krat na dan po malo žličko okusnega »Ener gina«. -
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32,
Llpshl lesenski sejem 1934
začne 26. avgusta
33 1/3°/o popusta v vožnji na nemških železnicah
Vsa obvestila daje
ma. 6. TONNIES, Ljubljana, TurSeva 33, Tel. 27 62
ali
Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 33
OKLIC
V konkurzni zadevi Glavnik Celestine se bodo vsled sklepa upniškega odbora v konuurzno maso spadajoče nepremičnine vi. št 2153 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz hiše št. 5. V Cerkveni ulici ter dvorišča oziroma vrta, prodale na
prostovoljni javni dražbi,
ki se bo vršila dne 31. avgusta 1934 ob 10. uri v pisarni UŠLA KAR Ivana, javnega notarja v Ljubljani. Kralja Petra trg h št. 3.
Vsak dražitel> mora pred dražbo položiti kot vadij 10°/0 cenilue vrednosti v znesku 266.582 Din 30 p. — Vzklicna cena je 177.722 Din
Natančnejša pojasnila se poizvedo v pisarni upravnika konkurzne mase g. Dr. Dinko Puca, odvetnika v Ljubljani ali v pisarni podpisanega sodnega komisarja, kjer so na vpogled tudi dražbeni pogoji.
UŠLAKAR IVAN. javni notar kot sodni komisar.
MIZARSKO PODJETJE
RUDOLF ROMPARA Aleksandrova c. 48, MARIBOR
Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd. — Zaloga pohištva lastnega izdelka.
Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo.
ljudska posojilnico
v Celin
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar |e pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
ZAHVALA. Vsem, ki so mi ob prebridki izgubi mojega srčno dobrega in ljubljenega očeta, gospoda
ANTONA DEBELJAKA
lajšali neizmerno bol, izrekam s tem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujem preč. duhovščini za spremstvo pri pogrebu, zdravniku dr. Merčunu za vso pozornost, ki jo je posvečal bolniku, Akcijski družbi za kemično industrijo za vso pomoč in častno udeležbo na njegovi poslednji poti, vsem darovalcem prekrasnih vencev, šopkov in cvetja in slednjič vsem, ki so spremili pokojnika na pokopališče, meni pa kakorkoli izrazili svoje sožalje in sočuvstvovanje.
Najlepša hvala vsem in za vse!
Škof j a Loka-Ljubljana, dne 18. avgusta 1934.
ŽALUJOČI SIN VOJTEH.
Zahvala
Za neštevllne Izraze toplega sočuvstvovanja, ki smo jih od vseh strani prejeli v bolezni ln ob smrti našega ljubljenega moža in očeta, gospoda
Toneta Sušnika
ministra v pokoju
Izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Iskreno spoštovanje in odkrito priznanje, ki se je oh tej priliki rajniku izkazalo za njegovo delo za naxod in državo, nas je globoko ganilo.
Iz dna srca se zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prišli spremit rajnika na njegovi poslednji zemeljski poti. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom in zastopnikom cerkvenih, vojaških in civilnih oblasti, mestne občine ljubljanske, vseli udeleženih ustanov in organizacij in vojaški četi. Zahvaljujemo se pevskemu zboru in govornikom. Zahvaljujemo se vsem, ki so krsto pokojnega pokrili s cvetjem.
Vsem in vsakemu kličemo: Bog povrni! Ohranite dragega rajnika v prijaznem spominu in molite zanj!
V Ljubljani, dne 18.avgusta 1934.
Hilda Sušnikova in hčere.
Oskrbite si	Poslužite se
za Vaše leposlovne,	za vezavo revij:
znanstvene	Dom in Svet,
in druge knjige	Mladika,
primerne	Ilustracija,
preproste ali fine	Zena in Dom
trpežne vezave	originalnih platnic
katere Vam nudi 1	
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne t. t t n. y	
■ • mtm mt V* mm Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II.	
f Zlata jama f
* ie reklama v „Stovencu" *
Za »Jugoslovan&ko tiskarno« v Ljubljani: Karel cee.
izdajatelj: Ivan Rakovem
Grednik; Lsiie Golo bič.