98. številka. Ljubljana, sredo 30. aprila. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeuiAi ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a v s t r o - o g e r » k e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gL, sa četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom ee računa 10 kr. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja mižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje' od četiristopno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolna". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Politični razgled. \olninje «l«»ž<»le. V Ljubljani 29. aprila. Cesar j'e pisal predvčeranjem ministru Taaffeju pismo, v katerem mu naroča, naj vsem narodom, društvom, občinam in pusa mezuim Njegovo sr» no zahvalo izreče za veliko veselje, katero mu je bilo napravljeno z zadnjimi dnevi. „Jaz sem ponosen in srečen ob jednem, da take narode, kakor jih ta država v sebi ima, morem kot svojo veliko družino smatrati", pravi cesar vtem pismu. Naj bi svetovalci cesarjevi, vladajoči krogi, te besede — in pa želje in terjatve narodov — dobro in temeljito premišljali. . . . Minister trgovine Chlumetzkv na obedu dunajske trgovinske komore, dajan na čast druzih komor predsednikom, je rekel na Dor-mitzerovo napitnico, da je zdaj drža vo-pravna borba končana (?) v Avstriji in da se začno le vprašanja za narodnogospodarske interese. Ne verujemo še. Prej morajo narodne terjatve 10 milijonov Slov h-nov v Avstriji izpolutne biti, potlej se bo tako govorilo. Praškemu listu su z Dunaja brzojavlja, da bodo -votitve v nor« Urštivni ertfot* uže konec junija meseca. Tako, da trdijo mi-nisterski poslanci. Kateri so zdaj ministerski, to je teško vedeti. Mi ml a oni del, ki hodi z vsacim ministerstvom. Treba bode torej tudi nam Slovencem hitro na to misliti, da se pripravimo. Pri prihodnjih volitvah moramo skušati, da nekatere sedeže pridobimo, in da nekod tudi boljše za Btopnike postavimo, da ne bodo morali le /mirom b amo dr. Vosujak, Ffeifer in Nabergoj za slovensko stvar oglašati se, drugi pa nihče. Koroški Slovenci! Dolenjci! Proč z nemšku-tarskjmi poslanci, ki vam nijso obljub držali, in ki so zmirom proti vašej narodnosti glasovali ! Iz parlamentarnih krogov je „Deutsche Ztg.u zvedela, da uradniki, zlasti pa politični pri prihodnjih volitvah ne bodo smeli (v interesu svoje službe) prevzemati kake kandidature ali mandata. Da bi le tudi enostran-sl.o ne agitirali, pa bodemo zadovoljni. Viiaiijc Ur/iiic. iiitltjttiskit skupščina, ki je imela včeraj ali denes voliti kneza, odložila je to volite v za nekaj duij, ker mora prej še postavo skleniti, kako se bode nova prva sku!> ečina po investituri kneza volila. — Mnogo novovoijcuib poslancev je kmetov, ki so za volitev generala Ignatieva. Konservativci Be pogosto shajajo zarad knežjo volitve, ali nič še uij gotovega. — Rusija baje ne bi u no varjala, če bi bil voljen A'eko paša, guverner Vzhotluje Rumelije, ki bi tako z neko perBO naluo nnijO zjedmil podbalkausko in nad bal kausku Bolgarijo. Ali videti jo, da bi se druge, zlasti turkotilne vlasti zoper to vzdigovale. _ Dunajska „Mont. Revue" pa pravi, da, kolikor je na Duuaji znano, ima knez Rattenberg največ upanja voljeu biti, ker izbraui bolgarski zastopniki bodo iz hvaležnosti volili po želji ruskega carja osvoboditelja, a ta želi baje Battenberga na bolgarskem prestolu. Iz St-hijt' se poroča, da je mej onimi Arnavti, ki so bili v Srbijo v kuršunieljski okraj ndrli plenit, bilo tudi več turških niza-mov. Srbi so jih nekaj ujeli. Dopisi. Iz *|MMl iijfgrtl Itožla na slovenskem Koroškem 25. apr. [Izv. dop.] Kakor mili nam bratje po drugod v slovenskej razkosanej in razdrobljenoj našej domovini, tako smo tudi mi koroški Slovenci, mi najbolj germanizaciji izpostavljeni Slovenci, obhajali svečanost o srebrnej poroki Njiju Veličanstev presvitl. cesarja in cesarice dne 24 aprila, ker ravno mi ubogi in v narodnostnem obziru tako silno zapuščeni koroški Slovenci upamo vsega in vsega le še od cesarja! Cesarska zastava in niže tudi slovenska trobojnica sta vihrali na županovej hiši v Glinjah, ker tu se je imela obhajati slav-nost, h katerej je bil posebno vabljen občinski odbor. Slovesna sv. maša je na našo žalost izostala, ker se je ravno tri dni poprej od nas v Rožak preselil čestiti g. župnik Janez Godec. — Streljanje z niožnarji je naznanjalo dan svečanosti. Na večer se je sešlo občnst\o od vseh strani); celo iz sosednjih občin so nam prišli pomagat slavnost obhajati za naš slovenski rod najbolj vneti domoljubi, za kar jim bodi presrčna zahvala. Le odpadnikov našega naroda nij bilo nobenega blizu, ali jih tudi pogrešali nijsmo. Ob 1 V-'- je bil slovesen govor, na koncu govora je zaorilo iz vseh ust trikrat „živio Nj. Veličanstvo presv. cesar in živela cesarica!" Potem je prav izvrstno zapel naš zbor cesarsko himno. Veliko navdušenje in mnoge napitnice bo kazale, da je tu udaoost do cesarske hiše celo utrjena. Na spomin te slavnosti so sklenili rodoljubi tu osnovati slovensko čitalnico, za kar se je užo sestavil začasni odbor, da sestavi pravila in vloži prošnjo c. kr. okrajnej oblastniji. K V ril li I ke 25. aprila. [Izv. dop J Svečauost, katero je napravila Vrhnika na čast poroke Njiju Veličanstev, bila je prav primerna in vršila ss je Bijajno. Na večer 23. t. m., ko be je zaslišal okolo 8. ure pok možnarjev od sv. Trojice, zasvetila so se okna lio Vrhniki, zažgali so se kresovi v okolici, in kakor bi bil trenil, zažari] je naš trg, zažarila ju bližnja okolica v bliščečem svitu, kakor se leduuce^a ne spominjajo najstarejši ljudje. Zažgal se je tudi umeteljni ogonj. Vse se je bliskalo in lesketalo, iu tudi najbornejše hišice nijso zaostale, kajti pokazati je hotel sleherni svoje za cesaisko rodbino vneto srce. Z mnogih hiš vihrale so cesarske, avstrijske in slo venske zastave. Videti je bilo mnogo lepih transparentov z umnimi napisi — (pardon, jednega zlasti na Vrhniki neumnega dostavka izvzemši, namreč: „l'. i leben die Majestiiten und jedes edle deutsche Herz", ali nij to v nebo vpijoča breztaktnost!) — uradniki, duhovni, učitelji, vrhniški, virški in mirški veljaki in tržani pokazali so vsi, da jih veže navdušenost za Nj. Veličanstvi v skupno delovanje. Komaj je napočil dan 24. aprila, pričeli so možnarji grmeti in vrhniški godci v jako okusnej uniformi prekoračili so igraje celi trg in naznanjali, da je nastopil praznik cesarjev, katerega se veseli vsa Avstrija. Ob 9. uri bila je slovesna maša, katere so se udeležili zastopniki uradov, občine, trzanje in šolska mladina „in corpore" — fantje vsak svojo zastavico, dekleta vsaka bvoj šopek V roci. Po končanej božjej službi, bil je jako mil in vzvišen trenotek, ko je v cerkvi navdušeno zapelo blizu 400 šolarjev cesarsko himno: „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja itd.M To je bila ginljiva molitev mladine za blagor Njiju Veličanstvi. Iz cerkve šla je mladina v šolo. Tu so učitelji in učiteljica v primernih ogovorih mladini razložili imenitnost dneva, potem je pa prepevala mladež iu de-klamovala tako izvrstno, da smejo učitelji na njo ponosni biti, — tudi je bila obdarjena s šolskimi potrebščinami. Zdaj se je pričelo delovanje .odbora za svečanost", kateri je bil sestavljen iz uradnikov in vrhniških veljakov. Ob */a 1- uri po-poludne vršilo Be je pogoBtenje vrhniških re-vežev na LenarčiČevem dvoriSči, stregle so gospe in gospodičine. Vsak revež je dobil juhe, mesa b prikuho, kruha in pol litra vina, — slednjir. darilo v denarjih, katerega je visoko-dušnost bližnjega graščaka revežem naklonila. Ob 2. uri pričela se je ljudska veselica s slavnostnim slovenskim govorom na prostornem dvorišči gostilne „Mantoveu, kamer je godba ravnokar spremila šolsko mladež. Tu je dobil vsak učenec in vsaka učenka svojo pogačico in klobaso, katero so nekateri z žarečim obrazom posvalkali, drugi pa kar v rutice zavili, morebiti — za mater. Sledila je tombola, za katero so vrhniške damo darovalo zanimive, za ljudsko veselico primerne dubitke. Zakelj moke, fržola, kosmata odeja, šampanjec, usnje, platno, svinjska bedra i. dr., vse to je vabilo ljudi k ipri, katere čisti dohodek je namenjen v pri 1 revežem iu šolarjem Nekateri kmetic stiskal jo vestno svojo dvojačico v žep, pa izgubljena jo bila, in srce so mu je kar vtopilo, če je zacvilil prašiček, kateri jo bil tudi namenjen svoje rejeuo tmplo žrtvovati v konst uboziiu. Po veselo dokoučanej tomboli, katera je dala skoro 'JO gold. čistega dohodka, pričel se je ples na posebno v ta namen uapravlje-nem, z zelenjem in zastavami okiučanem odru, in plesala je gospoda iu priprosto ljudstvo; — tu so plezači hrepeneli po vrhuucu v sredi dvorišča postavljenega mlaja, kjer so pričako- rali denarni in drugi dobitki najbolj nrnega in Čilega plezača, — tam bo bo v žaklje zarezani fantiči skušali za dvojačice v brzem teku, — zopet na drugem kraji brusili so Bi z zemljami zobe, kajti kdor je prvi Bnedel kruhek brez pomoči rok, dobil je srebrni spomenik pridnosti. Vse je bilo živo, radostno, zdaj je godba svirala, zdaj so pevci peli, — to je bil dan veselja, katerega si bo vsak udeleženec dobro v spomin utisnil. Ob 9. uri zižgal se je umeteljni ogenj, potem pa je napravila godba, kakor je bilo v odboru jednoglasno skleneno, serenado Bod-ni-ken u, občinskemu in duhovenskemu pred »tojniku, in T,/tinaj programa" tudi še nekaterim drugim. Vrhničanje so se pokazali udane in hvaležne državljane, kateri viBoko časte" svojega carja in blagodušnega dobrotnika in visoko njegovo Hcprogn. Z veseljem konstatiram redko jedinost, ki je vladala vseBkozi, in spre v i deti so mogli Vrhničanje, kake imenitne važnosti je geslo presvitlega jubilanta: „vivibus unitis", če Be brezosobno izpeljava. D imam pa gre posebna čast in hvala za njihovo nesebično in dobrovoljno delovanje v korist ubo-zih in šolarjev. — 0 lbor za svečanost dovršil je svojo nalogo prav dobro. Slednjič omenim Še, da nas je počastil del logaške požarne Btraže pod vodstvom Bvojega načelnika z navzočnostjo. Iz HlrNfttt' IBI*trl<*e 25. aprila. [Izviren dopis.] Slovenski listi imajo zdaj lepo in častno nalogo poročati, kako je naš slovenski narod slavil blaženi dan srebrne poroke svojega predobrega deželnega očeta in Bvoje preblage deželne matere, kako radostno je naš slovenski narod porabil priliko tega slovesnega praznika, da očitno in glasno pokaže, kako srčno .in zvesto ljubi svojeg i vladarja in predrago mu zaročnico. Glasovi, ki so se razlegali te dni po našej domovini v slavo cesarja in cesarice, naj udarjajo tudi onim na uho, ki pohlepnim očesom prežo na mejne pokrajine našega cesarstva, in vsem, ki so neprijatelji naše ljube Avstrije. Fotomcem in prihodnjim zgodbopiscem našim naj se ohrani spomin, kateri bo pričal, da Slovenci, kakor nikjer, ko je treba pokazati državljanske vrline, tudi pri tej slavnosti nos m o bili zadnji mej avstrijskimi narodi. Naj tudi ne bomo zadnji pri — deljenji pravic! Temu namenu naj služi naslednji popis obširne slavnosti, katero si pripravili bistriški in trnovski prebivalci. Dne 23. t. m. o mraku dalo je slavnostno zvonjenje in 21 strelov znamenje, da se je pričelo težko pričakovano praznovanje. Hipoma je zablesketalo tisoč in tisoč lučic v obeh vasi d i in na kolodvoru, sredi lučic pa so vihrale cesarske in slovenske zastave. S vitli napisi pozdravljali so cesarsko dvojico in avstrijsko domovino. Po gričih in gorah prikazali so Be veliki kresi, katerih je nekoliko blizu do polnoči gorelo. Mej svetilkami stopalo je 70 izbranih otrok veselo pevaje. Godba, petje, navdušeni klici in pozdravi razlegali so se daleč po okolici. Baklada je obhodila najprej Bistrico, potem je šla prod kolodvor, od tod v Trnovo, od koder Be je zopet vrnila v Bistrico Ustavil Be jo slavnostni sprovod pred c kr. Boduijo, obema županijama in dekanijo; povsod se je pevala in svirala cesarska pesem. Proti kolodvoru pomikal ae je sprovod ravno, ko je prišel št. petersko-reški vlak. Po časno se je gibal vlak proti Reki, ko ga je opomnil zvonec, da je čas otiti; vidolo se mu je, da nerad zapušča krasen pogled. Drugi dan ob zori naznanjevalo je zopet 21 strelov mej slovesnim pritrkovanjam zvonov, da je napočil preslavni praznik, in godba je svirala po Bistrici in Trnovem. Ob devetih je bila slovesna sv. maša sč- zahvalno pesmijo. Službo božjo poveličevalo je petje možkega zbora in pokanje mornarjev. Cerkvene slovesnosti so je u leležilo vso uradniško osobje, žandarji, finančna straža, velika množica prebivalcev vseh vrst in šolska mladina cele f ire. 376 dečkov in deklic trnovske, verbovske, zoiuonske in postenjske šole, ki so ozaljšani 8 cvetličnimi kiticami ter zelenimi in cvetočimi vejicami v rokah korakali za šolskimi zastavami, Hpremili so gg. učitelji v cerkev. Naj vzviče-nejši trenotek je bil nedvomno oni, ko je konec cerkvenega opravila iz skoro 400 mladih grl zadonela cesarska pesem. I« mladih čistih src prišli so vneti glasovi in potresli nam srce; solzice blagega ganenja zaigrale so navzoč ni m v očeh. Po maši ustavila se je mladina pred šolo, tu so vzeli štiri učitelji prekrasni podobi — cesarjevo in cesaričino, ter ju nesli pred otroci proti čitalnici. Pred čitalnico na prostornem dvorišči gosp. JelovŠka stale bo dolge mize pripravljene za mladino. Na krepkem drogu viselo je G volikih kotlov, krog katerih so se slikalo vrle gospe in gospice bistriške in trnovsko v ličnej kuhinjskoj opravi. 1! 's mičen jo bil ta prizor otrokom in tudi — nam. Mnogo truda bo imele blage gospe in in gospice, predno je bilo vse potrebno nabrano in napravljeno. Cele kopice je bilo kruha, potvic, šarkeljnov, pečenih Strukljev itd. — A ne samo da so one prejšnji dan vse to pekle in nabirale, in bo ta dan od zgodnjega jutra do ene popoludne trudile 8 pripravljanjem, kuhanjem in postrežbo, plačale so tudi vse stroške za meso in druge Btvari. Bug vam povrni, blaga srca! — Prej ko se je otrokom postreglo, imele bo se zvršiti še nekatere točke dogovorjenega programa. Najprej je g. katehot otrokom so živo iu zgovorno besedo razložil pomen tega slavnega dneva. Koncem tega primernega govora zaklicali so otroci trikrat živio! preavit-lemu cesarju in presvitlej cesarici. Zdaj bo otroci nič manj kot 12 dobro odbranih pesnij deklamovali in pred vsako deklamacijo zapeli. Potem so šli z drugim ob Činstvom vred na prostor pred c. kr. sodnijo kjer se stikajo ceste iz štirih stranij. Tu se je v viden in vedeu spomin slavnosti tega dneva vsadila lipa. i; izjasnil se je otrokom ta čin, priporočilo se jim je, naj jim bo to drevo sveto, naj je čislajo ter varujejo poškodbe, — in povedalo, da bo bo imenovala „resurs ka lipa". Župani, občinski odbor mki, uradniki in drugi gospodje vrgli so po tri lopatice, otroci pa po tri pesti zemlje v skopano jamico, in — .cesarska lipa" je bila vsajena. Zapela se je še cesarska [tesen, in mladina, spremljana z godbo, vrnila se je na olepšano dvorišče ter vsela se za omizje. Po glasnej predju Inej molitvi pričel se je otročji obed. Da bli/.u 400 otrokom nij luhko z jedjo iu pijačo — vsem ob jednetn — postreči, je verjetno, a vendar je šlo vse tako v redu in naglo, da je bilo veselje. Z nečem ipak no »mo bili popolnem zudovoljni, namreč 8 spremenljivim vremenom ne. Ko se se jele del ti moč-nate jedi in pijača, prikazal Be je temen oblak, in začelo je tako padati, da bo morali otroci omizje zapustiti in bežati pod streho. No, det je črez nekaj časa nehal, in otroci bo zopet veselih obrazov prišli nt dvorišče, kjer je bilo mnogo šale z njimi. Gospe bo še podarile vsakemu otroku žepno ruto, potem ho se otroci razšli. Postreglo m je za tem tudi ubogim 7. jedili in pijačo. Ob dveh popoludne neslo »e je k slavnostnemu obedu 3!) gospodov. Moj obedom napil je bistr ^ki občinski glavar v imenu občin bistriškega s nlni'-k ir i okraja Njiju Veličanstvoma cesarju in cesarici, predstojnik c. kr. podnije Rlavnej cemrakej vojaki in bv. cerkvi, gosp. dekan trnovski pa vsem občin-cem, kateri so k slavnonti pripomogli. Tudi mej banketom je godba svirala in ne je streljalo. II koncu obeda nabralo se je 32 gold. za nesrečne pogorelce v Draganji vasi na Dolenjskem, in bo se odposlali trije telegrami, eden c. kr. deželnemu predsedniku, dva pa dvema časnikoma v Ljubljano. Po banketu Be je razvila živa občna zabava v čitalničnih prostorih. Ob osmih zvečer pričela se je beseda v čitalnici. Deklamacija, petje možkega zbora in kvarteta in predstava „Krsta pri Savici" — vbo ho je izvrstno obneslo. Po besedi je bila plesna zabava. Tudi onim, kateri nijso prijatelji plesa, pretekle so hitro pozne ure v druščini veselih Ijudf. Vsi pa smo se ločili z gorečo željo, da bi nam dano bilo dočnkiti in slaviti tudi zlato poroko Njiju Veličanstev. So to naj bode omenjeno, da je tega dn<5 ^jutranji reško-št. peterski vlak se cesarsko podobo na čelu, z venci opleten, s hrvatskimi napisi in zastavami ozaljšan mimo Bistrice in Trnov^Ra drlral. ■ z ItTViifrftta 24. aprila [Izv. dopis.] Mengšanje nijsmo zaostali glede" slavnosti cesarske, temuČ tudi pri nas 80 je vršila po vsem sijajno, in zdi se mi potrebno opisati jo nekoliko obširneje. Osnovalni odbor Restavil se je dva dni pred Bvečanoatijo, in rea čuditi se mu je, da je mogel v tem kratkem času, toliko storiti. Pa saj se je osnovalo vse tako nekako samo od sebe, saj je vedel vsak Meng-šan brez povelja, brez programa, kaj se spodobi, narekavalo mu je nrce udano, kako naj se obnaša, zato nij bilo pri vsej svečanosti nič posilnega, vse naravno. Ko je na predvečer slavnostnega dno posvetil Be izza Ilabahškega gradu prvi kres, bila je v hipu razsvitljena vsa mengiSka dolina od brozštevilnih večjih in manjih kresov; tu je bilo uže vse pripravljeno, vsak jo le Čakal komaj, da zaneti, da pokaže po starem slovenskem običaju udanost svojo do presvitle cesarske rodovine. Vrh mengiškoRa gradu, na holmcu prižigali so so mej tem umetni ognji in čarobno obsevali tam zbrano ljudstvo. Pred odhodom s holmca zapela se jo cesarska pesen, ki je daleč razlegajoča se sosedom oznanovala, da smo denes vsi združeni v mislih, akopram se ne vidimo, in čujemo le zamolkol pok njihovih moinarjev« Drugo jutro ob šestih zbere Be, kakor ob praznik h, ljudstvo in šolska mladina, v cerkvi B ga prosit, naj Njima, kojih vesel dan praznujemo, dočakati da še mnoga, mnoga luta. Po mafii otiđemo vsi, stari in mladi v spodnji Mengiš, kamer nas je povabil odbor pričujočim biti, iu Bpremiri lipo, katero bo vsa-dda šolska mladina sredi trga v spomin srebrne poroke Njiju Veličanstev. Na krasnem okinčanem vozu naložena prelepa lipa odpelje se potem sredi trga, sprem-Ijevana od brezštevilnega ljudstva. Tja dospevši, odloži se lipa in vsadi v odmerieno mesto; g. kaplan S p e n d a 1 pa stopi na pripravljeni oder in ogovori /brano ljudstvo kratko, n jedernato razlagajoč mu visoki pomen denašnjega dno, in obrnivSi se k mladini, opominja jo, nnj v odraslih letih se spominja se prevažnega tre-notka, ko se je sadila lipa sredi trga j naj de-nes sklene v nedolžnem srcu držati se gesla: Vse za vero. dom, cesarja, da se uresničijo besede pesnikove: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne zgine". Po končanej tej slovesnosti odpelje se šolska mladina v g. Btarotov grad, kjer no jej pripravili gospodje grajski in duhovni gospodje mengiški, obed, ki se je pa spremenil hitro v ljudsko veselico. Mej tem. ko se radnje staro in mlado v gornjem gradu Staretoiem, strežejo pa vrle naše gospodlčine in gospe v spodnjem gradu ubožcem, da tudi ti pozabijo vsaj za trenotek goreje, in se spominjajo hvaležnim srcem pre-svitle naše cesarske rodovi ne. — Mi pa imamo zdaj sredi trga lipico, drevo slovansko; naj rase in oblastno razprostira svojo veje, in Hog hotel, da vsajena nn tako imeniten dan, gleda v poznih letih na sinove matere Slave, udano svojej presvltlej cesarskej rodovini. Iz !?| «-tlil4«» 25. aprila. [Izv. dopis] Slavnost srebrne svatbe Nj. Veličanstev je končana. Priprave so so delale po programu, odbornik je tekmoval z odbornikom, vse je bilo navdušeno, mesto in okolica jed nega duha in jedne Želje, da bi se nam program po sreči iztekel. Ta želja pa žalibože nij bila uslišana, nori npril nam je nagiijal pri vsakej točki. V predvečer ubranil nam je razsvitljenie mestne hiše in namakal pota in kresove našega pro stranega obzorja; sprehajali smo se tedaj po blatu in pod dežniki do krešišča, pražnji dan nam je tudi skoro vsako uro poslal nekoliko žlic nepotrebne rose, zvečer pa je lilo, kakor da so se vsi oblaki z nebom vred utrgali. — Kljubu temu bili smo vendar pri slovesnej ev. maši, potem v šoli, kjer je zbrana mladina pela in dekhminvala na zadovoljnost mnogoštevilnih svojih visoko spoštovanih prijateljev, slišali smo lepi nagovor gosp. Ognnčev, imeli pred mestno hišo — prvikrat v Metliki — loterijo z 213 dobitki, razsvetlili mestno hišo s krasnimi trunsparenti in nazadnje ple sali in peli v okusno olepšauih prostorih skoro do zore. Tudi artiljerija naša je vos čas neustrašeno streljala. Da se slavnost čim bol) povzdigne, združila so se bila vsa tukajšnja društva v en program, s kmetov se nam je po slalo svoj kontingent, šo celo naši bratje Hrvati bili ho tako ljubeznjivi, da so nas Če prav o slabem vremenu mnogobrojno obiskali in s tem dokazali, da če nas loči voda, nas ne loči kri, kajti vsi smo ene majke sinovi. Slava njim, slava slavnostnemu odboru in vsem praznoval-cem spominskega dne! Iz f il rij«» 25. aprila [izv. dop.] Naše mesto je obhajalo prav sijaino dan srebrne poroke presvitlega cesarja Franc Jottf« 1. in cesarice Elizabete. Kakor je uze znano, sklenila je mestna županija uložiti prošujo na sla'-ni deželni odbor, da bude tuli v imenu mestne deputacije čestital iu udanost izrekel na si u i muk 11 cesarskega prestola. Kavno tako je tudi sklenila, da ne 23. aprila zvečer mesto ne bode razsvitlilo, da se bode pa namesto tega napravila zbirka prostovoljnih darov za mestne reveže. Zbirka znesla je 81 gld. 31 kr. Na večer pred svečanostjo 23. t. m. igralo se je v rudarskem gledišči, katerega čisti dohodek Ml je tudi revežem namenjen, in je znesel 28 gld. Po dokončanem gledišči šla je godba z 'nmpijoni po mestu okolo, bila je ta večer irredno močna, in spremliala jo je brezštevilna množ ca ljudstva. Prišedša okolo do stanovanja županovega, ustavila se je pred okni, v ksterih sta bili podobi presv. cesarja in cesarice v lepo okinčanih transparentih, in je svirala tu cesarsko pesen. Posebno slovesno pa se je obhajal dan 24. aprila. TTže ob 5. uri zjutraj nas je probudila godba, in pokanje možnarjev nam je uže za rano oznanovalo, da se veseli dan prične. Ob 7. uri razdelil je gospod župan zgoraj omenjeno denarje v skupnem znesku 100 gld. 34 kr. mej 100 idrijskih revežev, ter jim tako napravil prav vesel dan. Ob 0. uri bila je slovesna sv. maša v farnej cerkvi, katere se je udeležila vsa tukajšnja honora-cija, šolska mladež in mnogo vernega ljudstva. Po sv. maši sledila je slovesnost v šoli, kjer je imel gospod vodja slavnosti primeren govor, potem je mladež pela in deklamovala. Razdelilo se je tu 100 iztisov nemške (!! Ur) knjižico „Franz Josef I. Fin Rild seines Le-bens," katere je darovala direkcija, drugi dan pa se je razdelilo mej vse učence in učenke (100 iztisov „Vrtčeve" izdaje, ki jih je daroval gosp. župan šolskej mladini. K sklepu šolske slovesnosti vsadili so pred šolo dve slovenski lipi. Lipo na desnej strani vsadili so moški, in jo imenovali „Fr. Jožefi", 6no na levej vsadile so ženske, in jo imenovale „Kriza be tou. Ob 1. uri pričelo se je slavnostno kosilo, h kateremu je prišel iz Logatca gosp. c. kr. okrajni glavar; bili so tudi navzočni, izvzemši g. duhovnike, vsi gospodje uradniki in veliko meščanov. Po dokončanem kosilu šla je vsa družba, razumejo se, da jo je godba spremljala, na prijazno vabilo nadgozdarja gosp. lUvšerja, po rakah do tako imenovanega „fir štovega rovta", kjer so vsadili zopet 3 lipe, jedno na čast presv. cesarju, drugo cesarici, in tretjo cesarjeviču Rudolfu, tu so popevali čitalniški pevci lepe slovenske pesni, in godba svirala je večinoma slovensko kompozicije, mej tem pa so bili gostje z izvrstnim pivom prijazno postreleni, Zvečer bil je ples v kazini, kuterega se je obilo povabljenih udeležilo. Lepo je povekševalo slavnost tudi to, ker ko bile vse prodajalnice zaprte, in več hiš z zastavami okinčanib. Tako je sleherni po svojej moči pokazal udanost, do presv. cesarja in cesarice. Iz ■* r 4'iii ii na Notranjskem 25. apr. [Izv. dop.] Kakor so po vseh krajih našega širnega cesarstva drug pred drugim poskušali, napraviti praznično slovesnost v spomin srebrne poroke N jiju Veličanstev, tako tudi pri nas v tem nij smo hoteli zaostati. Na predvečer uaznaujul jo pok mnžnnrjov pričetek slovesnosti. — O mraku zažgal se je velikausk kres na hribu sv. Katarine. — Potem prišla je domača godba, zagodla najprej cesarsko himno, katerej so potem sledile še drugo primerne. Žvio-klioiv iu slavi*-'.Uieev na presv. cesarja in cesarico nij bilo ni kouca ni kraja. Vaz množica poni.kala se ju potem z godbo in mej prepevanjem cesarske in narodnih pesnij proti vasi. Godba jo po vasi še črez pol noči igrala in še le pozno v noč šli smo vsak na svoj dom. — Z našega vrha videti je bilo v bližnjej okolici nad 20 kresov ia razsvitljonju kilovške železniške postaje. Dno 24 zjutraj ob 7. uri bila je slovesna sv. maša z zahvalno pesnijo, katere se je udeležilo tudi 177 šolskih otrok. Po maši imeli so šolski otroci izlet v bližnjo vas Smerle; tu ho obiskali cerkev, vdobili vsak majhen za-jntrek, ter se potem veseli domov vrnili. Dnu 25. so je v šolsko drevesnico posadilo 178 letos požlnhtnenih drevesec v spomin cesarjeve srebrne poroke, pri čemer je šolska mladina sodelovala. Storili smo, kar jo bilo pri naših skromnih močeh mogoče, in pokazali, da presvitlega gospodarja in njega blago zaročnico visoko čestimo. živela ! ■ z liimlaiiietice 20. aprila. [Izv. dop ] Naj tudi jaz povem, kako smo v Kostanjevici praznovali petindvnjsetletnico cesarjevo. Zvečer 23. aprila jo bilo nnše mestece tako lepo rpzsvitlieno, da toga nijsem pričakoval. Videlo so je, da se je vsak trudil in prizadeval očitno pokazati, da jo zvest Avstrijec ter da gorečo ljubi presvitlega vladarja in vladarico. Najbolj so je pa odlikovala hiša gospe Strgarjeve z veliknnskimi cesarskimi črkami, ki so vso m'glialo v lučicah; hiffa g. A. Gača, ki je bila polna lampi Jonov. Tudi lepih transparentov s pomenljivimi napisi se nij manjkalo. Najlepši napisi v slovenskom jeziku pa so bili pri g. Fr. Hučarju in g. J. Kalinu. Gosp. (inč je bil preskrbel umeteljni ogenj. Možnarji so pokali in po gorah so svetili kresovi, katerih bi pa bilo se več, da bi no bilo celo popoludne in tudi precej časa zvečer deževalo. Kdor je opazoval ljudi, ki ho se gibali od hiše do hiše, ogledovati razsvitl javo, videl je, kako so je vsakemu bralo veselje na obrazu, vse je bilo dobre volje. 24. aprila jo bila ob 8. uri slovesna sv. maša, pri katerej so bili vsi c. kr. uradniki, žandarji, mestna garda, šolska mladina in polno pobožnega ljudstva. Za rano zjutraj 80 pričeli zopet pokati možnarji in nijso utihnili, do pozne noči. Po končanej sv. maši se je šolska mladež podala zopet v Šolo, kjer se jim le razložil pomen svečanosti, zapeli bo cesarsko himno in še eno primerno pesen, kakor je bilo videti prav iz srci. Mej tem pa pride g. predsednik k raj nega šolskega sveta A. Gač v šolo, ter povabi vso mladino, katere je bilo 132 glav v šoli, k obedu, katerega jim je v gostilni pri „Zarnovki" na svoje stroške pripravil, liili so tedaj vsi otroci pogosteni z jedjo in pijučo in veselje je bilo občno. Svojo radost so otroci posebno razodevali z „živio"-klici Njiju Veličanstvoma, gosp. Gaču in njegove) soprogi, katera je deklicam pri mizi stregla, gospodu sodniku dr. Gestrinu in drugim gospodom, kateri so prišli veselo družbo obiskat. Samo ob sebi se razume, da tudi veseloga petja nij manjkalo. Po končanem obedu jo bilo otrokom razdeljenih 63 knjižic „Cesar Franc Jožef, katere jo g. Gač kupil iu 50 „Vrtčevih" posebnih iztisov, katero je znani dobrotnik šol, g. državni poslauec V. Pfeifer otrokom poslal. Večji otroci so dob'li knjižice, manji „ Vrtečo", tako, da je bilo vse veselo. Odbor za svečanost, katerega najmarljivejši ud jo bil g. c. kr. okrajni sodnik dr. K. Gestrin, je pa po imenovanem g. sodniku vodstvu šole izroči 21 gld. za nakupjvaujo raznih učnih pripomočkov za revne šolarje, in g. katehetu 5 gl. 20 kr. za nakup katekizmov, tedaj vcega 26 gl. 20 kr. V imenu šole se tedaj gg. GaČu, dr. Gestrinu, V. Pfeiferju in vsem tukajšnjim gg. ura.lnikom in drugim dobrotnikom, kateri bo pripomogli, da je revna mladina tako lep dar dobila, srčno zahvaljujemo. Kakor je bilo uže v „Slovenskem Narodu" povedano, bil je s.avnostni obed za gospodo in mestjane pri g. Fr. Bučarji prirejen, tudi tu je bilo vse zidane volje. (i. dr. Gestrin je nazdravil najprej Nj. Veličanstvoma, in sicer v slovenskem jtziku, in ker je bilo tudi nekaj rojenih Nemcev navzočnih, tudi v nemškem. Potem pa so se vrstile razne napituice in pesni pozno v noč, če ne celo do ranega jutra. — Mestna garda pa je imela obed pri g. A. Maroku. Tudi tu je b lo veselje splošno. Napitnica je prihajala za napitnico, pesen za pesnijo, in le ena želja je navdajala vse, da bi Bog dal dočakati Nj. Veličanstvoma tudi zlato poroko. Iz AJ<]o**€'iii«k 24. aprila [Izviren dopis.] Srebrno poroko Njiju Veličanstev ob hajala je občina Ajdovščina kaj veličastno. Uže na predvečer se je bil prižgal velikanski kreB, umetni ogenj, in streljalo se je z mornarji, ter pritrkavalo z zvonovi. Dno 24. t. m. rano pa se je ponovilo streljauje. Ob 8. uri delila seje miloščina mej ubožne domačince. Častna straža, ki so jo dosluženi vojaki in drugi mladeniči osnovali, spremila je ob 9. uri zjutra honoracije v cerkev, in je mej sveto mašo salve dajala. Po maši je delilo starešinstvo mej šolsko mladino darove. Ob 11. uri javna godba na občinskem prostorišči. Ob polu dveh razdelila sta g. župan in g. obč. deoarničar osmim mladeničem in možem, ki so kot vo jaki z našo slavno vojno v Bosni bili, darove, in potem pričel je javni ples, katerega se je smel vsak AjdovSčan brez razločka brezplačno udeležiti. Plesalo je staro in mlado do 7. ure zvečer. — Po počitku ene ure prične ob 8. uri razsvečava občine, na to nastopi baklada z umetnimi ognji, lučicami in lampijoni, ter obhodi mnogobrojna množica ljudi celo občino. Stotero grl je klicalo: živila naš cesar in cesarica, živila habsburgska hiša. Priliko smo imeli opazovati primerne in kaj lepe transparente, zastave i. t. d. Po bakladi vstopi godba in zagode himno, in ko nehajo, ponavljajo se gromoviti živio klici na cesarja Franjo Josipa, na cesarico Elizabeto, na Avstrijo i. t. d. — Svečanost trajala je do polunoči, do katerega časa je tudi ljudstvo polnobrojno na mestu ostalo. Iz II rii*rzavne marke . . . .57 kr. Oo 50 20 05 84«/, 54 60 Pri svojem iznenadnom odhodu iz Ljubljano v Gradec klicem vsem svojim znancem in prijateljem srčni: (185) Jožef Tambornino. „Unija krojačev" na kongresnem trga st. 7, v hiši banke „Slovenije", priporoča se za izdelovanje obleke za gospode, ter obljubuje jako fino delo, najmodernejšo facono in cen6 računanje. ti< 9_g) V Cerknici, tikoma okrajne ceste, na skoro najlepšem prostoru trga bi takoj oddal sposobnemu krčmarju spodnji del svoje hišo s hiSnim orodjem vred Ta del pohištva obsega pot lepih in prostornih sob, kuhinjo, drvarnico, klet, in zraven stoječi hlev. Dodal bi se še vrt, in prostor za napravo kegljišča. Ker je upati, da bodo sčasoma tujci še bolj naš kraj obiskovati pričeli, bi potem krčmarju tudi v drugem nadstropju nekaj Bob odstopil, in ako bi kdaj kako večjo veselico priredil, mu pripustim za tisti čas prostorno dvorano in druge sobe v II. nadstropju. — Natančni pogoji se poizvedo jedino le pri meni. Jožef Hlllavcc, |(183—1) po dumače pri , Jurku". Hazne vesti. "(Iz Benetk) se poroča, da so Lahi 24. t. m. tam našega avstrijanskega konzula IMala napuh s krikom in divjim šumom, ko je iz cerkve od maše za cesarjev svatbeni god odhajal. Lahi kažejo povsod svojo sovražnost do Avstrije m vendar — naši primorski Slovani nemajo še vseh tistih narodnih pravic kakor L.hi. * (Strašen umor.) V Gradci je 2G. aprila t. 1. umoril G4 let stari falirani hišni poseatnik Ferba svojo ženo, 09 let staro Evo Ferbo, potem pa se je sam z arzeuikoui OBtrupil. * (Po voden j.) Sava je v Slavoniji zopet preplavila polja in travnike. Ravno tako rena Uua. Več vasij je uže spet pod vodo. (JuarSl v Iju&IJtanl. 25. aprila 1 Marija Skale, dete klobučarjevo, 8 m na bv. Petra cesti št. 7(J, vsled božjnsti. — Adolt Francelj, dete delavčevo, 4 tedne, na tržaškej cesti št. 20, vsled konvulzij. 2