Ätev. «. Ljubljana, 16. septembra 1885. Tečaj III.
Slmaakft
čebelar in sadjerejec.
- Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
---H--
Izhaja i:miki innre enkrat in *e pošilja udom brezplačno; nemlam za t gld. 30 kr. na feto.
Innerati in priloge raeimi/o »e. po najnižji eeni. — Letnina za ude zna.io tamo 1 gld.
Obseg: Naznanilo. — Gebnlarska postava v Avstriji. (Dalje.)— Kedaj naj se med jeinljfi.čebclam?
In kako naj se z medom ravna, da ne postane zbadljiv in naposled kisel? — Cebelaijev koledar za mesec oktober. — (I raznovrstnih stališčih za sadno drevje. (I)aljc.) — Sadjerejöev koledar za mesec oktober. — Roj, ki je snubitev razdrl. — Izreditev breskev, da že prvo leto cepljenja sad donašajo. — Naši dopisi. — Podelitev razpisanih daril. — lnserati.
Naznanilo.
Današnjemu listu jo zaradi Dzierdzonove slavnosti, ki se bo njemu na <'ast dne 8. septembra 1. 1. v L eg niči (Liegnitz) v pruski Šleziji napravili!, njegova slika priložena.
Mi mu skupno kličemo: „Na mnogaja leta!"
Odbor.
-K-
Čebelarska postava v Avstriji.
(Dr. Pavi Aloks. Beck.)
(Dalje.)
Posestniki ajdovega polja so imeli pravico do zmernega odškodovanja za čelnimi podeljeno pašo. Da bi se pa obotavljanje Spodnje koroščev proti vpeljanji odstranilo, dobile so gosposke nalogo, tem korist takih popotovanj pojasniti, in jih o resničnosti sledečih dveh po skušnji potrjenih stavkov prepričati:
1.	Da ajdovo seine po izsesanji cvetnega soka od čebel nikakoršne škode ne trpi. tedaj dovoleujc potrebnega nabiranja hrane za tuje čebele prav nedolžna služba jo, pri kateroj pa deželna obrtnija le pridobiva;
2.	da je tuji čebelar, brez da bi svoje čebele na ajdovo pašo pripeljal, nevarnosti izpostavljen ob čebele črez zimo priti, prebivalci spodnjih krajev pa brez svoje zgubo lo škodo prvemu z dovolenjem prevažanja čebel lahko odvrnejo.
Tudi na način obrtnije jo vlada močno vplivala, ker jo z dnem 20. avgusta 1805} z ozirom na važnost tega prihodniuskega in rcdilnega oddelka kmetičevega na neznano škodo, katero več kupcev z medom s tim učinijo, da čebele more,
opozorila. Ker vzrok take pridobitvi voska in čebeloreji enako škodljive navade edino le v tem išče, da večinoma vsi čebelarji roje v slamnate panjove devajo. pri katerih se pa razkrojitev ne ila lahko izpeljati (čebele od satovja ločiti), ter dolgo časa ni dajala, kakor v panjovih, seje čebelarjem objednem nasvetovalo, roje rajšo v panjove (lesene), kakor pa v koške devati.
Kakor vidimo, je državna oblast večkrat prevzela posel učitelja, če tudi pri malo vednostih zveze prika/.ni in vzroka ne vselej na srečen način.
Zdajci je bila vlada postavodajalka, zdaj zopet učiteljica na tem polji. — Kajti za letom 1827 prišel je prcnchljaj več kot čctrtstoletja. ko za čebelorejo ui nič storila, in temu je sledil zopet čas — 2f> let —, v katerem je vlada čebelarijo samo sebi prepustila.
Toliko bolj delavna pa je bila čebelarija sama: čudno svojstvo zalege po matici, notranja oprava panju, izmetalnica. priporna mrežica, špekulativno krmenje. sredstva zoper gtijiloho i. t. d. so bile pridobitve te delavnosti; in pri tej visokej stopinji njenega sedanjega razvitka so klici po obsežnej uredbi njenih pravic in dolžnosti toliko glasneji. Prodno pa o tem govorimo, moramo vendar še popred sedaj veljavno čebelarsko postavo pregledati.
Veljavna postava.
Panjovi s čebelami vred, kakor radi vsa k čebeloreji potrebna orodja, še celo leseni čebelnjaki, spadajo k premakljivim rečeni in jo vso to tedaj kakor vse druge reči človekove na to ozirajočim postavam podvrženo.
Vendar se zamorejo v smislu 2iH> splošne meščanske postavno knjigo od leta 1811 kot nepremakljive reči v poštev vzeti iu sicer takrat, če k gospodarskim potrebščinam (fundus iustructus) kakega nepremakljivega posestva spadajo, to se pravi, če so te kot last h kakem zemljišči v napredovanje rodnega gospodarstva na istem (zemljišči) potrebne, ali pa če so v nadaljno vporabo zemljišča po posestniku odločene.
Pravica čebele imeti ni po postavi nikomur odvzeta in je le samo z ozirom na občno varnost omejena.
K tem omejitvam se v prvi vrsti všteva nastavlenje panjov.
Gotovega in splošnega pravila ni za to. Tedaj se morajo ona pomenljiva pravila vporabljati, ktere na zadržek motenja trgovine na očitnih cestah in prostorih merijo.
Ker je pa cestna policija deželnim postavodajalstvom prepušena, kažejo dotične določbe na zelo veliko različnost.
Povprečno mora vsaka nastava (panjov) najmanj 4 metre od ceste oddaljena iu povrh še z zidom, plotom, živo mejo, ali s kakim drugim sredstvom ločena biti; vsako tako ločilo mora biti višjo od panjov. Ce so pa letavniki (žrela) od ceste obrnjeni, se ta daljava lahko še precej skrajša.	(Dalje prihodnjič.)
-H-
Kedaj naj se med jemlje čebelam? In kako naj se z medom ravna, da ne postane zbadljiv in naposled kisel?
Večinoma vsi čebelarji, ki po novi šegi čebelarijo pridobivajo vosek iz satovja z izmotalnico, če jo še redek in se v piskricih sveti. Na ta način prihranijo čebelam
trud in potrato one tvuriue, katero čebele za pokrovčke pri zadelovanji piskricev potreliujejo, kakor tudi sebi delo oddelavanja piskricev. Stari čebelarji pa pridobivajo ali jemljejo med iz pokritega satovja, ker menijo, da nepokriti med ni zrel, iu se počasi skisa. Zdajci je. treba razsoditi, kteri ima prav?
Rešimo to vprašanje narpoprcd iz znanstvenega stališča. Kemija o tem takole govori: Ce sladkorne tekočine več ko ;5(l težnili odstotkov sladkorja v sebi imajo, so obvarovane pred skisanjem. Iz tega sledi, da, kolikor bolj tekoči je med, ali bolje rečeno, kolikor bolj voden se jemlje, toliko manj sladkorja ima v sebi, in kolikor bolj se v piskricili strdi. toliko več sladkorja ima v sebi in toliko bolj je obvarovan skisauja.
Kemija nas dalje uči. da je mravljina kislina tudi sredstvo proti skisauji. Tedaj tudi čebele skušajo svoj med z mravljino kislino zmešati, da ga pred plosnobo iu skisanjem obvarujejo, ravno tako, kakor gospodinja svoje vknliano sadje s kisom obvaruje. Čebelo to varstveno sredstvo v svojem telesu delajo, in sicer v posebnem organu, ki je naravnost z želom zvezan.
ob dobri paši iu velikej razdraženosti čebel se precej pri odpretji panju njih strup (mravljina kislina) ovoha, kar se kot majhne vodenosvetle kapljico na konci žela sveti. Mlad še le nanošen med ima manj mravljine kisline v sebi, kakor že star in dolgo časa v panju nakopičen mod. Po vodnem sent in tja premikanji čebel po odprtih medenih piskricili pomeša so mravljina kislina z medom. K tem še toplota v panju z izhlapenjem vodo v medu izmanjšuje, kar pa medu k vstrjenji pomaga in mu tako več sladkorja pridobi. Medu, ki ni dovolj izhlapeli, čebele ue zadelajo. Tedaj te dobro vedo razločevati zreli med, kateri se skisauji zoperstavlja, od nezrelega. Ce hočemo čebelo posnemati, moramo med le takrat iz satovja z izmotalnico dobivati, kedar >ra čebele hočejo zadelati ali so ga že zadelale. Tedaj imajo stari čebelarji prav, ki med še le takrat jemljejo, ko jim ga čebele kot zrelega zaznamovajo. To liovošcgni čebelarji dobro vedo in vendar nepokrit med jemljejo, ker ga sicer z imetalnico v strdenom iu pokritem stanji 110 morejo lahko dobivati iz satovja in ne marajo tako imenovanega kuhanega medu. Različni me-dovi v piskricili hitro kristalizirajo in se nc dajo iz satovja izmetavati, če ga imajo čebele že nekaj časa pokritega. Ce je mod različnih vrst le dva ali tri dni v panju nakopičen, tako že v večkrat v potih dneh kristalizira, zuamnje da ima več kot 30 težnili odstotkov sladkorja v sebi. (Navadno ga ima 48 odstotkov.) Novošegni čebelarji tudi vedo. da si1 mora v izmetalnici pridobljen med od S -14 dni z žlico posneti, namreč peno. katere se pri izmetanji narede. Ti mehurčki stopijo na vrh in pouzročijo skisanjc. katero so pa vedno bolj k dnu bliža. Ti čebelarji posnamejo s tem vred tudi vodeni med. kateri se je na površji vstrjenega zbral, tudi nima dovoljne vselbine sladkorja, tedaj so kmalo \ kislino spremeni. Daljo skušajo tudi svoje oblite piskre, \ katerih med imajo, pred zrakom in mokroto obvarovati, ker jih ravno tako, kakor čebele z voščinimi ploščami pokrivajo, ali pa z mehurjem ali pergamentpapirjem zavezujejo iu na hladni suhi kraj shranijo, kjer tudi poletu toplota 15 stopinj R. ne prestopi. Med. ki noče hitro iu lahko kristalizirati, pridobivajo umni čebelarji še le potem, ko je že nekaj časi v panju shranjen bil, da je nekoliko svoje obilne vode zgubil in tako več sladkorja pridobil.
Čebelarjev koledar za mesec oktober.
Se septembrom se čebelarsko loto konča, tedaj jo liuli treba, da vsak čebelar ob tem času svoj zapisnik za to leto končti iu proračuni, kako se mu je pretočeno leto sponeslo. Omisliti si mora s pričel kom oktobra nov zapisnik, v katerega se zapiše znesek letašnjega leta. da ga ima vsakdo prihodnjo leto precej pri rokah, ako hoče v njega kaj pogledati. Taki zapisnik si lahko vsak po svojej volji narodi; vsak panj mora kako številko ali ime imeti. Zapisnik bi bil morebiti sledeče razdeljen.
1. Številka ali ime panju.
•J. Dan, mesec iu leto, kdaj so je panj obljudil, tla se ve za starost satovja; povedano naj bo tudi od kod ali iz katerega panju jo la roj.
8. Starost matice iu njeno lastnosti; t. j. če so več vrst malico goje, če je laška ali domača itd., če jo lepa. velika ali pokvarjena, da se ob priložnosti lahko zmouja.
4. Dan, mesec iu leto, kedaj je panj rojil iu številka pauju, v ktoroga se jo roj vsadil.
i"). -Moč ljudstva, če je panj zelo. srednjo ali lo malo obljuden.
0.	Zaloga medu pri začetku prezimovanja.
7. Način iu lastnost izgotovljonega satovja: če jo trotovo satovje v vališči, da se to spomladi lahko odstrani.
iS. Raznovrstne opombe; semkaj pride u. pr. spomladi veliko ljudstva zgubil, koliko kilogramov medu je povžil, brezmatičon, poginil po griži, itd.
To bile bi najvarneje točko, katere naj zapisnik ima, da bo čebelar vsak čas lahko svoje čebelo pregledal.
Ob času ko se mod pridobiva, naj se ga nekoliko za vsakojuk slučaj ohrani, prazni in dobri satovi naj se no raztopo, temveč do prihodnjo pomladi pusto, da so ob tem času rojem z njimi pomaga.
C'e se panjovi v prozimovanje (slabi) še niso združili, združijo naj so sedaj, če je vreme ugodno. Panjovi naj so s prepogostim krmonjem nikar ne nadlegujejo, ker to ravno tako škoduje, kakor spomladi prezgodno. Oo so čebele zaradi hladu bolj skupaj stisnejo in žrela prazna ostanejo, treba jo žrela pripreti, tili do devete ure zjutraj popolnoma zapreti, da nadležne ose no pridejo ter medu ue jemljejo iu srkajo. Kakor hitro pa solnce toplo posije, morajo so panjovi odmašiti.
V nekaterih krajih se zgodi, da se rnrtvac (Todtciikopfsckwärmcr) v panj zbaše, iu to proti večeru, ter se naje in napije modu. Pravijo, tla ga za majhno žličieo na enkrat povžije. Mrtvac lahko ves panj uniči. Tega obiskovalca so čebelar naj ložjo obrani, če pri panjovih ne dela prevelikih žrel, ali pa naredi pripravo, s katero so žrelo lahko malo pripre, da je ožjo. Tudi miši so na ta način ubraniš, lo to glej, da žrela tako visoka pustiš, da delavko zamorejo skozi hoditi.
--x--
0 raznovrstnih stališčih za sadno drevje.
(Daljo.)
1.	Hišni vrti. Ti, v katerih so ni Zun sadja posebno zelenjava goji, no kažejo vedno najboljših lastnosti, kar so lege, krajevnega podnebja in zemljo tiče, kor so navadno zato napravljeni, kor so hlizo poslopij in jo njih obdelava (oliko bolj priročna in prijetna. Da se, pa ta v to odmerjena zemlja z največjim dobičkom
rabi, jo treba večkrat gledati, da se lega iu krajevno podnebje zboljša, da potem sadjo iu zelenjava bolje obrodi. K takim zholjšavain prištevajo se na primer pro-ohrazenje zemljišča s spremembo njih viseče, lege, kar se po vinogradih večkrat zgodi, iu sicer z napravo varstvenih zidov, živih meja ali nakopičenem zemlje itd.
V	kakšnej razmeri naj se tako zboljšanje dovrši, se ravna po premoženji posestnikovem; sploh pa ti stroški niso posebno veliki, ker so hišni vrti navadno majhni in ker se taka dela večinoma na več let razdele. Ne sme se opustiti, da bi se sadnim drevesom ne gnojilo. Večkrat se dobi, da so sosedna poslopja dobro varstvo za take vrte, a vselej tudi ne. Na nekaterih krajih so pa taka poslopja vrtom v škodo, ker zabranjujejo zraku (vetru) in solncu pristop. Kar se izvolitve vrst iu plemen sadnega drevja tičo, sadi se na te vrte navadno le namizno sadje. Co pa toplota krajevnega podnebja in lege ni posebna, naj se boljše vrste ob mejah in zidovih sade. l'o višjih iu bolj pustih krajih in na slabeji zemlji naj se vsake vrste manj sadi, po toliko več vrst, kakor se navadno misli, ker po goratih krajih se večkrat razne vrste dobro dajo odgojiti in tudi dobro obrode; vendar mora dotični, ki misli tak prostor zasaditi, dobro prepričan o lamošnjih okolščinah iu pri izbiri zelo previden biti, kakošna drevesa bo na tisti prostor sadil. V toplih in zavarovanih domačih vrlih izbira ne dela preglavice, ker v takem kraju iu v dobrej zemlji vsakojako drevo dobro obrodi. Prav pogosta napaka so zgodi, da se samo visoka drevesa odberejo, kar je pa napačno, ker tako drevje zabranjuje solnčno toploto iu solnčne žarke: taka drevesa uaj bodo le izjeme, in sadi naj se rajše pritlično drevje srednje velikosti. Visoka drevesa v hišnih vrtih naj bodo ono vrste, ki 110 zrastejo preveč visoko, in visoko svitlo pa ne preširoko krono imajo. Večkrat se med visoka drevesa sade mala drevesa, katerim je pa obstanek tako dolg določen, da visoka drevesa več prostora potrebujejo. Bolj važna so taka drevesa za drevesne vrte, ker se v teh le visoka drevesa sade; o teh vrtih se bo pozneje govorilo. Ce se drevesa med drevesa sade, je treba pomisliti, da se na ta način zemlja bolj izsesa, iu da je treba v takem slučaju bolje gnojiti.
(Dalje priliuilnjič.)
-K-
Sadjerejčev koledar za mesec oktober.
Ta mesec naj se izvršuje jesensko presajanje dreves. Sadnice morajo se že ta ni08eii za pomlad pripravljati, okopljejo in zrahljajo naj se. da bo zemlja črez zimo se bolj odpočila. .Mala drevesca v drevesnici naj se presajajo, že presajena drevesa naj se pa okopujejo. Odstranijo in izkopljejo naj se suha drevesa. Ako se je to ua vrtu zgodilo, naj se na isto mesto nikar ne vsadi drugo drevo, ker je zemlja tamkaj že preveč obrabljena.
-K-
Roj, ki je snubitev razdrl.
V	šlozkem čebelarji nek učitelj tole čudno dogodbo opisuje: Ko sem v počitnicah na popotovanji nekega lepega večera prišel v neko vas. zapazim nasproti gostilne, kjer sem prenočil, lep in velik čebelnjak, pa — prazen. Prašal sem goste, katerih je veliko bilo, od kod da to pride, da je čebelnjak prazen. A namesto
odgovora, se vsi začnejo smejali. Vprašani v drugič in zopet smeli. Zdajci se vendar nekdo oglasi in začne pripovedovati: „Hilo je v času. ko so ženske oliroče nosile, in v nasprotni liiši stanoval je bogat kmet, ki je imel čebelnjak s čebelami napolnjen. Imel je pa tudi hčer, in ker jo bila lepa in bogata, imela je tudi dovolj snubačev. Prihodnjo nedeljo napovedal se je tak snubač, in da hi ta hčerka svojemu prihodnjemu možu i misleč?) precej pokazala Idiščobo iu gospodščino, naroči si v mestu velik obroč. Ker pa ta obleka ni zadelo, temveč le za ženski kinč (?), obesi jo pod streho, kjer se je napihovala, kakor zrakoplav ali luftbalon. Nedelja pride in z njo tudi snubač. Pekle precej hiti pod streho iu vtakne glavo iu život v obroč, hoteč ga obleči. Pa — grozni klic na pomagaj se zasliši in dekle, kakor ohnorcla plane po stopnicah k vodnjaku. Kaj pa je vendar hilo? Zadnje dni je nevedoma nek roj, gotovo drugič, zelo radoveden čebelarju všel in s«» v ta obroč nastanil, iu ga se satovjem in medom opravil. Pilo je vse okroglo iu slamnatemu panju podobno, satovje se jo pustilo na železno obroče dobro prilepiti. Čebele niso poznalo šego. zatorej so jim jo čudno iu hudobno zdelo, ko se naenkrat človeška glava v njih hišovanjo pomoli, zato so jo pa tudi dobro obdelale. Snubač so je vrnil in nič ni bilo iz tega, ker nevesta so s takim obrazom ni mogla predstaviti. Ogled je bil brez vspeha.
Ko je pozneje nek drug snubač to nevesto snubil iu se z njo zaročil (takrat bila je že zopet zdrava), stavila jo ona pogodbo, tla čebel 110 več k hiši. iu od toga časa žaluje čebelnjak po čebelah."
--x-
Izreditev breskev, da že prvo leto cepljenja sad donašajo.
Koščice v rastlinjaku dozorelih ali pa iz južnih krajev prenesenih zgodnjih breskev in marelic se v jeseni polože v zaboje s peskom napolnjene in se v klet postavijo. Kakor hitro v decembru ali januarju prvi rastlinjak poganjati začne, ali če pa tega ni, pa v topli hiši. denejo se koščice posamezno v majhno lončke, da (v 1—2 mesecih) kal poženejo. Te do srede maja že do ;5() cm ali še višje zrastejo; tako dorasle mladike, pa še divjaki se precej 11a prosto presade, kjer oh dobri postrežbi do konec junija ali do srede julija že za prst odebelč iu sedaj se s popkom cepijo. Kakor hitro je pa to delo pokazalo, da se je poneslo (da so je očesee prijelo), se zgornji del divjaka nad očeseem odreže, da požlahtiluo oko še listo loto še jednokrat požene. To skoro presilno in nepravilno počenjanjo se pa pri skoro še zelišču podobnem divjaku ne opazi toliko, kakor so sploh misli, iu ravnajoč so po vremenu naredi do konec avgusta daljše ali krajše mladike. Pred nastopom prve slane naj se drevesca z vsem listjem vred v lonce, ki so 15 — 20 cm široki, presade in v rastlinjak ali kako svitlo pa hladno shrambo prenesejo, tu jo treba prilivati, da mladike šo ne dozorele popolno dozore. Ce še tukaj začno zmrzovati, naj so lonci v klet, kjer ne zmrzuje prenesejo. Ko se v januarju zopet v topol rastlinjak ali shrambo prenesejo, poženejo vsa očesca 11a mladih breskvicah in ob dobrem oskrbovanji izvrstne sadne mladiko. Meseca maja so prenesejo na prosto in lahko v loncih ostanejo vse leto ter so sad donašajoč kot ozaljšava sob in drugih prostorov rabijo. Ce pa kdo hoče velika drevesca in ne pritlikovce v enem letu odrediti, ne sme mladik porezovati, le stranski odgonki naj so obrežejo 1111 8 peresc. spodnji naj bodo nekoliko daljši od zgornjih, vrh naj se pu obreze šo le, ko jo žo 8—10 popolnih peres dovršenih. Iz tega se naredi novi vrh in 4 do
n z obrezovanjem v sadonosni les spremenjenih stranskih odgonkov, zadnji pa zaradi daljšega obrezovanja no stojo pretesno, temveč ravno prav. To delo nadaljevajoč in ponavljajoč, dobe si* do konec avgusta drevesa 1 m visoka, ki imajo 12—18 sadnih mladik. Mladiko pa, ki ua sadnem lesu zrastejo, včasih tudi v sredi kje, vtrjujejo z njih listjem vejice na katerih seile, zato ostanejo okrajšane. Taka drevesca si' prihodnjo pomlad vsade v 30 on široke posode, da drevo more malo večje zrasli.
-k-
Naši dopisi.
OsUnicn. Slavno uredništvo! Iz vseh krajev dobiva Vaš cenjeni list dopise, le od hrvaške meje ni nikdar nobenega videti. Čakal sein, da bi kdo drugi, spret-neji oil mene, prijel za poro, ter Vam nekoliko opisal, kako je v naših krajih čebeloreja udomačena in razširjena, ter kako je se sadjem. Ker se pa nihče ni oglasil, sklenil sem jaz Vam nekoliko o teb stvareh poročati.
Veselo je brati dopise, v katerih se čebelarji se svojimi čebelami hvalijo. Dobro znamenje je. da so po drugih krajih ljudje za čebelorejo bolj vneti, kakor pri nas. pa vsaj temu ni čudo! V naši fari je do sedaj prav malo čebelarjev, a še li se se svojimi čebelami ne hvalijo posebno. Ce se ne motim, so trije ali štiri čebelarji vsega vkup, in še ti imajo le malo število panjov. Poiščimo vzrok, od koil to izvini? Dragi Gorenjci, ne sodite nas hudo in ne mislite, da smo mi sami lenuhi, ter da se nam ne ljubi vkvarjati s čebelami, ter da jih le tako pičlo število imamo. Prepričan sem. da bi naši čebelarji gotovo več čebel imeli iu. da bi tudi več novih čebelarjev nastalo, če ne bi bilo tolikanjih opovir in zaprek. Katere so pa te? Ivdor hoče čebele imeti, skrbeti mora. da je tudi paša, na kateri čebele morajo brati. Iz prazne sklede se ne zajame veliko, da skoro bi rekel, nič. Glej, dragi bralec, taka je pri nas; čebele imeti, pa paše nič dobiti, je težavno. Pri nas ne sejejo prav nič ajde, ker ne obrodi, iu kjer ljudem tudi prostora primanjkuje. Našim ljudem je glavni pridelek „ferinentun" — turšica. Rži ne sejejo. pšenice le malo; večjo skrb obračajo na krompir, fižol iu repo. Smreke ni najti v naši okolici, marveč tu raste sama jelka. Ce greš v gojzd pogledati, kako risje cvete, opekel se boš; iskaje risja. katerega no boš nič dobil, paziti moraš, da se v praproti ne zgubiš, posebno če si majhne postave.
Razumni čebelarji, sedaj pa Vi sami sodite, če smo mi lenuhi pri čebelariji? Ali moremo več čebel imeti, če jim ne moremo s pašo postreči? Se te, kar jih je v naši okolici, dobivajo pičlo hrane, kaj pa. ko bi si jih veliko napravili. Razvidno je, in tudi malo upanja zamoremo imeti, da bi se čehclarija po naših krajih kedaj ua višjo stopnjo mogla povzdigniti, ter se bolj razširiti.
Sedaj pa še o sadjereji nekoliko. Kar se pa te reči tiče, smo pa že bolj na konji. Ce prideš v našo vas. opazil bodeš poleg lepih, snažnih in velicih hiš tudi velike, prostorne iu dobro se saduiin drevjem nasajene vrtove. Mislil si boš. tu gotovo bivajo pridni, podvzetni iu skrbni sadjcrejci. Veselja poskakovalo ti bode srce. če se tvoj prihod zgodi ob času, ko je vse drevje polno lepega in dobrega sadu. Sadje goje prav različnega plemena, največ je sliv. katere posuše in potem suhe vživajo. Naši ljudje pa tudi niso taki, da bi rekli: „Da le mi imamo, za naše naslednike nam ni mar." Oni obračajo svojo skrb tudi za prihodnost, vedno zasajajo nova mlada drevesca, da, ko so sedaj dorasla in že stara drevesa posuše,
precqj druga že sad donašajoča na n.jili stopnjo stopijo, ter ljudem sladkega ovočja donašajo. — Ko sem jaz z mojimi šolarji v šolskem vrtu cepil, ali bolje rečeno, otroke eepljcvati učil, prišli so tudi odrašeui gledat, kako se ta reč dela, da so potem sami znali svoje divjake poilahtniti. Da bi pa bolj raznovrstno sadje imeli, prosili so me, da sem jim moral cepičev dati. te so jih potem z veseljem domov nesli, ter tam dejanski» poskusili, kar so pri meni videli. V obče se mora roči, da so tukajšni prebivalci za sadjerejo prav zelo vneti. Slava jim! Fran /wir. »atrij.
Iz Starevasi pri Postojini. Slavno uredništvo! Ker pišete, da tudi priprosti dopis radi sprejmete. Vam toraj naznanim, da tukaj pri nas na 1'ivki so čebele prav dobre in zelo slabe. Tisti čebelarji, kateri so zgodnje roje imeli, imajo dobre čebele. Tisti roji pa, kateri so bili meseca julija, so še zdaj brez doma. Jaz sem imel črez zimo 44 plemenjakov, katere sem 3. marca v Vipavo ua zgodnjo pašo odpeljal. Tam bile so do 1. maja, ta dan sem jili nazaj pripeljal. Panjovi bili so zelo težki in čebelni ter za rojenje pripravljeni; a vsled slabega vremena v maju so bili roji zadržani, in stare matice pri najboljših panjovih pomorjene. Vendar so pa že 20. maja redno rojiti začele in mi. hvala Rogu, devetdeset rojev dalo, od katerih sem 68 panjev napravil, le 7 zadnjih rojev sein moral vos mesec julij pitati. 30. julija prodal sem nekemu Gorenjcu 35 dobrih panjev po 2 gld. 50 kr.. katero je k Ljubljani na pašo odpeljal, in mi bo po paši prazno paujove nazaj poslal. Drugih 75 panjev sem 12. avgusta na Kras v ajdovo pašo odpeljal. Rog daj lopo vreme, upamo imeti dobro letino. Z Rogom !	j. Sajevie.
--X-
Podelitev razpisanih daril.
V štev. 5. našega _Slov. čebelarja in sadjerejca" razpisana darila za pokon-čevanje hrošccv so priznana sledečim učencem:
1. Kumar Lavrencu iz Skoljeloke 2 cekina, 2. Ronedičič Petru iz Crngroba 1 cekin, 3. Stajar Francetu iz Puštala 2 gld., 4. Vrli Antonu iz Cerknice 2 gld.. 5. Klavdar Karolini iz Cerknice 2 gld.. 6. Moršnik Ludoviku iz Smcrij 2 gld., 7. Hiti Ignaciju iz Velikih Poljan 2 gld., 8. .Mesec Petru iz Crngroba 1 gld., It. Višnar Rihardu iz Save 1 gld.. 10. Jugovic Francu iz Virmaš t gld. Vsem imenovanem se bo pošiljal brezplačno celi letnik „Slovenskega čebelarja in sadjerejca", ter tudi sledečim učencem, kateri so tudi prav marljivo hrošče nabirali in pokončevali: 11. Dolinar Petru iz Star. Dvora. 12. Kandiž Francu iz Loke, 13. Volčijak Jakobu iz Virmaš, 14. Gaber Andreju iz Trnja, 15. Sever Jožefu iz Loke, l(i. Svoljšak Francu iz Loke, 17. Istenič Janezu iz Cerknice, 18. Gorše Ceciliji iz Cerknice, lit. Štrukelj Antonu iz Dolenjevasi, 20. Zaveršnik Antoniji iz Cerknice, 21. Skerl Jožefu iz Cerknice, 22. Svelc Rezi iz Dolenjevasi. 23. Wolgemut Petru iz Greuz. 24. Pokoren Jožefu iz Stareloke. 25. Kajžar Tomažu iz Virmaš, 21 i. Franko Jožefu iz Loke, 27. Peterlin Josipu iz Velikih Poljan, 2H. Peterim Štefanu iz Velikih Poljan, 21'. Novak Anton iz Velikih Poljan, 30. Skrajner Janezu iz Velikih Poljan. 31. Žlindra .Matevžu iz Velikih Poljan. 32. Marolt Josipu iz Velikih Poljan, 355. I liti Alojziju iz Velikih Poljan, 34. Knbcntar Ratiji iz Hrušiee. :•;.">. Ziherl Jožefu ud Svetira Dnini. 30. Mulej Josipu iz Hlebec, 37. Vovk Francu iz llniš, 38. Vovk Francetu iz Hlebec, 30. Vovk .Mariji iz Hlebec.
Cast. g. g. učiteljem se lepo zahvaljujemo za društvu izkazano podporo v korist domače sadjereje in jih ob jednem prosimo, naj blagovolijo razdeliti imenovanim učencem darila in liste, katere razpošljemo dotičnim vodstvom šol.
Odbor.
Odgovorni urednik Anton Klein. — izdajatelj Jane/. M o die, društveni predsednik.
Liitnlna „(.'clM-lankrga in M'ljernjiiknga 'lruStra r.a Kranjaku". — Natinnlln Klein In Kova« v l.jnliljaiii.