37. Številka.__Ljubljana, nedeljo 15. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, lzvzeiusi ponedeljke in dneve po pravnikih, ter veja po pošti prejemati, za avstro-ogerske dežele za ce'o lr-fo 16 jro'd . za pol leta 8 trold. za čotrt leta 4 gold — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr , za en m. src I gold. 10 kr. Za pošiljanj.* na dom M računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrr let«, — Za tuje dežele za celo loto 20 gobi., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih Šolah in za dijake Tej)a znižana ena m sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. p0 posti prejeman za č. trt leta 3 «!z"fov tega sveta, Nemec Artur Sobo pen han er. Ou piše v svoji kujigi „Pererga uud Paralipomenau o ŽLiiskih tako-le: „Uže pogled ženske postave nam kaže, da ženska uij ustvarjena niti za veiika duševna uiti telesua dela. Oua so pokori za življenje s trpljenjem, no z dejanjem. „Za odgojevalke otn.k v najnižji starosti so žensko kakor nalašč, ker so same otročje, budalaste iu kratkovidne, z eno besedo, vso svoje življenje otroci. Lfl naj se opazuje kaka deklica. Cel ljubi dan bo skakala iu plesala iu pela z otrokom. Kaj bi pač kak moški pri najboljši volji m gol storiti na njenem mestu! — Narava je dala dekletu obilno lepoto, čarovuost in krasno razvito telo, pa le za nekaj Časa. V tem času se mora s pomočjo teh durov polastiti domišljije kakega moža, ter se mu obesiti na vrat, da jo celo „Za germanizacijo manjših narodov nijso Nemci nikdar delali, čutijo so premočne, da bi onih sploh potrebovali", — glasi se to (»rav lepo in nam Slovanom prijazno in ni-česa bolj no želimo, nego da bi to resnica bila. Ali slučaji, kako na vladnem krmila stoječi , germanizacijo silijo v vse naše šole v vse naše urado in javno napravo — ti nam kažejo drugo lic j, ti so u;.m, žalostni dokazi, kako s-j nemška beseda n j zlaga z nemškim dajanjem. Tu je tre'ia da «e f renaredi iu j, Um je zedi • ; vseh narodov za občno človeško svobodo naravna stva r. Politični razgled. ^'ošr - .M1 «l4-Ž4-l<» V Ljubljani 14. februarja. M)»'ž*ir>»»i -*/»/;»* jo 10. febr. sklenil postavo o opr< sčenji davka pri novih zidanjih. Kadar to tntear preštudiramo, bodemo jo našim bralcem obširneje razložili. Bal v tem so nam zdi, da pri nas uij vse v re.lu, kar se davkov tiče. 19Mini*t€*v*tvn tn- in onkraj litavsko je v skupnih sejah nže Izdalo proračun, ki bo delegacijam predložen, kat.ro se snidejo baje 20. aprila. *">■.»■/.organ „Politik" dokazuje v Članku od četrtka, da „pravne" stranke v rajhs-ratu nij več, ker so njeni poslano! program te stranke z vstopom v državni zbor popustili. — BPokrok od istega duc pak govori 0 popotovanji avstrijskega cesarja v Petro-grad in pravi med drugim, da oh občnem Veselji nemških li>tov zavoljo tega potovanja, Slovani v Zagrebu, v L j u h I j a n i, in v Pragi zaznamujejo to potovanje najbolj s tem — da o njem — ne pišejo. Vendar ,,1'okrok" li koncu pristavlja, da utegne to cesarjevo potovanje v Rastjo, ako skleuo prijateljstvo z ruskim oarjeviS-naslednikom, za Slovane v odlično korist biti. j življenje nosi in zanjo skrbi. Pri tem pa je narava previdna ostala. Zato so m a 'im ženskam domača opravila postranska stvar, da, šala. Za svoj pravi pravoati poklic smatrajo ljubrzen, pridobitve mož, toaleto, ples, in take stvari sploh. „Cem plemenitejša in popolnejša je kaka stvar, tem kasneje sesoii. Mož zadobi zrelost svojega razuma in svojih duševnih moči] jedva pred osemindvajsetim letom ; ženska z osemnajstim. A je tudi razum po tem, jako tedi prehitro o njihovi „neznani moči". „Daily-News" pravijo v uvodnem članku: „Gladstoneovo miui>terstvo je mrtvo in Čaka le še velikega pogreba, pri katerem bo uaivd odločil, ali je poginilo po samn-umoru ali iz naravnih uzrokov." Na konci članka pravi: „1841. leta je prevzel Sir Robert Peel ministerstvo s konservativno veČino, ki je bila večja in složnejša, kakor ta, ki se zdaj dela; vendar je bil prisiljen, postati orodje liberalnih principij in liberalnega po-Btavidajstva. Ako Disraelijevi tekmeci pokažejo takt in razvidnost, zgodi se mu pač taisto, in on se menda ne bo močno branil zoper to." — Vojvoda Edinburški se iz Rusije vrne 7. marcija. Dopisi. Is »oIVlijMkc-Kia 13. febr. [Izv. dop.] Po onih krajih pri nas, kjer je bila vse tuča pobila, vlada zdaj strašna revščina Ljudje nemajo kaj jesti, kruha uže davno v večini hiš uij več, iu kadar pride spomlad ne bo kaj sejati, ne bo kaj saditi. In kako bomo drago leto kaj pridelali, če letos ne bomo nič sadili, nič sejali V Ali, če vlada in država tega ne raz u m o, vprašamo jo, kako bomo davke plačevali in vojake dajali, če nas zdaj v naši nesreči vlada in država na pol konec jemati pusti. Z velicim veseljem smo Čitali v „Slo-venskem Naroda", da sta bila naš poslanec g. Viljem Pfeifer in dr. Razlag pri ministru Lasserju in sta prosila, naj nam država pomaga kakor Dalmatincem pomaga. Hvala jima za to. Ali jako se čudimo temu, kar je minister Lasser odgovoril, namreč, da po njegovem znanji pri nas nij tako velika sila. Ker je minister le po svojih organih podučen, moramo misliti, da naše c. kr. glavarstvo v Novem mestu nij svoje dolžuosti storilo, ker nij si. vladi naših rev in nadlog poročilo po resnici! Ali pa jo c. kr. deželna vlada colo stvar zanemarila? Naj bo napaka kjer hoče, mi terjamo, da c. kr. naše okrajno glavarstvo in c. kr. vlada nemudoma ministerstvu javlja kako je z nami in kaki so nasledki elementarne nesreče na Dolenjskem. Iz Aiis; ■*<'■»;* 18. febr. [Izv. dopis.] Korak za korakom Čisti M ižuranič naše upravne organe Rauchovih pijavk in Starče-vičevih nihilistov. Po odstavljeuji velikih županov prišel je red na podžupane. Varaždinski in križevski sta odstavljena, in na njiju mesti dva poštena narodnjaka postavljena. S tem pa čiščenje našega uradnij-skega avgijevega hleva še nij pri kraji. Sedaj p ide red na okrajne sodce. Med njimi je naj več smetja. Mažurauičeva met-lja bo imela kaj pometati med njimi. Županijske velike skupščine, ki ravno sedaj po vseh naših županijah zborujejo, čestitajo Ma-žuraniču na odstavljenji nepotrebnih velikih županov. To je uvaženja vredno, da ravno tisti upravni organi, proti katerim se je Mažurauičeva roka najprej vzdignila, ta čin odobravajo. Meseca oktobra t. 1. se bodo tri vse-učiliščne fakultete, pravoslovna, filozofična in bogoslovna namreč, odprle, medicinska fakulteta pa stoprv v jeseni leta 1875. Profesorji za letos oživotvoriti se imajoče tri fakultete bodo do konca aprila imenovani, in sicer za vsako fakulteto trije, skupaj tedaj devet. VsenČiliščni odbor je vladi svetoval, naj imenuje vrstne strokovnjake. nOb." pravi, da naj bodo nstrukovnjaci dobra imena jer o imenih prvih profesora visit če udolbe nego mi in tako sedanjost, ako je le prenesljiva, bolj uživa; iz tega i/.haja ženski lastna veselost, katera jo za razvedrenje sč skrbmi obloženega moža primerno dela. Iz taistega vira se ima tudi raz agati, zakaj ženske kažejo več sočutja pri nesreči, nego možic, in zakaj gledć pravičnosti, poštenosti in vestnosti mož ne d< »segajo. Prvotna napaka ženskega značaja, nepravičnost, izvira iz pomanjkanja razumnosti in prevdarka, podpira se pa tudi s tem, ker je ženskam uže od nature ne moč, nego zvijača odkazana: zaradi tega n|ih instinktivna zvitost in njih neugasljiva uagnenost do laganja. Potuha jim je torej prirojena« zato tudi Bkoro isto tako neumni, kakor pametui ženski lastna. Zavoljo tega izpo/.navajo tujo potuhnenost tako lehko, da uij svetovati njim nasproti v tej točki poskušati se..... V našem monogamičnem delu sveta pomeni ženiti se toliko, kakor svoje pravice razpoloviti, svoje dolžnosti pa podvojiti.... Da je ženska po svoji naturi namenjena biti pokorna, daje se iz tega izpoznati, ker se vsaka, ako v zanjo nenaravni položaj popolne neodvisnosti pride, precej kakega moža oklene, od katerega se voditi in vladati da; ker gospoda potrebuje. Če je mlada je Ijub-ček, če je stara, pa izpovednik . . Tako piše nemški filozof Schopenhauer. Vi me vprašate, lepa bralka , da-li se jaz, ki sem iz večjega Članka te filozofove opombe poslovenil, morda v menenji o ženskih slagani s tem „grobim patronom," kakor ga imenu jeteV Na to naj vam odgovorim? Hm! Nu — kaj pravite kakšno bo denes popoldne vreme? Lepo? Moj poklon! * mnogo dobar glas našega sveučilišta". Za profesorska mesta se ne bo natečaj razpisal, nego nčevne sile pribavile se bodo potem privatnih dogovorov. Čal sem tadi imena slovenskih strokovnjakov imenovati, kateri so v kombinacijo vzeti. Diskrecija mi brani imena priobčiti. Prvi stadij oživotvorenja jugoslovanskega vseučilišča je tedaj premagan. Sedaj odvisi vse samo o večej ali manjej izvrstnosti pribaviti se imajočih strokovnjaš-kih sil. Dober glas profesorjev stvarja dober glas vseučilišča. Nadejati se smemo, da bo Mažuraničeva vlada, kakor povsod, tudi v izbora strokovnjaških sil za naše vseučilišče srečno roko imela. Naše vseučilišče ne sme biti samo šola za stvarjenje dobrih uradnikov, profesorjev, zdravnikov in bogoslovcev. Naše vseučilišče mora biti vzvišeni zavod in gojališče znan isti, kot takšne. V to ime bog pomozi! Domače stvari. — (Tržaška trgovinska zbornica) je poslala državnemu zboru spomenico, v kateri terja ali prod i ls ko ali loško železnico, naj bode ta ali ona, da le ena. —- („Laibacher S ch u I z e i t u ng") se zove, kakor znano nemšk listič, katerega vlada podpira in kolportira med kranjskim učiteljstvom z namenom domaČi slovenski stvari odvrniti jih in uetnškutarstvu pot med učitelji prokrčevati. V zadnjih dveh številkah se zagauja na „Slov. Narod" in zbere vse surove zmeijaluc besede in psovke, kolikor jih iz nemškega ve, ter jih skuša lučati na narodnega učitelja g. Lapajna in na nas. G. Lapajne bode govoril sam, če se mu pametneje ne bode zdelo, molče mimo teb steklišev iti, katerim se osobno sovraštvo iz vrst bere, narodno izdajstvo pak jim je na čelu užgano, da se med politično zuačajne ljudi te ali one stranke niti upati ne bi smeli. Mi uže nemamo veselja puliti se s človekom Zimovega političnega značaja. Samo toliko hočemo denes reči, da smo pooblaščeni i m e-novati ime pisateljevo onih Člankov, katere L. Scbz." g. Lapajneta pripisuje ter mu tako nedoslednost dokazati hoče. Ako želite izvedeti njegovo ime, potrudite se v naše uredništvo. — (Nesreča.) V Hrenovih ulicah je pripravljal vrvar predivo za vrvi. Imel je okolo vrata polno prediva, a zraven iz pipe tabak pušil. Pade iskra iz pipe v predivo, to se naglo užgč, možu oblačila začno goreti, posebno po hrbtu. Dva delavca sta bila zraven, a si nijsta znala pomagati tako dolgo, da se je goreči mož na tla vlegel in po tleh valjati začel. Hudo je na roki oškodovan in nekoliko tudi ua hrbta. —o— — (Od Ribnice) na Dolenjskem se uam piše, da Časnike in pisma v D denjo vas, prav pri Ribnici in Kočevji, pošta en dan kasneje donaša ali razdaje. (Ker ljubljanska pošta zdaj jako redno odpošilja, morajo enake zapreke le na deželi biti.) — (Od Št. Petra) na Notranjskem se nam piše: Po dvakratnem rekur ranji se je vladi dopalo trpeti obstanek št. Peterskega mednarodnega bralnega društva. Od Metter-nicha podpisani si. odlok glasi se, seveda in der Reichssprache: „bat nicht untersagt" in postojski glavar je prestavil: nnij prepovedala". — Društvo, misl imo da bode lepo oživelo, ker se mnogo veselja zanj kaže. — — (Peticija zavoljo preloženja vojaške bolnišnice.) Kakor se čuje, bode na tukajšnje mestno svetovalstvo oddana peticija s prošnjo, naj ne oziroma na najvišje ročno pismo cesarjevo od s. t. m., s katerim se vladnim organom na srce polaga, podpirati nova zidanja, bivše pogajevaoja z erarom zaradi preloženja vojaške bolnice, vojaškega magacina zopet v roke vzame. Ta peticija bode od nedelje 15. t. m. v kavarnah: kazini, pri nSlonuu in nMelhioru ležala na podpise. Podpisi morajo biti do utorka gotovi. — (Advokatu dr. Vibmerju) v Mariboru je disciplinarno svetovalstvo štajerske advokatne zbornice vzelo za šest mesecev pravico advokatovanja zavoljo njegovih disciplinarnih pregreškov. — (Iz Zatičine) se poroča, da je 8. t. m. tam dilctantovska družba igrala slovensko igro „vdova in vdovec". — (Nagle smrti) je umrl mašinski vodja Štefan Novak, koje 7. t. m. poštni vlak od Siska do Zidanegamosta vozil. Zadel ga je mrtud. — Ta Novak je isti mašinist. ki je leta 18G1 vozil oni vlak, kateremu je bil v Latermanovim alei kotel razpočil se in je bil mašinist Novak 400 črevljev visoko preko telegrafskih kolov vržen, a se je bil po 6 mesecili popolnem ozdravel. — (P red p ust na.) Iz Notranjskega se nam piše: Vas Koče šteje le 40 hiš, a vendar je onda bog Himen 8 parov nklenil v sladki jarom „svetega" zakona letošnji pred-pust. — Kakor povsodi, imajo tudi tu svoje običaje pri takej slovesnosti. Nevesta da fantinom kolač, t. j. bel bleb, kije lepo opi-san, prepleten in okinČan z nebrojnimi svilenimi trakovi. Pred poroko da jim tudi ženin eden ali dva škafa vina in smodek. Omenjeni kolač vzemo fantje, gredo v kako gostilno in ga onda zrežejo na toliko kosov, kolikor je fantinov navzočih; vsak dobi en kos. Da je pri takej priložnosti dokaj pijače, to se lehko vgaue. — Da se mora na poti po bališče in v cerkev streljati, — no brezi tacega imenitnega posla se ni ne sme vrsti ženitev, — to je več, kot gotovo. A pripeti se mnogo nesreč. Tu zabilježim eno. Rila je te dni neka poroka. Očin (tako zovejo onega, ki pelje nevesto pred oltar), mlad krepak dečko, strelja med potjo z dvocevnim samokresom. R vež nesknšen, nij znal, da je „pulfer znašel vrag." Nekako nerodno poprime samokres, da se mu cevi prišli v sredo dlani. Petelina je imel napetega, kar p"či in nesrečnežu odnese pol dlani. K sreči kost nij oškodovana. — Dan prej bila je huda burja. V I, je bila poroka. Eden svatov je imel ogrneno suknjo in je streljal. Pripravi se na strel. Sproživlemtl zanese burja suknjo pred cevi, in takoj je imel dve ljukni v njej. — (Tatovje.) Iz Notranjskega se nam piše: Po naših vaseh so jeli rogoviliti tatje. Nij davno, ko so obiskali v Materji vasi nečega posestnika , a pobrali le — D bosem a hlapcu obleko. I nocoj so ukradli ubogej dekli v Kočah tri krila. Gospodarje, ki kaj premorejo, puščajo v miru , a ubogo posle okradejo ti grduni. — (Iz C epova na) na Goriškem s** nam piše: V noči od 11. in 12. t. m. je bil ukraden nekemu kmetu prav lep vol okolo polnoči. Tat je mislil tudi ostalo živino odpeljati, a opekel se je. Neka žena je namreč šla ravno svoj hlev pogledat; tat se ustraši ter zbeži z omenjenim volom. — Nedavno je bilo tudi nekemn kmetu v bližnji Tribuši vse žito vkradeno. Razne vesti. * (Zima na Laškem.) Dežela, v kateri pomaranče in smokve ra&to, ima letos hudo zimo. V Florenci je bil dostikrat uže debel led; v Rimu gro vedno sneg. Le na Sicilijo severni bojevalec ne more. Tu cvete in zeleni vse, žalibog tudi roparji, da si nij nihče svojega življenja v svesti. * (Samo umor.) G. J. Iliescu, bivši minister kneza Kina se je pretekli petek v Bukrešu na nekem vitu ustrelil. Narodno-gospodarske stvari. Družinske potrebe prod 50 leti in zdaj. Vzemimo si srednjo službo, namreč službo občinskega uradnika z 800 gl. in 160 gl. sta-novnine. Mi In čemo govoriti seveda samo o družinskem življenji; #kajti le to I železno trdovratttOltjo terja marsikaj, kar noben drug stan ne pozna. Mimogrede tukaj omenimo, da samec, ako ima le pušteno voljo, zmerno živeti, v me8lu najboljše izhaja. Da smo trezni, hočemo za podlago vzeti družiuo, ki štnjo šest glav: moža, ženo, tri otroke, pa deklo. Mi začnemo z živežem, in sicer v primeri z letom 1823 pa 1873. Takrat je najzmernejša familija imela sledeče reči na vsakdanjem kuhinjskem listu, katere račun mo v sedanjem denarji: Leta 1823: Za zajutrek: mleko 10 kr., kava 32U kr., sladkor 3 kr., krnh 3a/t kr., skupaj 21 kr. Za kosilo: p/fl funta mesa za IG3/, kr., zelenjave 7 kr., za v juho 22/3 kr. moke P/, kr., mnsla 3 kr., kruh 42', kr., sku.iaj 35 kr. Za malo južino: mleko in kava 6 kr., sadje 3 kr., kruh 3 kr., skupaj 12 kr. Za večerjo: pivo 142/, kr., mrzlo 10 kr., kruh 4a/4 kr., ftkupaj 29 kr. Jed ie torej koštala leta 1823 97 kr'. vsak dan , kar da na leto 354 gl. 5 kr. Kurjava je stala na leto 45 gl. 21 kr., svečava 15 gld., plačilo za deklo 30 gl. 24 kr., skupaj 444 gl. 50 kr.; za stanovanje je odnadlo na leto 84 gl., za obleko 158 gl. 47 kr. t vse skupaj 686 gld. 97 kr. Kar se tiče obleke, smo všteli seveda ono perilo , ki ga mora vsaka družina uže po poroki imeli, in smo k temu Šteli le pohleven dorastek enega kosa za moža, enega za ženo in dvojno število za otroke. Na ta način smo dobili za leto 1823 sledeče številke: mož 65 gl. 3 kr., žena 27 gl. 44 kr., trije otroci 66 gld., vsega skupaj zgornjih 158 gl. 47 kr. Ako zdaj odštejemo skupno svoto stroškov, to je, 68b" gl, 97 kr. od skupne svote dohodkov , to je , od 960 gold., ostane za leto 1823 de 273 gl. 3 kr. Čez. To vse je račuujeno v novem denarji, kakor Bmo uže zgoraj povedali. Zdaj pa poglejmo hišni račun od leta 1873. Zajutrek: mleko 23 kr., kava 8 kr., sladkor 6 kr., kruh 14 kr., skupaj 51 kr. j opolndne: lVa funt mesa 54 kr., zelenjave 18 kr., za v juho 8 kr., moka 3 kr., maslo 8 kr., kruh 6 kr. skupaj 97 kr. Mala južina: mleko in kava 10 kr., sumvo maslo 9 kr., kruh 6 kr., skupaj 25 kr. Večerja : pivo 24 kr., mrzlo 22 kr.. kruh Gkr, sknpaj 52 kr. Jed torej leta 187o" za 6 ljudi stane vsak dan 2 gl. 25 kr., kar znaša na leto 821 gl. 25 kr., k temu se šteje za kurjavo 90 gl., za luč 36 gl., za deklo 100 gl., stanovanje 300 gld., obleka 308 gld., skupaj 1655 gld. 2f> kr. ; ako se s tem primeri moževa plača 060 gl., se pokaže, da je zmanjkalo 595 gl. 25 kr. — Številke govorč, mi pa ponavljamo, da smo vzeli za podh go naj zmernejšo družino. Kajti niti za eden dan v letu se nij postavila pečenka, niti za božič ali veliko noč ne. Miklavž, ki bi imel otrokom kaj prinesti, se tudi nij vštel , za knjige in časnike se nij nič dalo, za tabak nič, za tujce in prijatelje, ki pridejo obiskat, nič. Nič nij ostalo za bolezen, in ako ta pride, kaj je družini početi, ki je brez sveta, brez pomoči. Od kod vzeti. Pomisliti se pa tudi mora, da so tudi familije, ki Štejejo po pet, šest, deset ali celo več ješčih otrok. J*o«liaito. V zadnjem listu „Novic" se čita o Kajzelovim knpletu , da cika na časnike „znane verste" iu ineuijo s tem liberalne slovenske časnike, a baš zadete so „Novice" e titti qiianti, kajti pri njih se uresničujejo verzi: „Se laže kar dolg je in kar je širok" in „slepari in moti in šunta ljudi". Več poslušalcev. Poslano* Uredništvu „L. Schulzeitunge" ! V 3. št vilki t. 1. sto pod rubriko „Zeitungsscbau" na drobno popisali, kako sem jaz izpit za meščanske šole delal. Vaši čitatelji so Vam ta t.iko uradne tajnosti iz o. k r. i z p r a š e v a I n e komisije prav hvaležni. — Zdaj hi jih menda še to interesiralo, kako je g. Gariboldi (uže nekaj let nd komisije) brez izpita 10 let na gimnaziji supliral, knko n kdaj potem preskus njo delal (?'«?), kako iu kdaj je mnogo dobrih služeb dobi, t. j. kako in kdaj je v ta namen „nežna" duša pri „do-brem" prijatelju zanj „fchtala" itd. Tudi bi čitatelje j.Sehulz^itungc" zanimalo to, kako in kdaj ho se njegovi prijatelji in veleraožje, gg. Sima, Eppieh, \Vissiaek, da o drnzih Še ne govorim, pieskušeuj za meščanske šole odeleževali (? ? V). N^ Kamenite pa, gospodje, da si dovoljujem to željo javno izrek:-ti! S:cer pa Vas (ne mene) in posebno g. Gariboldija vsi slovenski učitelp zavoljo Vaše znanstvene omike (dokaz: »pričala z on.verze in Kpiaš. komisije), zavoljo Vaše značaj-nosti (dokaz: glasovanje pri volitvah), Vašega dom ol j u h j a (dokaz : „kr. Lehrer-vercin") in zavoljo Vaše dostojne pisave (dokaz : Vaš list, posebno 3. št. 1874) prav visoko iu mnogo spoštujejo. Tega Vas zagotavlja Vam udani L a p a j n e. V Ljutomeru 13. febr. 1874. Vaein bolnim moč in zdravje brez Ieka iii brez stroškov. Revalesctere du Barry V F.o»'-'-i. jsi kot meso, prihrani lievulosciero pri ■ h'.».i:','tiili in pri otrocih oOkrat svojo ceno za zdravila. V pleliastih palicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v palicah 4 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Bvvahviciere-Chocolateo v prahu In v ploščicah za 12 IM 1 i?«»ld. BO kr., 24 ta« 2 gold. BO kr., 48 um 4 jrold 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za 2hH U s 90 Kold., — n B7I IM 86 goM — Prodaje: Barry «i u i.nrry & C en p. na ra«|t, W»lltl»chu*»HN€« Ht. S, v l>jul»l|*rii»»»ru F. Koletnik A V. Bori«, v J. H Stockhauseii, kakor v . h mestib pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgoveifc' tudi razpošilja dunajska hiSa ua vne krnje po poitrth riak^zincah «ii povzetjih. •JlMl'11 t IjMlJJ '-r.il i od 10. do 12. febr. Ivan Mililič, poHtits-kai.sk otrok, 2'/a 1-, na otrnćjakii. — AnltS, tesarsko dekli-. 1 /„ ure. na s'a-bosti. — Katar. VVachtcr, mizarska soproga, ;IT 1.. na kozah. — Marija Melie, poli Itnl k otrok, I 1., na kosah. — lici. VTerthonthal, mokarioa, B6 1, na pljučnem nirtudu. — Ana iJrecelnik. kopč.irsk otrok, 0'tednov, na otroejakn. — Mar. Ziter. nedlarska sirota, 18 L na toberkulab. Deželno gledališče v Ljubljani. V nedeljo IB, februarja 1874. Hudobni duh Luni p a ci-Vagabund. Čarobna burka t petjem v 8 dejanjih po Nest roju poslovenil J. Aleloveo Godba A. M Ul le r j e v a. l'ri/ioi/i)Jit f/li)iii>s!:n /irt dslurn bo r )nt/rlj<> 'JO. fihfnarjn /.s?/. Dunajska borza 14 februarja. (Izvirno telegrafićuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . ♦>'.» gld. 25 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 45 1860 drž. posojilo.....104 „ — Akcijo narodne banke . . 88j .. — Kreditne akcijo ... . 888 n BO London........112 „ !»0 Napol..........8 n I C. k. cekini.......— n ~ Srebro.........10(5 n 75 t I I I I 1 1 I I I En traovst učenec so pri podpisanem iiče za manufakturno itaenno v l.iultl j«ml. Sinovi iz dežele imajo prednost. 07-2) Artton Vrh mu: Občinski pisar! s 300 gld. letne plače in nekaj pristranskih dohodkov. — lVosilec, ne nad 45 let >-tar, pošten in trezen, brez družine, vajen vsaj nekaj občinskega posla — naj se pi-nieno oglasi «]<> konca i. m. pri občin skeni uradu v 7jilj*4ki Ri»irici (Feistritz a. d. Oail, Karnten). (88—8) H I I I I 1 E 1 ž-frl H 1 I i 3 i .^Iks. 100 veder vina od leta 1873 sc zaradi preseljevanja posestnikovega takoj proda. Natočila naj se pošiljajo pod ...a. It. it. lOO" poste restaute KizcljMko pr. Brelice. (34—:$) • Zobje in zobovje se brez bolečine nastavljajo, ne da bi se korenine odstranile, zobobol sc po usmrteDJi živcev odpravi, vse /olme (»poiacje. kot: plombiranje V zlatu, srebru iu drugih misali, piletijo, sosftenje in Isdiranje z opravlja sobosdratnik (i*—4) A. Paichel, jjp UieOiMiie ulice itev« 20, v 1. ^ nadstropji. Ure od X—12 in od 2—5. ^ Glavni zastop v Trstu vzajemne zavarovalne banke Jemljemo si čast, p. n. publiku s tem naznanjati, da smo svojo ■ glavno zastopništvo za Kranjsko gospodu Josipu Kristami v Ljubljani izročili, iu hi dovoljujemo, njega za sprejemanje vsakojakih v okrog našega delovanja spadajočih zavarovanj toplo priporočati. 04 a v n 5 zastop v krstni vzajemne zavarovalne banke „SLAVIJA" Fr. And. Plesche. POVABILO. Skiieevaje so na zgornje oznanilo, povabi jam s tem p. n. občinstvo, ki se hoče savarovati, n:;juljudncjr, uaj se name v \<»h zadevah zavarovanja imenovane banke aaupno obrne, kater.- zaupanje se bom trudil s tem opravičiti, da »oni l;ilr.» in realno dotične stvari reševal. Prod 's o* sprejemam naročila: ■ ) \a zavarovanja kaj*italij in renti na življenje: "J •• •• .. .. na Minrf: BEl) vsestranska podedovalna društva (aNocijacije): ■ V) .. zavarovanja proti nevarnosti ognja pri nepremakljiv iii dobrih, asa zaloge blaga, mobll j<-. iinenj«' i. t« «1. Ob enem opozornjem posebno u; kreditna društva, katera je zavarovalna banka „SLAVIJA" za svoje ude astanovila, in sicer: ■ ) kreditno društvo i kavcijski zalog; za uradnike in poMojila *|iloli. proti 12 letnim anuitetam; v 1. slučaji s polletni mi v 2. z mesečnimi odbitnimi obroki. yr.1 dotlfini prospekti in formulari lože v neplačno porabljanje p. n. občinstva v pisarni vdano podpisanega, (Virantova lina, št. Jakobski trg) kjer se vse potrebno poizvedava. Spoitovanjem Josip Kristan, (31_2) * ' glavni zastopnik za Kranjsko. iidatclj iu za uruauiaivo ou^ovoren: 1» »l rtemen. 1. -lino ■. m Ur-U ..JNhi-ouuc lt>Karneu. 5128