PoMnt urad MM Celovec — Verlagspoetaml mi KtagenluU
tthaja v Celovcu — Enchetnungsoft Ktagentud
Posameini izvod 1.!0 Ut., mesečna no'očnino 5 iiiingov
P.b.b.
Letnik XX!X.	Ceiovec, petek, tO. maj 1974	Štev. 19 (1658)
SZDL SLOVENiJE POUDARJA:
NEiZPOLNJENE
OBVEZNOST!
bremenijo odnose z Avstrijo
ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANOV V CELOVCU
V	A B i L O
V	nedeijo 12. maja 1974 bo ob 9.30 uri v Deiavski zbornici v Ceiovcu {dvorana 1/i)
občni zbor
ZVEZE KOROŠKiH PARTiZANOV
Čiani in prijateiji Zveze koroških partizanov so izkre-no vabijeni na to protifašistično zborovanje.
Novi predsednik Avstrije
bo izvoijen 23. junija
Pri/toJnji teJew — 73.	— Z?o
tM:w//o točwo JevetM^jst /et oJ poJ-Jrž%vMf pogoje w sto^//: /*omo f 20. /eto	zgoJo-
JogoJ^M, je	Jomo-
t^J/
Spet SVO^ojMtZ ŽM MfoJt^/sM^. R/^r^t/ ^owo stop/// t^J/ v Jt^jseto /eto fe/jdfMost/ č/e^a 7 /w s tem weJna-roJm7< obveznost/, ^/ j/A je z!<3M Jo-
iMOVŽHz: tej<zj prevze/a Jo svoj:/? Mg-roJt:ostw//? mawjš/M.
Nd pMgK 20. /et^ Jrž^vMe pogojne je vse^^or potrebno, Ja pog/eJa-wo, ^a^o je Avstr/ja oJp/ače^a/a svoj Jo/g, 4/ j/ je /*// Ma/ožeM ^ot cena za njeno svobodo.
S pr/znanjen: je tre/m Kgotov/t/, Ja je svoje obveznost: gospoJars^e-ga značaja /Jja/? rewa, Ja so preJ-stav/ja/e tež^o o^renzenJev avstrijskega /jaJstva, zzpo/njeva/a vestno in krez zanzaJe. Ža/ pa tega ni mogoče zake/ežiti taJi g/eJe JragiZ? obveznosti; preJvsem ne g/eJe rigoroznega spoštovanja prepoveJi vsakršne
Na pragru ^0. 7e^a državne pogodbe
nacistične Jejavnosti in obajanja neonacistične mise/nosfi, prav tako pa taJi ne g/eJe zaščite obstoja in razvoja naroJnostnib manjšin.
7*akaj Avstrija svojega Jo/ga še ni v ce/oti oJp/ača/a in stopa v Jvaj-seto /eto Jržavne pogoJbe obremenjena s hipoteko, na katero jo bo treba veJno spet opominjati.
.Ravno na ta Jo/g — tako g/eJe Je/ovanja nacističnih in neonacističnih organizacij ter pojavov Jiskri-minacije kakor g/eJe zav/ačevanja pri zaščiti manjšin — je bi/a Avstrija prej nejavnim opozorjena taJi v poJoJbora ZJraženih naroJov. Opozori/a so bi/a ze/o konkretna in poJ-krep/jena z Jokaznim graJivom ter so priš/a oJ ce/e vrste Jržav. /Ve bo jih aspe/o zbrisati z mize meJnaroJ-nega jorama enostavno s tem, Ja se jih prej Jomačo avstrijsko javnostjo zamo/či. 3e z/asti pa ne s srJitimi iz-paJi proti tistim, ki so se apa/i zapisati resnico takšno, kakršna je.
Ta resnica je takšna, Ja o J koroških S/ovencev na praga Jvajsetega /eta Jržavne pogoJbe res ni mogoče pričakovati, Ja boJo zaJovo/jni in srečni. Ro/nih Jevetnajst /et že potr-pež/jivo in ob trpkih izkašnjah ce/o preveč potrpež/jivo čakamo, Ja boJo taJi v praktičnem pomena ave/jav-/jene pravice, ki so nam zagotov/jene v Jržavni pogoJbi. R/jab tema nismo — kakor nekJaj jažni 7*iro/ci, ,Ja bi opozori/i meJnaroJno javnost na oJprta vprašanja in pospeši/i njih reševanje" — seg/Z po Jinamita, pač pa so se z/očinskih atentatov pos/a-ži/i Jragi proti nam ter nam grozijo z roJomorom, nas pojijo čez Rara-vanke in nam očitajo ne/oja/nost. AfeJtem ko se v raznih komisijah in komitejih naJa/jajejo brezp/oJni pogovori, pa pristojni Jejavniki že pri-prav/jajo akrepe, Ja bi v smis/a zahtev naših najhajših nasprotnikov in v očitnem nasprotja z Jržavno po-goJbo „agotav/ja/i" tisto manjšino, za katere varstvo in zaščito obveza-je Avstrijo Jokament, ki je hkrati pravni teme/j njene svoboJe in neoJ-visnosti ter meJnaroJno jamstvo njenih meja.
Ob taki bi/anci na praga 20. /eta Jržavne pogoJbe res apravičcno vprašajemo; Rako Jo/go bomo morah' še čakati, Ja bomo Jobi/i, kar je naša pravica?
Ha ;eji repubiiške konference So-ciaiistične zveze deiovnega ijud-stva Siovenije, ki je bita v pone-deijek v Ljubijani, to razpravijaii o odnosih SFR Jugosiavije z itaii-jo in Avstrijo v iuči zadnjih dogodkov. O poiožaju v zvezi z itaiijan-skimi zahtevami po jugosiovanskem ozemiju bivše Cone B je poročat čian odbora Viktor Repič, medtem ko je predsednik komisije za manjšinska vprašanja Jože Hartman pripravi) poročito o neuresničenih do-iočbah avstrijske državne pogodbe v prid siovenski manjšini v Avstriji.
Konferenca je oba dokumenta, ki opozarjata na spontane proteste jugosiovanskih narodov in mednarodne demokratične javnosti zoper poskuse obnavtjanja napetosti in ustvarjanja novih žarišč sporov, so-giasno sprejeta. Skieniii so tudi, da bodo dokumenta prediožiii zveznim poiitičnim in pristojnim državnim organom.
O seji je biio objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno:
Republiška konferenca SZDL Slovenije je obravnavata nekatere aktualne probleme odnosov med SFRJ ter itaiijo in Avstrijo. Ugotovita je, da so vsi deiovni ijudje in občani iz ceie SR Slovenije in tudi pripadniki italijanske narodnosti odločno obsodili pojave iredentizma in ozemeljskih zahtev v politiki italijanske vlade, izrazili popolno podporo neuvrščeni politiki in ukrepom
PO iZREDNEM ZASEDANJU OZN:
jugoslovanske vlade in neomajno pripravljenost braniti pravice SFRJ. Na isti način so se odzvali delovni ljudje in občani tudi v vseh drugih republikah in tako veličastno manifestirali bratstvo in enotnost naših narodov lin narodnosti.
Tudi reagiranje svetovne demokratične javnosti opozarja, da Italija prevzema veliko odgovornost na sebe, če vztraja na stališču, ki pomeni poskus obnavljanja napetosti in zaostrovanja položaja v tem delu Evrope ter ustvarjanje novega žarišča mednarodnih zapletov. S tem se vključuje tudi v rastoče pritiske mednarodne reakaije na progresivne in demokratične sile.
Republiška konferenca SZDL Slovenije ostro obsoja fašistično divjanje, izzivanje narodnostne mrž-nje in zločinski napad na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in energično zahteva, da Malija zaščiti našo narodnostno skupnost v smislu sprejetih mednarodnih obveznosti in svoje ustave.
Odnose z Avstrijo bremenijo predvsem neizpoinjene obveznosti z njene strani, posebej tiste, ki zadevajo poioža) narodnostnih skupnosti in izhajajo iz avstrijske državne pogodbe ter iz drugih medsebojnih dogovorov. Ziasti zaskrbiju-joče je dejstvo, da Avstrija pripravijo nekatere ukrepe, ki so v popotnem nasprotju z dotočiti avstrijske državne pogodbe, kot je ugo-tavtjanje manjšine in podobno.
Že dan po pogrebu pokojnega zveznega predsednika Jonasa je padla odločitev, da bodo predsedniške volitve v nedeljo 23. junija Takoj zatem sta obe veliki stranki tudi že predstaviti svoja kandidata:
#	Socialistična stranka Avstrije (SPO) se je odločilo za sedanjega zunanjega ministra dr. Rudolfa Kirchschlagerja.
#	Avstrijska ljudska stranka (UVP) si je za svojega kandidata izbrala innsbruškega župana dr. Aloisa Luggerja.
V obeh primerih je odločitev presenetila. Pri kandidatu SPCf zlasti zaradi tega, ker ni član stranke, marveč ga ravno v socialistični
stranki široki krogi smatrajo za pristaša desnice in je zato bilo proti njegovi kandidaturi tudi precej odpora. Niso redki glasovi, ki menijo, aa )$. slabo spriče\ alo za stranko, če niti za nojvišji položaj v državi nima svojega človeka — zlasti, ker so v vseh povojnih letih to mesto zavzemali res prominentni predstavniki SPO.
Presenetila pa je tudi odločitev pri OVP, kajti do zadnjega trenutka je bilo toliko kot gotovo, da bo kandidat nekdanji vicekancler dr. Hermann Withalm. Dejstvo, da je imela stranka že pripravljene njegove lepake, je prav tako zgovorno, kot tudi vest, da so po odločitvi za dr. Luggerja menda stali pred vprašanjem, kje hitro dobiti sliko za novi propagandni material. Ta sprememba v zadnjem trenutku pa je še bolj razkrila tudi razpoko, ki jo je v ljudski stranki že dalj časa opaziti med zveznimi deželami in dunajsko centralo.
Kakšnega tretjega kandidata pri teh volitvah ni pričakovati. Svobodnjaška stranka Avstrije (FPd) je že sklenila, da samostojno ne bo kandidiralo, poleg tega pa je vodstvo stranke odločilo, da .ne vidi nobenega vzroka", podpreti enega ali drugega od obeh kandidatov, marveč prepušča svojim pristašem, da se samti odločajo. Pri tem je predsednik Peter vsekakor z zadovoljstvom ugotovit, da sta se oba — tako Kirchschlager kot tudii Lug-ger — pozitivno izrazita glede morebitne pritegnitve FPd v vladno koalicijo.
Komunistična stranka Avstrije (KPd) bo glede svoje odločitve sicer šele sklepala, vendar je že iz pisanja njenega tiska precej jasno razvidno njeno negativno stališče do obeh kandidatov, češ da gre le za dve inačici predstavnikov istih konservativnih sil. Nekateri menijo, da bi dVP sebi in davkoplačevalcem lahko prihranila ogromno denarja, če bi se odpovedala samostojni kandidaturi, .saj ima v kandidatu SPd svojega najboljšega zastopnika". Slišati pa je celo sarkastično ugotovitev, da je ob taki izbiri edina alternativa — Mac.
Začetek novega obdobja
Na sedežu svetovne organizacije v New Yorku se je prejšnji teden končalo izredno zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, posvečeno vprašanjem surovin in gospodarskega razvoja. Po treh tednih živahnih in deloma tudi precej ostrih razprav so predstavniki 135 držav sveta brez glasovanja soglasno sprejeli osnovna dokumenta — deklaracijo o vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve ter akcijski program s posebnimi ukrepi za nujno pomoč državam, ki so hudo prizadete zaradi gospodarskega neravnovesja med razvitimi državami in državami v razvoju.
Letošnje izredno zasedanje glavne skupščine OZN je bilo prvo zasedanje, ki je bilo v celoti posvečeno mednarodnim gospodarskim problemom ter je ponovno potrdilo stališče, da je prav OZN tisto mesto, kjer naj se odloča o najvažnejših problemih mednarodnih gospodarskih odnosov. Ves čas zasedanja so imele pobudo v svojih rokah neuvrščene in druge države v razvoju. Prav te države so tudi predložile temeljna dokumenta zasedanja, ki sta bila po zelo težavnih pogajanjih z raznimi modifikacijami tudi sprejeta. Tako so te države znova pokazale, da so v mednarodnih odnosih dejavnik, ki ga ni mogoče prezreti in s katerim morajo računati vsi, zlasti pa velesile.
Neuvrščene in druge države v razvoju so od vsega začetka podpirale težnjo, da bi se na zasedanju izognili medsebojnim navzkrižjem, kajti do izraza mora priti sodelovanje vseh držav, pri čemer seveda ni mogoče pričakovati odločitev, ki bodo čez noč spremenile svet. V tem so uspele, vsi udeleženci so sprejeli sestanek kot začetek velikega dialoga v urejanju gospodarskih problemov svetovne skupnosti. To je velik uspeh OZN, ki se je tudi tokrat izkazala kot nenadomestljiva usta-
nova za urejanje svetovnih kriz, polnih konfliktov.
Zelo važen uspeh pa so neuvrščene in druge države v razvoju zabeležile tudi s tem, da so ohranile svojo enotnost — kljub številnim poskusom, da bi to enotnost razbili, pri čemer so si pomagali z različnimi mahinacijami in manipulacijami. V takšnem položaju so države v razvoju pokazale izredno politično zrelost ter s svojim složnim sodelovanjem izpričale, da je njihova enotnost mnogo važnejša od nekaterih različic v njihovih stališčih. Tako so morale tudi tiste sile, ki so skušale slepomišiti na račun teh različic, spoznati, da so podcenjevale enotnost in politično zrelost držav v razvoju.
Zasedanje vsekakor pomeni odločilen preobrat v nadaljnji dejavnosti OZN za preosnovo mednarodnih gospodarskih odnosov. Ta preobrat imenujejo tudi začetek gospodarske dekolonizacije na svetu: medtem ko se bliža konec politične kolonizacije, se začenja še pomembnejši in še težavnejši proces gospodarske dekolonizacije. Države, ki so bile dolgo izkoriščane po imperializmu in mednarodnih monopolih, zdaj zahtevajo, da se njihov položaj v mednarodnih gospodarskih odnosih bistveno spremeni.
S sprejetjem deklaracije in programa je bil postavljen temelj za dolgotrajen proces pogajanj o tem, kaj in kako je treba spremeniti v strukturi mednarodnih gospodarskih odnosov. Pri tem pa je seveda posebne važnosti, da dokumenti, sprejeti na tem zasedanju, predstavljajo obče obvezujočo listino Združenih narodov. Zato niti ne preseneča, da so na sedežu svetovne organizacije tisti trenutek govorili o drugi ustanovitvi svetovne organizacije — v občutju zmagoslavja in pričakovanja novega, pravičnejšega obdobja v mednarodnih odnosih.

(Msotidarnostidodejanj
Tako se glasi naslov uvodnika, ki ga je zadnjo nedeijo objavi) Primorski dnevnik, ki z zadoščenjem beieži števiine izraze soiidarnosti ne ie Siovencev, ampak ludi itaii-janskih demokratičnih sii in predvsem tudi uradnih itaiijanskih forumov ob nedavnem ziočinskem atentatu na siovensko šoto pri Sv. ivanu v Trstu. Hkrati z zadovoijstvom spričo te široke soiidarnosti pa iist in preko njega siovenska narodnostna skupnost v !ta)iji — kakor smo to že večkrat nagiasiii tudi koroški Siovenci — upravičeno poudarja, da besede same niso dovoij, marveč je potrebno, da jim siedijo tudi ustrezna dejanja.
Uvodoma Primorski dnevnik navaja izjavo tržaškega župana Spaccinija, ki je z zna-čiinim priznanjem ,V takem trenutku nas je tudi sram lepih besed" izrazil globoko občuteno misel vseh demokratičnih sil, ko je obsodil atentat na slovensko šolo pri Sv. ivanu. Po tej izjavi pa je tržaški občinski svet izglasovat resolucijo solidarnosti s Slovenci, ki so spet postati tarča zločinskega fašističnega nasilja — atentata, ki je prva posledica hujskaškega protislovenskega govora neofašističnega prvaka Almiranteja. Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, je Almirante javno pozival na uničenje .slovenskega bacila" v Trstu. Pri tem mu je gotovo služilo za povod tudi nesprejemljivo stališče italijanske vlade glede suverenosti nad bivšo cono B. Predvsem pa — meni Primorski dnevnik — spada atentat tudi v okvir širokopoteznih načrtov proti celotnemu sistemu ustavnih svoboščin v italijanski republiki, porojeni v odporniškem boju (saj gotovo ni naključje, da je do atentata prišlo ravno v dneh, ko so v Italiji obhajali obletnico protifašistične vstaje — op. red.).
Primorski dnevnik ugotavlja, da je po atentatu pri Sv. Ivanu Trst začel z obnovljeno močjo utripati v svojem ožilju. Na ceste je stopila mladina iz šol, so stopili njihovi vzgojitelji in delavci. Prvomajski manitestan-ti so v veličastnem sprevodu z gesti in z vzklikanjem pred palačami državnih uradov in ustanov izpričali, da Slovenci nočejo biti .talci", ne .bočiti", še manj pa državljani druge kategorije, ki so izpostavljeni vsakemu prepihu, ki ga lahko povzročajo notranje ati mednarodne peripetije. Potem pat je v članku rečeno:
.Solidarnostne Izjave stotin organizacij, strank, sindikatov, občinskih svetov in pokrajinskega sveta še enkrat dokazujejo, da je državljanska zrelost postala tudi v še do predvčerajšnjim s šovinizmom zastrupljenih krajih stvarnost in je prešla v zavest najširše fronte političnih dejavnikov mimo 'idejnih in programskih razlik. Slovenci izražamo zadovoljstvo nad takim razvojem demokratičnih odnosov do nas. Toda če je res, da je ves .ustavni lok', ki zaobjema poleg vseh vladnih sil tudi zmerno liberalno in močno levo komunistično opozicijo, moramo vendarle ugotoviti, da je med doseženo stopnjo zrelosti italijanskega političnega predstavništva in strukturami državnega aparata, kti je sredstvo odločujoče oblasti, globok prepad.
torej v zakonodaji in upravi, kazenski preventivi in sodnem ukrepanju.
Ne zadostujejo več vsi nujni in večkrat zahtevani varnostni ukrepi za slovenske ustanove. Tudi ni dovolj, če policijski in sodni organi takoj ukrepajo, saj morajo to storiti po zakonu in zaradi samega političnega
Meje - simboi sodelovanja ne pa črte ločnice
sre-
v	se/% je	pred-
z-peze	J/ovewje	/%wez
/?ar/)0?fč govori/ o vpr%h:?:j;'Z) za-77?e)s^;j7 5/oveKcev.
Dej%/ je,	se	je	/Kgos/gfijg	^/ja/?
ve/r^zM? žrtfaH!	odre^/a JeJow svojega
MacfoMa/wega oze7??/ja, ga je osvojda njena ^ardzans&a vojska. To je stori/% v inferesa mira in z že/jo, da id meje j?osfa/e simboi sode/ovanja in ne črte /očnice.
7/^raii pa je predsednik Barkorič poa-dari/, da ko /agos/avija dos/edno zakte-va/a aresničenje mednarodni/) dogovorov in okveznosd g/ede s/ovenske narodnostne manjšine v Zta/iji in rlvstriji.
interesa države braniti mirno sožitje med obema tu živečima narodoma. Slovenci terjamo nedvoumnih političnih zakonodajnih in upravnih aktov parlamenta, vlade, dežele, pokrajine 'In krajevnih ustanov, ki bodo odražali duha dokumentov, ki govore o solidarnosti do Slovencev in potrebi po uveljavljanju določil ustave. Zato upravičeno pričakujemo, da parlament čimprej začne in zaključi razpravo o zaščitnem zakonu za našo skupnost, da deželni organi na zakonodajni ravni uredijo odprta vprašanja, ki zadevajo Slovence v treh pokrajinah dežele, da krajevne uprave, od občin do pokrajin, dosledno in načrtno spoštujejo iin zaščitijo koristi slovenskega prebivalstva v deželi."
V vseh teh zahtevah imajo Slovenci v Italiji ob strani tiste demokratične sile, ki so že doslej podpirale njihov boj ter tudi same izvajale pritisk na ustrezne izvršne, zakonodajne in upravne organe, da se rešijo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Zadnji dogodki pa so nedvomno dokazali, da se je krog prijateljev in zagovornikov Slovencev še razširil.
Zato je zdaj potrebno, pravi avtor članka, da tudi Slovenci sami, z združeno akcijo, strnejo ogorčenje in nezadovoljstvo nad tem, kar še ni bilo uresničeno v njihovo korist in da skupaj terjajo, da bi čimprej prišli do vseh narodnostnih pravic. In ob koncu še ugotovitev: .Slovenci dajemo torej priznanje za izraženo solidarnost in za ogorčenje nad fašističnim sovraštvom do nas in nasiljem proti nam, vendar bomo lahko rekli, da bo republika, porojena v odporniškem gibanju in v čigar temelje smo vgradili tudi okrvavljena trupla naših žrtev, zares odgovorila na Almiranfejeve grožnje in zadušila odmev zločinske eksplozije pri Sv. Ivanu, ko bodo sprejeti otipljivi ukrepi, s katerimi bomo postali zares enakopravni državljani."
Zatiranje narodnih
Z V H
manjsm
ni mogoče opravičevati s strahom za meje
V obsežni slavnostni številki, ki je izšla ob nedavni 15-letnici .Deta", je med drugim objavljen tudi pogovor, ki ga je na prelomu 1973-74 imel Bogdan Pogačnik z znanim slovenskim in jugoslovanskim političnim delavcem in revolucionarjem Edvardom Kar-
deljem. Kakor znano, je Edvard Kardelj vodil v povojnih letih jugoslovansko delegacijo na mirovnih pogajanjih v Parizu in prav na to se je tudi glasilo eno izmed vprašanj: Ali menite, da smo takrat dosegli največ, kar se je v pogledu poprave meja z
Italijo in Avstrijo dalo doseči? Kako gledate na današnji položaj Slovencev v zamejstvu, zlasti v Avstriji in Italiji, pa tudi na splošno usodo Slovencev v svetu, vključno zdomcev in emigracije v najširšem smislu?
Edvard Kardelj je na to vprašanje odgovoril:
Če KD, PSI, PSD!, PRI, KP) in PLI izražajo Slovencem solidarnost in ponavljajo v isti sapi, da besede ne zadostujejo več, tedaj bi se mogla ta enotno izražena obveza zrcaliti v dejanjih konkretne politične volje,
Spomin ko! opomin
obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen je bila na tem kraju groze tudi letos mednarodna svečanost, ki je veljala spominu na ogromne žrtve fašističnega nasilja, hkrati pa tudi opomin, da boj proti fašizmu še ni končan. Na svečanosti se je kljub slabemu vremenu zbralo več kot 5000 ljudi, med njimi predstavniki iz 18 držav Evrope, katerih državljani so bili med priporniki in žrtvami v taborišču Mauthausen.
Predsednik taboriške skupnosti Mauthausen, bivši minister dr. Alfred Migsch, je v svojem govoru naglasil, da boj proti fašizmu in zatiranju tudi v 30. letu po zopetni vzpostavitvi Avstrije ni končan. Dr. Ludwig Soswinsky pa je kot predstavnik mednarodne taboriške skupnosti pozval vse navzoče in predvsem mladino, da napravi vse, da fašizem s svojim barbarstvom nikdar več ne bi zavladal nad narodi.
Spominska svečanost v bivšem taborišču Mauthausen je izzvenela tudi v znamenju solidarnosti z demokratičnimi silami čilskega ljudstva, ki se danes bori proti nasilju profa-šističnega vojaškega režima.
Kar se na: tiče, smo storili vse, kar je bilo mogoče. Toda ne samo odločilne, temveč niti enakopravne besede na mirovni konferenci nismo imeli, kljub vlikemu prispevku, ki smo ga daii k zmagi antihitlerjevske koaiicije. Končno odiočitev je prinesla pogodba med velikimi siiami, na katero nismo mogli imeti odiočiinega vpliva.
Žal slovenska manjšina v Itaiiji in zlasti v Avstriji ni do kraja uresničita niti tistih pravic, ki so ji bile priznane z mirovno oziroma državno pogodbo. Doiočene pozitivne spremembe so sicer nastale. Poiožaj manjšine je neprimerno boljši, kot je bil med dvema vojnama. Tudi mednarodni položaj in vpliv današnje Jugosiavije je neprimerno močnejši, kot je bii položaj in vpiiv stare Jugoslavije. Toda boj za enakopravnost nacionalne manjšine z večinskim narodom ni končan. Ta boj mora biti predvsem sama slovenska nacionalna manjšina. Samo v tem primeru je lahko plodna tudi podpora Slovenije in Jugoslavije.
Sicer pa moram reč), da je absurdno, da je priznanje pravic nacionalnih manjšin še vedno probiem za visoko civiiizirane evropske dežele, ki se sicer ponašajo z demokratično tradicijo. Kajti v naših časih že meje med državami postajajo vse manj vidne in ni več tako daieč dan, ko ne bodo pomenile prav nič več, kot pomenijo danes administrativne meje znotraj posameznih držav. Zato danes ni mogoče več opravičevati zatiranja nacionalnih manjšin s strahom za stabilne državne meje oziroma pred morebitnimi ozemeijskimi zahtevami. Nasprotno, prav priznanje polnih pravic nacionalnim manjšinam je eden prvih korakov, da meje med državami postanejo vse manj pomembne za življenje narodov.
Gledano v celoti pa bi dejal, da se je tudi poiožaj slovenske nacionalne manjšine in celotne slovenske emigracije v tujini izboljševal v tisti meri, v kateri se je krepii mednarodni položaj in vpiiv Jugoslavije in v njenem okviru tudi Siovenije. Neuvrščena, notranje enotna in močna Jugoslavija je vsekakor najvažnejša opora samozavesti nacionalne manjšine in emigracije. Sicer pa misiim, da bo v obdobju, ki je pred nami in ki bo prinesio nov skokovit razvoj proizvajalnih sil v Sloveniji, emigracije v smislu ekonomske potrebe vse manj, oziroma bo izginila kot fenomen življenjske potrebe ljudi. Naš čas sicer prinaša drug pojav, namreč da se ljudje na splošno mnogo bolj kot v preteklosti gibljejo po svetu za ugodnejšimi ustvarjainimi in podobnimi razmerami. Toda to je povsem drug pojav kot pa ekonomska emigracija in je značilen za vse narode, razvite in nerazvite. O klasični ekonomski emigraciji misiim, da se biiža svojemu koncu in da nastopa čas, ko bo Siovenija občutita pomanjkanje delovne sile.
BONN. — Za pravo politično senzacijo je poskrbel zahodnonemški kancler Willy Brandt, ko je v noči od ponedeljka na torek sporočil zveznemu predsedniku Heine-mannu svoj odstop. Kot „vzrok" navajajo nedavno odkritje vzhodnonemškega „vohu-na" Guillaumeja v kanclerjevem uradu, hkrati pa v političnih krogih menijo, da so na Brandtovo odločitev vplivale tudi še druge stvari. Vsekakor je njegov odstop ravno v sedanjem trenutku izredno neprijeten, saj je Zahodna Nemčija tik pred volitvami novega zveznega predsednika ter je kot kandidat vladne koalicije predviden sedanji minister Scheel (FDP), ki je kot vicekancler po odstopu Brandta moral začasno prevzeti tudi vladne posle. Poleg tega pa ne izključujejo možnosti, da bi Brandtova .resignacija" vplivala tudi na bodoči razvoj notranjenemških odnosov, saj sta bila dosedanji kancler in njegov zunanji minister ravno zaradi .politike odpiranja" najbolj izpostavljena kritiki desničarskih sil.
PARIZ. — Prvi krog predsedniških volitev v Franciji ni privedel do odločitve. Šele 19. maja bodo volivci dokončno odločili, kdo bo novi predsednik francoske republike — ali kandidat združene levice Francois Mitterrand ali pa liberalni kandidat Valery Giscard d,Estaing, ki bo v drugem krogu volitev gotovo dobil podporo vseh sil sredine in desnice. Mitterrand je zadnjo nedeljo zbral nekaj več kot 11 milijonov glasov ali 43,47 odstotka. Drugo mesto si je priboril Giscard d,Estaing, ki je dobil nekaj več kot 8 milijonov glasov, to je 32,70 "/o. Golistični kandidat Jacques Chaban-Delmas je dobil komaj 15,15 odstotka glasov, na vse druge kandidate pa je odpadlo skupaj le 9 odstotkov glasov.
LIZBONA. — Še pred 17. majem bo Portugalska dobila začasnega predsednika republike in tudi začasno vlado. Tako je napovedal predstavnik vojaške hunte Jose Sanches Osorio, ki je zagotovil, da bodo spoštovali tritedenski rok, ki so si ga 26. aprila zastavili v programu gibanja oboroženih sil za ureditev političnh razmer. Predsednika republike bodo izbrali člani vojaške hunte in v političnih krogih menijo, da bo to gotovo šef hunte general Antonio de Spinola.
NEW YORK. — Program OZN za razvoj je objavil poročilo o posledicah katastrofalne suše v Etiopiji, ki traja že nekaj let. Neposredno prizadetih je najmanj 2 milijona ljudi, lakota in bolezni pa so zahtevale že na tisoče človeških življenj. Za odstranitev najhujših posledic suše bi etiopska vlada takoj potrebovala najmanj 15 milijonov dolarjev. Od tujih vlad, prostovoljnih organizacij in mednarodnih agencij je v ta namen prejela 12,5 milijona dolarjev, nadaljnjih 2,9 milijona dolarjev v denarju in blagu pa so prispevali etiopski in tuji državljani, medtem ko je svetovni program za hrano poslal 15.000 ton žita. Kot pomoč otrokom in materam v Etiopiji namerava otroški sklad OZN letos poslati 3 milijone dolarjev.
DAR ES SALAAM. — Po silovitem dežju ogrožajo kraje okoli reke Fidži v Tanzaniji južno od Dar es Salaama poplave. Z vojaškimi helikopterji so začeli preseljevati približno 3000 prebivalcev najbolj ogroženih območij. Cenijo, da bodo poplave na riževih poljih povzročile za približno 3 milijone dolarjev škode. Poplavljenih je približno 24.000 hektarov njiv.
ŽENEVA. — Na dražbi v Ženevi so za 1,6 milijona švicarskih frankov prodali znameniti diamant z imenom .Južnoafriška zvezda", s katerim se je pravzaprav začela mrzlica za dragocenim kamenjem, ki se še do danes ni polegla. Diamant je leta 1869 našel neki pastir; tedaj je imel 83,50 karata. Pastir je dragoceni kamen prodal nekemu farmarju za 500 ovac, 10 goved in konja.
BONN. — Zadnjo nedeljo so bile v zahodnonemški, deželi Posarju občinske volitve, pri katerih je vladna SPD sicer obdržala enako število glasov kot na lokalnih volitvah pred štirimi leti, je pa zgubila 10 odstotkov glasov, ki jih je dobila pri državnozborskih volitvah pred letom in pol. Desničarska CDU, ki je imela v Posarju že doslej večino in vlado, je tokrat dosegla absolutno večino 50 odstotkov, na SPD je odpadlo 37 "/a in na FDP 6,5 odstotka glasov, medtem ko so manjše skupine tako na skrajni desnici kot tudi na levici spet nazadovale.
MERICO. — Državna konfederacija trgovinske zbornice v Mexicu je objavila statistične podatke, po katerih bo Latinska Amerika leta 2000 imela približno 637 milijonov prebivalcev.

Ug!ed Avstrije je ogrožen
zaradi neporavnanega mednarodnega dolga
.Vse nerodne skupnosti imajo pravico do bodočega obstoja ter do harmoničnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega razvoja," je rečeno v prediogi, ki so jo prejšnji teden sprejeti na zakijuč-nem zasedanju vseavstrijske sinode na Dunaju. V prediogi je poudarjeno, da sta za ohranitev etnične svojstvenosti predvsem potrebni te-meijna vzgoja in pouk v materinem jeziku. Zato morajo biti ustrezne ustanove na razpoiago v zadovoijivem obsegu, pri čemer mora izostati vsakršna diskriminacija. Cerkev v Avstriji hoče tudi na svojem področju pomagati pri reševanju .etničnih sporov" ter prispevati k ozračju medsebojnega razumevanja in zaupanja — pravi omenjena predioga. Zato naiaga škotijskim konterencam in škofom prizadetih škofij doižnost, do se pri odgovornih poiitičnih dejavnikih zavzemajo za pravične in pospeševaine rešitve manjšinskih probiemov .v skupni odgovornosti" in sporazumno z manjšinami.
SLOVENSKE GiMNAZUE V CELOVCU
Zvezna gimnazija za Siovence v Ceiovcu prisrčno vabi na
šo!sko akademijo
ki bo v nedeijo, dne 19. maja 1974, ob 14.30 uri v Deiavski zbornici (Arbeiterkammer) v Ceiovcu.
Na sporedu bodo pevske in instrumentaine točke z recitacijami.
L dei: SOSED, TAKO TE GLEDAM )!. dei: PESMi NARODOV
Svetujemo in prosimo, da si vstopnice pravočasno preskrbite v pisarni Zvezne gimnazije za Siovence.
Torej !e netabie!
V glavnem se tozadevna načeta vseavstrijske sinode opirajo na koroško sinodalno predlogo o sožitju Nemcev in Slovencev. Pa tudi pri konfrontaciji teorije s prakso je dunajskemu zasedanju služil predvsem .koroški primer". Pri tem je pred sleherno iluzijo morda posebno prepričljivo svarit primer Škoci-jana, kjer brez dvoma pošteno mišljena in kot taka tudi pozitivna sinodalna načela žal že začenjajo roditi precej manj poštene 'in zato negativne sadove.
Na poti k uresničevanju sinodalnih načel bo brez dvoma treba premostiti še marsikatero oviro. Ne nazadnje tudi take, kot je na primer gosposvetski .župnik" Wilhelm Mucher, ki je tudi vseavstrijski sinodi moral povedati svoje mnenje: da je število koroških Slovencev po prvi in drugi svetovni vojni zato tako močno padlo, ker so slovenski krogi vse Slovence na južnem Koroškem hoteli priključiti k Jugoslaviji; .tej usodi so južni Korošci mogli uiti samo tako, da so se pri-
znali za Nemce"! In potem kot .katoliški župnik" in kot .južni Korošec" poziva prebivalce Južne Koroške, da se tudi v bodoče upirajo priključitvi k Jugoslaviji s tem, da se priznavajo za Nemce. Z drugimi besedami: tudi koroški Slovenci se naj priznajo za Nemce — proti svoji vesti, v nasprotju z resnico! Res edinstven primer dušebrižnika in njegove še bolj edinstvene morale.
Ati pa je tiste Slovence, ki se naj v obrambo nedeljene Koroške po Mucherjevi logiki priznajo za Nemce, mislil morda tudi predsednik koroške UVP Bacher, ko je na občnem zboru Landsmannschatt pozivat manjšino, naj .v deželi 'išče svojega brata" lin se ne hodi .pri-toževat" v inozemstvo? Nihče nam ne more očitati, da koroški Slovenci ne bi izpolnjevali obveznosti, ki jih imamo kot avstrijski državljani. Toda ne samo mi do Avstrije, marveč tudi Avstrija do nas ima svoje obveznosti! Ali jih izpolnjuje? Ali jih izpolnjujejo tisti, ki predstavljajo Avstrijo? Odgovor je dosedanje izvajanje ali neizvajanje določil 7. člena državne pogodbe in ta odgovor je vse prej kot zadovoliv.
Predvsem pa predstavljajo skrajno negativen odgovor na prejšnje vprašanje zahteve po kakršnemkoli ugotavljanju manjšine kot pogoju za izvajanje mednarodnih obveznosti, ki jih nalaga Avstriji državna pogodba. Tega mnenja nismo samo mi. To mnenje se vidno širi tudii v avstrijski javnosti, kakor je pred nedavnim lahko videl in slišal tudi predsednik koroškega Hei-matdiensta, ko je skušal prebivalce Salzburga prepričevati o .potrebi" ugotavljanja oziroma preštevanja koroških Slovencev. .Več pravic Slovencem!" se je glasil odgovor na njegova 'izvajanja, svoj govor pa je po spopadu, ki je zahteval več poškodovanih, mogel dokončati sploh le ob močni policijski zaščiti.
Saizburški odgovor na koroško propagando za ugotavljanje manj-štne — kljub temu, da skušajo demonstrante po preizkušeni metodi diskreditirati s tem, da jih ožigosajo za .komuniste" — vsekakor kaže, da se v Avstriji začenja prebujati .moičeča večina", k) ji ne more biti vseeno, aii bo ugied nje-
S senzacijo, ki pa so jo mnogi pričakovati, se je minulo soboto končala okrajna konferenca celovške SPd: bivši celovški župan in sedanji deželni svetnik Hans Aussertvink-ler, ki je hkrati okrajni predsednik stranke, je bil črtan s kandidatne liste za prihodnje deželnozborske volitve. Črtala ga je točno polovica navzočih delegatov in tako bo celovške socialiste pri volitvah prihodnje leto vodil Josef Schantl, ki je namesto Ausserwinklerja zavzel prvo mesto na kandidatni listi SPd za Celovec-mesto.
Udarec, ki ga je doživel Ausser-Tvinkler iz vrst lastne stranke, pa je v bistvu le nadaljevanje procesa znotraj koroške SPd, katerega prva .žrtev" je že na lanskem strankinem kongresu postal prejšnji deželni glavar Sima. Naravnost ironija pri stvari je, da je po porazu, ki ga je stranka doživela pri lanskih občinskih volitvah, padel v nemilost Sima, medtem ko je bil župan Celovca, kjer je izguba izpadla posebno občutno (saj je SPd izgubila tradicionalni župan-
ne domovine še naprej ogrožen In osporavan zaradi neporavnanega mednarodnega dolga. Tega dolga pa seveda ni mogoče poravnati : statistično likvidacijo manjšine, marveč edinole z zagotovitvijo njenega vsestranskega obstoja in razvoja na ceiotnem njenem avtohtonem, ob podpisu državne pogodbe znanem ter priznanem živijenj-skem prostoru.
ski stolček), bil še prejšnji mesec .nagrajen" in povišan v deželnega svetnika.
Sedanji odpor proti Ausserwinkler-ju je torej samo potrdilo, da Sima ni bil edini .krivec" za poraz SPd pri zadnjih občinskih volitvah. Predvsem pa potrjuje, da je bilo povsem zgrešeno stališče tistih, ki so menili — in temu ustrezno tudi že začeli preusmerjati politiko stranke — da je vzroke za ta poraz treba iskati predvsem v poskusu rešitve vprašanja dvojezičnih napisov.
Da niso bile table glavni in morda celo edini vzrok, je v svojem referatu na celoški konferenci priznal tudi deželni svetnik Schober. Ali bo stranka iz tega spoznanja izvajala potrebne nauke, pa bo seveda pokazal šele bodoči razvoj.
Za uveljavljanje tega spoznanja v praksi stranka ne bo imela veliko časa. V svojem prvem radijskem govoru kot deželni glavar je predsednik koroške SPd Leopold Wagner minulo nedeljo že napovedal, da bodo deželnozborske volitve 2. marca 1975. S tem je napravil konec raznim ugibanjem o morebitni preložitvi volitev že na letošnjo jesen, kar je bilo pri dVP opaziti kot željo, medtem ko je KPd to izrecno zahtevala. SPd po Wagnerjevi napovedi torej ne misli .pobegniti" v predčasne volitve, marveč hoče svoj program uresničevati do normalnega izteka sedanje legislativne dobe.
Pravzaprav bi moralo biti do tja dovolj časa, da bi se polegel strah, ki ga je zapustila tako imenovana .vojna okoli krajevnih tabel".
Ugotavtianje materinščine na šotah
Prejšnji teden so Me mend% vsem avstrijskim šo/am centrdino z Da-wa;a rdzpos/dne arat/ne po/e .dsterreickiscke icM/sfaf/st/^, $ondererke-Mng A/Mttersprdcke/5tddtskiirgersckd/f, ScM/jdkr 2973-74".
Ndmen lega poseMega poizvedovanja ni jasen, toda og/ejmo si uradno po/o. Na prvem mesta je seve navedena nemščina kot državni jezik AvstrZ/f. Nato pa so našteti z a^rezTiZM rakrikami /epo po akecedi vsi evropski in tadi izvenevropski jeziki, začenši z a/kanščino, arakščino, ko/-garščino itd. Vsek jezikov je naštetik 30 (na 30. mesta je madžarščina kot .aMgarZsc/;"). Na 32. mesta je naveden z astrezno rakriko znanstveno neokstoječi jezik .vindisek", na 32. mesta pa se po/a konča z rakriko .dragi jeziki".
/eziki avstrijskik narodnostnik manjšin, ki jik ima aradna /lvstrija pred Zdraženimi narodi samo za jezike jezikovnik manjšin, so enostavno avrščeni v akecedni red.* krvaščina je na 23., s/ovenščina na 26., češčina na 2#. in madžarščina na 30. mesta. Pristojna ok/ast se očitno noče zavedati dejstva, da ki mora/i nemškema jezika, ki je postav/jen na 2. mesto, s/editi jeziki avtoktonik narodnostnik manjšin v Avstriji. Uvrstitev tek manjšinskik jezikov v sp/ošni akecedni red tajik jezikov pomeni negiranje tek manjšinskik jezikov v smis/a njikovega poseknega statasa in po Avstriji prevzetik okveznosti do njik.
Zato od/očno protestiramo proti tema, da so s/ovenščina in osta/i jeziki avtoktonik manjšin v Avstriji v omenjeni po/i navedeni med tajimi jeziki in je s tem kršen njikov posekni statas. Prav tako pa protestiramo tadi proti tema, da je ki/a na aradno /istino v vrsto jezikov sprejeta tadi neznanstvena navedka .mdndisck", ki ni nič dragega kot po/itično ges/o, kajti to, kar se pojav/ja kot .vindišarščina", je v resnici s/ovensko koroško narečje.
5 to prakso Avstrija spet enkrat dokazaje, da so vsa njena zagotovi/a o .manjšini nak/onjeni po/itiki" go/e /raze, kajti dejanja so vedno takšna, da manjšinam ne koristijo, marveč jim nasprotno samo škodajejo. Potem pa kaje ne morejo razameii, zakaj se apiramo vsakršnema agotav-/janja, ko pa je vendar že tozadevna praksa najko/jši argament proti vsem takim nakanam.
............*..........
TONE SVETINA	227
TRETJA KNJIGA
Zadeti konji so hrzali in rezgetali, se divje vzpenjali na zadnje noge in padali, se skušali strgati iz ojes vsak na svojo stran. Njihovi brezupni glasovi so se zlivali s pokanjem in brizgajočo krvjo v turobno simfonijo.
.Čudovito!" je vpil Kniecke. .Posnemite tega hudiča na filmski traki"
Sovražniki so bežali iz naselja kot mravlje iz kotla, ki ga zaliva voda.
Brž ko se je boj prenesel na obrobje vasi in na pobočja, od koder so se umikajoči ščitili z zapornim ognjem iz vsega orožja, so se začela na široko odpirati vrata razmajanih utrdb — oblegani so drveli iz njih z divjim kričanjem.
Stotnik je, stoječ na tanku, z daljnogledom spremljal položaj in dajal povelja. V naselje so se privlekle nove kolone policistov, ki so tik pred vasjo poskakali z desetih kamionov. S tanka je prilezel poročnik Scharf v črni uniformi z mrtvaškimi glavami na zavihkih. Ves iz sebe je objel stotnika in rjul, kot bi se mu zmešalo: .Zmagal Zmaga! Zmagal... Gospod stotnik, vi ste sijajen taktiki Štirideset ur koncentriranega tveganja! Ves tok slučajev je bil nam v korist, nasprotniku pa v škodo."
.Ne pretiravajte, dragi moj, in ne hvalite dnevo pred večerom. Za zdaj smo imeli prekleto srečo. Toda kdo ve, kaj nas čaka pred povratkom."
.Vseeno kaj! Vseeno kaj!" je rjovel Scharf. ,S krvjo zalijmo ta veliki hazard, zdaj, ko smo potegnili asa!"
.Moč volje je poleg sreče glavni činitelj zmage," je pomislil Bonke in se čudil stotniku, ki je hodil po bojišču, ne da bi se zmenil za krogle.
Med množico Nemcev in domobrancev, ki so beli kot mlinarji vreli iz postojanke, je stotnik zagledal Vatjhuna. Ne glede na to, kako ga je ocenjevat Wo!f, se ga je razveselit kot znanca med množico tujcev. Tudi Valjhun ga je prepoznal. Stekel je prek dvorišča med mrtvimi in ranjenimi in ga objel: .Hvala vam, stotnik! Prišli ste zadnji čas, ko smo se že pripravljali na izpad. Bili smo pri koncu z močmli in z municijo."
.Tudi vam hvala za prijazen sprejem! Bali smo se, da bomo prepozni! Kljub vsem nevarnostim, da bi bila cesta zaminirana in dohod branjen, smo tvegali."
Za Valjhunom je prišel tudi Luks, še bolj presenečen. .Kje se spet vidiva, gospod stotnik!? Kako je svet majhen!"
.In kako nor!" je pripomnil Kniecke in mu ponudil lopatasto roko.
Z obrazov Luksa in Valjhuna kljub veselosti še ni bit izginil smrtni strah.
.Spravite mi vkup, kar se da dobiti živega med zidovi in po planjavah okoli naselja," je ukazal stotnik. ,Pa ne streljajte ranjencev!"
Iz postojanke se je ranjen privlekel eden nemških poveljnikov s čutarico ruma. Ganljive so bile besede njegove zahvale. Kniecke se je napi), da bi pregnal iz ust zoprni priokus dima in prahu. Rahlo se mu je zameglilo. Od utrujenosti je čutit omotico. Kot prividi so mu pred očrni bežale stike, obdane z grenko peno. Kaj takega se v tdriji ni nikoli posrečilo. Dolgo je okleval, preden se je odločil za vdor. V boju je vedno stremel za tem, da bi on vsilil sovražniku kraj !in način spopada. V Poljanah, kamor so
bili pridrli še ponoči, ga je posadka oplašila, da je cesta zaminirana in da je na vsakem hribčku sovražnik. Bat se je, da mu bo brigada, ki jo je pustil za seboj, udarila v hrbet. Zato se ni mogel takoj odločiti, da bi izpostavil svoj maloštevilni odred in tanke pritisku z dveh strani. V noč je poslal izvidnike — motocikliste in pešake — ter iskalce min. Vsi so se vrnili, kar je pomenilo, da cesta ni bila zasedena. Tudi topov niso videli na položajih, od koder bi jim tahko razbiti tanke.
Izza vogala se je prismejal vojni dopisnik s filmsko kamero, da bi v zaklonišču menjal film.
.Gospod stotnik! Ne veste, kaj počenjajo beli z ranjenci! Tolčejo jih s kopiti in prebadajo jih z bajoneti! Uspelo rrti je posneti nekaj izrednih trenutkov prave vojne, ko vojak ni več človek, temveč zverina!"
Stotniku Knieckeju se je zmračil obraz. Dat je poklicati poveljnika domobrancev.
Prišel je stotnik, spominjajoč na podeželjskega kaplana, ves umazan od krvi, z obsedenostjo v očeh.
Kniecke mu je odločno ukazal:
.Poskrbite, da vaši ljudje ne bodo pobijati ranjenih partizanov! Kdor bo krš<il moj ukaz, mu bom lastnoročno prestrelil čreva! Ne kličite podobne usode nase! Sredi njihovega ozemlja smo in ena sama pot drži iz te preklete mišnice!"
Na zahodnli strani vasii, kjer je pot izginjala proti soteskam v hribovju, se je boj znova razvnel. Policisti so napadli rep kolone, ki je reševala ranjence. Dva tanka sta se zapodila naprej po dolini, na pomoč policistom.
Poročnik Schart je do pasu gleda) iz kupole. Že nekaj mesecev je životaril v tej pokrajini. Do sedaj oklop-njaki niso prišli nikjer do izraza. Kot tankist je sovražil te strme in z gozdom obrastle strmine, kjer so bili njegovi stroji neuporabni. Držati se je mora) ceste, kamor so mu
10. maj 1974
Pevski zbor SPD „Danica" spet gostova! v Mtimbergu
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v Š1. Vidu v Podjuni sodi med noža najaktivnejša druživa, ki ziasti na pevskem področju dosega tepe uspehe. Pevski zbor in instrumentaino-vokaini ansambei .Trio Korotan' imata za seboj vrsto nastopov doma in v tujini. Tu ne bomo posebej navajati rednih stikov z društvi doma, v matični Sioveniji, na Gradiščanskem, Trstu in Gorici, marveč je treba nagiasiti, da je SPD .Danica" pred teti navezaio prijatetjske stike s pevci v Zvezni repubiiki Memčiji in sicer v Mtimbergu s katerimi je prišio do medsebojnih obiskov. V dneh od 28. apriia do 1. maja ietos je pevski zbor in Trio Korotan že drugič gostova) v Mtimbergu.
Prvi koncert je bi! v Grofjgrun-iachu — v enem zunanjih okrajev Nurnberga. Sprejem je bil izredno prisrčen, tako ob prihodu, kot na prireditvi. Za navezavo teh prijateljskih stikov in tudi organizacijske izvedbe tega obiska sta poskrbela zborovodja zborov gostiteljev, Herbert Wittek in njegova žena ter mestni svetnik Rauch. Njima gre zahvala za tako pozoren sprejem tudi s strani nurnberške občine, saj se je koncerta! udeležil tamošnji župan Urschlechter, ki je šentvid-škim pevcem poleg tega priredil še poseben sprejem. Ta koncert je bil organizacijsko odlično pripravljen. Dvorana, ki lahko sprejme štiristo ljudi, je bila nabito polna. Uvodoma je goste s svojo pesmijo pozdravil domači pevski zbor, predsednik .Danice" Stanko Wakounig pa je spregovoril v imenu gostov. Pod vodstvom Hanzeja Kežarja so šentvidski pevci izvajali spored
slovenskih umetnih in narodnih pesmi, zlasti koroških, izvajal pa je tudi nekaj nemških pesmi. Posamezne pesmi je napovedoval dr. Erich Prunč, ki je občinstvo sproti seznanjal z vsebino posameznih pesmi. Pri tem je tudi razlagal, kako so nastale in da izražajo navade in čustva slovenskega človeka na Koroškem. Pri koncertu je sodeloval tudi Instrumentaino-vokaini ansambel .Trio Korotan". Tako sta bila zbor kot ansambel, ki ga pravtako vodi Hanzej Kežar pri občinstvu navdušeno sprejeta in je ob koncu sporeda prišlo še do dodatkov.
V ponedeljek 29. aprila so šentvidski pevci biti gostje nurnberške občine. Najprej so jim razkazali mestno hišo, zvečer pa jim je, kot že omenjeno župan dr. Urschlechter priredil slavnostno večerjo, katere so se udeležiti tudi drugi vidni (unkcionarji nurnberške mestne občine. Ob tej priložnosti so bile
V Celovcu imamo nov sodoben
muzej
V četrtek 25. aprila je krški škof dr. Kostner v prostorih oz. zgradbi obnovljene stolne cerkve otvoril novi muzej krške škofije. Ob tej priložnosti sta kustos muzeja dr. Alois Maier in deželni konservator dvorni svetnik dr. Siegfried Hartwagner v svojih govorih poudarila veliki pomen pred 60 leti ustanovljenega muzeja, ki ga je ustvaril takratni škof dr. Adam Hefter. Prvotni namen je bil, da so odvišne predmete — slike, kipe, razno srebrno in zlato posodo itd — ki so jih v številnih cerkvah in kapelicah krške škofije, ali odstranili ali zamenjali z novimi; zbirali in hranili v posebnem zato urejenem prostoru. Do ureditve novega muzeja, so te dragocenosti hranili v škofijskem dvorcu v Celovcu.
Največ zaslug pri zbiranju in urejevanju umetniških dragocenosti je vsekakor imel prof. za verouk in umetniški zgodovinar dr. Otto Rainer, ki je leta 1921 bil imenovan za kustosa. Danes je muzej krške dieceze v Celovcu največji te vrste v Avstriji. V novem muzeju je trenutno razstavljenih preko 200 najdragocenejših eksponatov. Dvakrat toliko le-teh pa je še vedno shranjenk v škofijskem dvorcu.
Izbiro razstavljenih dragocenosti v novem muzeju krške škofije so izvedli sporazumno z deželnim konservatorjem dr. Hartwagnerjem, razdelitev pa je uredil strokovnjak za razstave Wilhelm Pacher, ki je pri tem delu moral rešiti številne probleme (preveč oken ...), ker lokacija prvotno ni bila predvidena za muzej. Čeprav so bili stroški za ureditev muzeja visoki, je bila ta investicija upravičena in potrebna. Nabožna umetniška dela krške škofije oz. Koroške so slednjič našle lepšo in dostojnejšo lokacijo, kot so jo imele poprej. Ugodna lega novega muzeja v središču mesta vabi sedaj vsakogar, da si to novo zanimivost Celovca oziroma Koroške ogleda. Muzej je odprt vsak dan od 10. do 12. ure dopoldan.
izmenjane iudi zdravice v kalerih je bilo naglašeno pospeševanje medsebojnih stikov in prijateljstva. V imenu gostov je govoril mandatar gospodarske liste v Škocijanu Franc Picej, ki je šentvidske pevce spremljal kot zastopnik škooijanske občine in je tam posredoval pozdrave župana. Gostovanje šent-vidskih pevcev v Nurnbenrgu je seveda imelo tudi namen reklame za tujski promet škocijanske občine in so ob tej priložnosti delili tudi ustrezen propagandni material. Na večeru pa je seveda tudi zadonela naša domača pesem. Ob tej priložnosti so se poklonili tudi spominu umrlega zveznega predsednika Jonasa, ki je bil osebni prijatelj nurnberškega župana.
V torek 30. aprila je bil drugi koncert. Predtem pa so si pevci ogledali zanimivosti mesta, obiskali pa so tudi zoološki vrt. Koncert je bil v Baiersdorfu, predmestju Nurnberga. Tam so bili gostje Evangel-skega pevskega zbora, ki je bil tudi prireditelj koncerta. Tudi tam je sprejem bil lep, polna dvorana in navdušeno občinstvo. Na obeh koncertih so govorniki izmenjali spominska darila in sklenili še nadaljnje medsebojne obiske. Tako bo nurnberški zbor prihodnje leto prišel gostovat v Skocijan oziroma v St. Vid v Podjuni.
Gostovanje šentvidskih pevcev v Nurnbergu je brez dvoma bil velik doprinos k sporazumevanju med narodi, hkrati pa tudi navezavi osebnih prijateljskih vezi, ki so najboljša oblika za seznanjanje naših narodnostnih problemov na Koroškem.
Siovensko kuiturno društvo „Jepa-Baško jezero" v Ločah vabi na
PEVSKi KONCERT
v nedeijo 26. maja ob 20. uri v občinskem kuiturnem domu v Ločah.
Gostuje: Moški pevski zbor Jekiar z Jesenic in operna so-iista Jaka Jeraša in Andrej Kosem.
K števitni udeieibi vabi
JraftveM! od/?or
Florijan Lapuš —80-tetnik
Pred Jne-v! ;e F/orljan Zapaš v &roga dražlae, sorodnikov, znancev zn pr/jate/jev č!/ In zdrav okkaja/ visok! ;akl/e; — #0-/etnzco življenja. Zveza s/ovensk!k zadrug, kamere predsednic je že skoro 40 /er, zna je za njegov praznzC priredi/a na njegovem doma v Pods/nj! vasi skrom-no, vendar prisrčno s/ovesnosZ, ka-Zere so se poleg oJkornlkov Upravnega In Nadzornega odkora na če/a s pos/evodečlm	podpredsednICom
Z5Z dr. AflrZom Zzvlzzrom ade/ežl/l ZadI zastopnik! sosedn/k posojl/nlc Poza In Gar. Dr. NIrZ Zzvlzzer je o Z? Zej prl/ožnosZl v Imena vsek ja/d/an-Za česZzZa/ In v svojem govora orisa/ ve/!ke vr/Ine Zega zas/ažnega slovenskega zadražnlka na Aoroškem.
Aflna/o soCoZo pa so ZadI domači prosvezaš! In zadražnlk! Iz Sz. /anža v Poza prlredl/I v svojem Zadraž-nem doma maj/mo s/ovesnosz s ka/-Zarnlm programom. Tako sZa na Zem večera Iz svojih pesnlsklk de/ kra/a /ozej Tark In m/ada Vera /nzCo, vnaklnja ja/d/anZa; njegov zeZ NanzI žnzko pa je s karmonlko sprem/ja/ svojo kčerko Nado, ki je zape/a nehaj ze/o /epih pesmi. V Imena domače Posojl/nice je spregovori/ njen predsednic /anez IVelss sZ., C! je v svojem govora orisa/ žlv/jenje pro-sveZaša In zadražnlka Capaša s CaZe-rlm je že Jesez/ezja doher prljaZe/j.
Poveda/ je, da se je P/orljan Papaj že CoZ m/ad č/oveC zanima/ za /epos/ovno In sZroCovno /IzeraZaro In se z ve/ICo /jaheznljo posvezl/ s/oven-sCl prosveti. Njegov oče je hi/ soasZa-novlze/j /eZa 7906 asZanov/jenega De-/avsCega pevsCega JrasZva za Pod-slnjo vas In oCo/Ico, Iz CaZerega sZa pozneje nasZa/1 prosveznl draštv! v Svečah In v Sz. /anža. V slednjem je hi/ Papaj gonl/na sl/a — spreZen Igra/ec In IzvrsZen režiser. Peza 7923, po prvi sveZovn! vojni, Iz CaZere se je Zov. Papaj vrni/ je/e /eZa 7927, je režira/ znano /jadsCo Igro NIC/ovo Za/o, pri CaZerl je sode/ova/o sCapno nad 30 oseh. S Zo Igro so Senzjanžča-nl gostova/! ZadI pri CInge/ca na 7*raz!. G/avno hreme In zas/aga za aspeh gostovanja (režija, prevoz Ca/Is In Igra/cev Izd.j je j/o na račan m/a-dega Papaja, CI je Ime/ res čadovlzo organlzaeljsCo ž/Zlco.
Prav Za sposohnosz je hi/a merodajna In od/oči/na, da so ga Zedanjl jenzjanjC! zadražnICi prldohl/I In ma da/1 možnosZ, da sl je zadražno znanje Izpopo/nl/ v jo/l v Pjah/jan! In ga s pridom Corlszl/ pri s/ovensCem zadražmszva na AorojCem. V domači PZranl/nlc! In posojilnic! je naZo posZa/ ZajnIC. Na njegovo sZroCovno sposohnosz so posza/! pozorni zad! pr! zadražnl cenZra/! v Ce/ovca, Cjer so ga že /eZa 7923 Izvo/1/! v njen odbor. A/jah ohl/nema de/a v domač! posoj!/n!c! pa je osZa/ navdajen pro-
sveZaj prav do danes, o čemer naj-ho/j zgovorno priča dejsZvo. da je predsednic SPD „Svohoda" v Sz. /anža. Peza 7933 so ga s/ovensC! zadražnlk! !zvo/!/I za predsednICa za-dražne cenZra/e, Car je je danes. V časa naclszlčnega nasz/ja je mora/ CoZ na szoz/ne dragih s/ovensCIh dražln de/iz! asodo Izse/jenzsZva, Iz CaZerega se je je/e po Zreh /ezlh, Zreh mesecih In Zreh dneh moge/ vrnlz! na svojo opasZojeno domačijo. Njema In raj-nema predsednICa posojl/nice A/aZev-ža ArasnzCa gre v g/avnem zas/aga, da so v Sz. /anža zgradi/! /ep! Za-dražn! dom.
7aCo je Zov. IVelss orisa/ nepre-cen/j!ve jahl/anZove zas/age za organizirano žlv/jenje s/ovensCega /jad-szva na AorojCem In ma za njegov praznih v Imena vseh zsCreno česZl-Za/. Po s/ovesnoszl so se oh Cram/janja In pezja v prijetni Jražh! povese/1/z je pr! P/j/arja v Sz. /anža.
Szevl/nlm česzIzCam se prldražaje-mo z že/jo, da h! naj s/av/jenec osZa/ č!/ In zdrav In ma C/Ičemo na mnoza /eZa/
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi na skioptično
PREDAVANJE O AVSTRtJSK! GORSK! ODPRAV! V AFR!KO
v soboto 11. maja 1974 ob 19.30 uri v gostiini pri Mikiav-iu v Biičovsu. Predava čian odprave in funkcionar SPD v Ceiovcu dr. Jožko Buch.
K števiini udeiežbi vabi
odbor
Otroci iz Žeiezne Kapie in okoiice in Siovensko prosvetno društvo „Zarja" iz Žeiezne Kapie prisrčno vabimo na
MATERiMSKO PROSLAVO
v nedeijo 12. maja 1974 ob 14.30 ur) v farni dvorani v Žeiezni Kapii. Pripraviti so jo vam otroci in pevci SPD .Zarja".
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
nastavljali mine, ki se jim ni mogel izogniti. Zdaj se jim bo maščeval, saj je izgubil že dva oklopnjaka, pa še nekaj avtoblind so mu prevrtali in zažgali.
S topovi !in mitraljezi so mlatili po sovražniku, ki je bežat po pobočjih na obeh straneh. Poročnik je skleni), da jih bo goni), kjer se bo dalo. Če prodre še dalje po cesti navzgor, bo nekaterim presekal umik v grapo, saj so po grebenih nad njimi že pritiskali gorski lovci.
V polnem zagonu rohnečega stroja je peljal proti kamnitemu mostiču. Samo nekaj metrov pred njim pa je most v strahovitem poku razneslo. Puh ga je skoraj potegnil s tanka, v glavo pa mu je prižvižgal kamen. Na srečo je ime! usnjeno kapo, ki je udarec ublažila. Kljub temu so se mu zavrtele strmine in zdrsnil je v luknjo. Po licu se mu je pocedita kri. Ko je udarilo še nekaj rafalov po oklepu, je ukazat, da obrnejo tanke, in zapeljali so nazaj v noselje. Za njim je ostala samo sled raztrgane zemlje in žrelo mostu, ki je bilo Videti nad strugo kot usta s polomljenimi zobmi.
Stotnik Kniecke je nekaj časa pasel oči in postopal po bojišču. Rad je gledat sledove boja. Okoli utrdb se je nacejata kri, a zemlja je bila tako zmrzla, da je ni popila. Mimo njega so iz razbitin vlačili mrtve in ranjene. Za glavno postojanko so jih zlagali ločeno: partizane na eno, Nemce na drugo, belogardiste na tretjo stran. .Kot bi bili še po srnrtii skregani," je pomislil.
Vrnil se je Valjhun. Poročal je, da so našli okoli dvajset mrtvih sovražnikov, sami pa da imajo še enkrat toliko izgub. Ranjen ali ogreben pa da je skoraj vsak tretji.
.Pustiva to, gospod poročnik. Pojdite z menoj v kantino, da si priveževa dušo. Naj domačini opravijo ta umazani posel čiščenja In vnovične utrditve. Midva sva napravita dovolj."
.Ne vem, če jim bo to všeč, gospod stotnik."
.Ne ozirajte se na nikogar, če vas povabim jaz! Ali mislite, da se dovolj zavedajo, da sem jih rešil, ko sem tvegal sebe lin tanke?! Kaj bi bilo, če bi partizani tik pred vasjo zakopali antimagnetske ali lesene mine? Ali če bi nas na tej ožini, kjer se tank še obrniti ne more, pričakat en sam protitankosvkt top?"
.Menim, da bi bilo sedaj že po nas."
V zgradbah je bilo med opeko zaritih nekaj neeksplodiranih granat. Oba sta menila, da je velika sreča, da nasprotnik razpolaga s tako slabimi bojnimi sredstvi.
Po kamnitih stopnicah sta se spustila v kletni prostor, ki je ostal nepoškodovan. V peči je spet gorel ogenj. Pod linami prizemnih lukenj pa sta ob dveh strojnicah ležala dva kupa tulcev. Kniecke je brertit, da je zažvenketalo po sobi. .Pometite to svinjarijo! Boja je konec!" je ukazal trem Nemcem, ki so apatično sedeli v kotu.
Sedla sta k peči. Stotnik je naložil na ogenj nova polena in pustil vrata peči odprta. Grela sta se v žaru plamenov. Ob toploti ga je zaskelela rana nad kolenom in tudi: v srcu mu je kljuvalo.
Prinesli so jima steklenico žganja. Zlahka sta zvrnila vsak po dva kozarca. Valjhuna je zanimala Ana, toda stotnik je raje govoril o drugih rečeh. Naposled ga je Valj-hun vprašal:
.Saj mi oprostite, če se zanimam za dekle, ki sem vam jo preda! pred tremi meseci, kajneda?"
.Zakaj vas to zanima?" ga je vprašal Kniecke neprizadeto.
.Tehtne razloge imam zo to, gospod stotnik. Pred vojno sva bila že prijatelja, kasneje pa skoraj zaročena. Prizadela me je."
Kniecke ga je pogledal preiskujoče in mu blago odgovoril: .Sedaj ji lahko oprostite, če znate odpuščati."
.Mislim, da ji ne bi mogel odpustili nikoli. Povejte mi, kaj je z njo?"
.Ne bi vas rad prizadel še huje."
.Dovolj sem močan. Ali jo ima morda major Wolf?"
.Ne, nima je."
Valjhun je postal nestrpen. Kolobarji pod očmi so mu po treh neprespanih nočeh potemneli in se poglobili.
Stotnik mu je povedal, kako je bilo, ko jo je peljal iz Idrije, in dodal:
.Po mojih zadnjih vesteh je mrtva. Dobil sem poročilo, da so dekle, ki povsem ustreza njenemu opisu, staknili na neki gorski kmetiji in jo ubiti, ko je skušala pobegniti."
.Mrtva?!" Valjhun je ukrivil ustnice in oči mu je preblisnila žalost. Da bi prikrit nenadna čustva prizadetosti, je dvignil kozarec in ga izpraznil do dna.
.Vos je prizadelo, kolega? Ali naj po vsem tem povem še kakšne podrobnosti?"
.Mrtva, mrtva ..." je odmevalo v praznini Valjhuno-vega srca. Smrt oživi ljubezen. Njemu pa se je prelita v kesanje. Bilo mu je težko, kot bi se nalil s pelinom. Pomislit je na mater. Stala je sredi njegove sobe, visoka, stroga, kot svečenica. Tako, kot je dvignila roko nad Zadlogarjevo, jo je že bila dvignila tudi nad Ano. Toda za Ano je bila dovolj beseda, za vedno se je obrnila stran ...
Stotnik ga je gledal, kot gleda ptica roparica svoj plen. Valjhun je odmaknil oči, iz katerih so privrele solze in zdrsele v poraslo, kocinasto brado.
.Čudaki" je pomislil stotnik in se spomnil, kaj mu je o njem govori) Wolf. Te solze so v njem zganile prezir, pomešan z usmiljenjem. .Vam je žal zanjo?"
.Komu ne bi bilo," je zastoka) Valjhun.
Stotnikov glas je bil hladen:
.Zakaj ste jo potem izdali? Imeli ste priložnost, da bi jo obdržali zase. Takrat vam tega ne bi moge) nihče
Slovensko prosvetno društvo .Zarja" v Železni Kapli vabi na
KULTURNO PRIREDITEV
v soboto 18. maja 1974 ob 20. uri pri Kovaču na Obir-skem.
Gostujejo:	Ženski komorni
pevski zbor DPD in književniki ter recitatorji Kulturno umetniškega kluba .Tone Čufar" z Jesenic.
Gostovanje, s katerim bodo jeseniški kulturniki vrnili obisk koroškim pevcem in književnikom, poteka v okviru sodelovanja med jeseniškimi kulturnimi organizacijami in Slovensko prosvetno zvezo.
K številni udeležbi vabi
oJAor
Slovensko prosvetno društvo .Radiše" vabi na
MATERINSKO PROSLAVO
v nedeljo 12. majnika 1974 ob 13.30 uri v dvorani pri cerkvi na Radišah. Nastopajo otroci z deklamacijami in petjem, mešani in moški pevski zbor SPD .Radiše" in .Ra-diški lantje" s petjem ter gojenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu s petjem in igro v treh dejanjih .Prisegam".
Ljubitelji domače pesmi in besede, posebno pa matere, prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo .Kočna" v Svečah vabi na
MATERINSKO PROSLAVO
k) bo v nedeljo 12. maja 1974 pri Adamu v Svečah. Nastopajo domači otroci in pevci ter gostje Iz Radovljice. S prireditvijo začnemo ob pol treh popoldne.
Prisrčno vabi	odbor

H. Kuiturni festiva! v Giobasnici tudi ietostepouspe!
Slovensko kulturno društvo v Globasnici je letos priredilo že svoj II. Kulturni testival pri Šoštarju v Globasnici, ki je trajal od minule srede 1. do vključno nedelje 5. maja.
Ne da bi se spuščali v razglabljanja o političnih in organizacijskih eksperimentih in tudi ne o .znanstvenih" odkritjih, lahko ugotovimo, da je ta prireditev tudi letos s svojim bogatim in pestrim kulturnim sporedom izredno dobro uspela ter pritegnila ogromno število obiskovalcev od blizu in daleč, tako iz naših krajev, kakor tudi iz Slovenije.
Obširni in pestri spored festivala so prvi dan otvorili domači igralci SKD Globasnice z uprizoritvijo drame .Mrtvi kurent", katero je režirala Anita Hudi. Igralce in režiserko so številni gledalci nagradili z navdušenim aplavzom. Dobršen del sporeda so tokrat spet prispevali gostje iz Ptuja, s katerimi imajo globaški prosvetaši tesne prijateljske stike. Tako so nastopili — priznani narodno zabavni ansambel Toneta Kmetca, ansambel moderne zabavne glasbe .Petovio" s pevcem popevk ter Lutkovno gledališče DPD .Svoboda" z lutkovno predstavo za otroke, vsi iiz Ptuja. Lutkovna predstava je zlasti med otroci in pa tudi med odraslimi izzvala navdušenje in priznanje, saj so takšne in podobne prireditve le redke na Koroškem. V nedeljo na
zaključni slavnostni prireditvi so nastopiti tudi zbori iz Koroške in Slovenije in navdušeno manifestirali lepo slovensko pesem. Po pevskem nastopu pa je narodno zabavni ansambel .Planinski instrumentalni kvintet" KPD .Zasip" pri Bledu z našim starim znancem, pevcem Francetom Korenom skrbel za ples in prijetno zabavo.
Številni in zadovoljni obiskovalci izredno dobro uspelega festivala pa so s svojo ogromno udeležbo izrazili prirediteljem in vsem ki so sodelovali in pripomagali k uspehu, svoje najlepše priznanje.
Nagrada našim književnikom
V Trstu so literarno nagrado .Vstajenje" za leto 1973 podelili koroškemu pesniku in pisatelju Valentinu Polanšku za pesniško zbirko .Grape in sonce" ter .Karantanske", za zbirko novel in črtico .Velike sanje malega človeka" ter zbirko otroških pesmi .Činček".
Janko Messner pa je na natečaju Mladike v Trstu prejel H. nagrado za črtico .Predestinacija" (ki je pod naslovom .Tabu" objavljena tudi v zadnji številki Mladja.)
Obema čestitamo.
Konatiče
Te dni obhaja pri nas kovač Tone Štober zdrav in či) svojo 85-letnico. Po rodu je iz spodnje Štajerske. Kot mladega kovača ga je usoda zanesla na Koroško in sicer v Vabrnjo vas ri Kostanjah, kjer se je poročil s uštarjevo hčerko. V Štefelnovi ^fužini" v Treščah je imel svoje delovno mesto, kjer je s težkim kovaškim kladivom nabijal po nakovalu in tako oblikoval razbeljeno železo ter podkoval na tisoče konj bližnjim in daljnjim sosedom. Pozneje se je z družino preselil k nam v Konatiče, kjer si je kupil star mlin ter ga predelal v prostorno stanovanjsko hišo, ki stoji tik ob Domačalskem potoku.
Kovač Štober je v svojem življenju trdo delal in lepo skrbel za svojo družino. Kljub garanju je našel vedno čas, da je obiskoval slovenske prire-
ditve in z ljubeznijo prebiral slovensko čtivo, zlasti Slovenski vestnik, katerega naročnik je še danes. V domači blagovni zadrugi je bil dolga leta odbornik.
Zaradi klene značajnosti in vedre narave ga sosedje in vsi, ki ga poznajo, zelo upoštevajo in spoštujejo. Danes ne vihti več težkega kladiva, vendar se nam zdi, da se ni mnogo spremenil, ker je še vedno trden kot hrast, katerega ne bodo uklonili, pa če pridejo še takšni viharji. Takšnih mož je na našem narodno ogroženem ozemlju, zlasti na prisojnih obronkih Osojskih Tur, le še malo in kar jih je, zaslužijo vse naše občudovanje.
Tonetu Štobru iskreno čestitamo k visokemu jubileju z željo, da bi ga še mnogo let zdravega in čilega imeli med nami.
„Mo!čeča večina" se prebuja
Ko so leta 1972 nacionalistični in neonacistični elementi s svojim pohodom na uradne dvojezične napise pokopali načela zakonitosti in pravnega reda v blatu protislovenskega sovraštva, so odločno protestirali tudi številni pripadniki večinskega naroda na Koroškem; še več pa je bilo takih, ki so nacionalistične izgrede sicer obsojali, niso pa tega tudi javno izpovedali. Takrat se je rodil pojem tako imenovane .molčeče večine".
V zadnjem času se ta .molčeča večina" očitno začenja prebujati — in to ne le na Koroškem, marveč tudi v drugih predelih Avstrije.
Tukaj ne mislimo samo na dunajske študente, ki so svoječasno FPd-jevskemu Scrinziju dovolj razumljivo povedali, da ne želijo njegovega prikaza koroške problematike. Tudi ne mislimo samo na to, da se v avstrijski publicistiki množijo primeri pogumnih nastopov, ki brez strahu pred domovinsko zvesto .ekskomunikacijo" trgajo krinko z obraza raznim dozdevnim .za domovino zaslužnim" ter z znanstveno dognanostjo podirajo z visokih podestov nedotakljivosti trditve, ki so še včeraj veljale za tabu. Prav tako ali še bolj razveseljivo je namreč dejstvo, da se zanimanje in predvsem tudi razumevanje za koroške Slovence in njihove težnje širi preko koroških meja v druge zvezne dežele. To dokazuje nedavni .sprejem", ki so ga v Salzburgu priredili predsedniku koroškega Heimatdiensta; to pa kažejo zlasti tudi izrazi solidarnosti, ki jih koroški Slovenci prejemamo iz najrazličnejših krajev Avstrije.
Naj kot primer navedemo pismo, ki ga je naše uredništvo te dni prejelo iz Voklabrucka na Zgornjem Avstrijskem in v katerem je med drugim rečeno:
/<rA A;n OAerdsferrefcAenM, zaerst :'w E:nz Hnd HKM it! VoA/aArKcA VoM dew 3/owene?! m AdrMfeH AcAe z'cA o/ter gfAorf, AMonders des OrMg/e/Aozz/AAfM, aAer diese $acA<? A^f rrzzcA MzcAt seAr Ae-
r%Art.
-dKsgerecAne! Afer z?! VoA/%ArKcA A%?M icA dzzrcA dze Ažrzder^rezzzzde zzzzd dze SozM/zstfscAeM Frzzzzcn 7?zžt ežzzer S/otceMZM zzzMrrzzTzezz, dze w%Ar/:cA cine <%K/recAte VertreterzM Tzzrer MzzzderTzezt zst zzzzd dze zzzzs OAc ro$ter-rezcAer tpenzz zzzzzzzer es dzzrcA zAre EMnAEoM oder prztzzzč MiogAcA, oder 3%cA zzoZtoezzdzg žst, zzzz/ Tzzre EroA/ewe azz/zzzer^MTTZ zzzzzedt zzzzd zzzis z/Aer Tzzre ArecAAcAe Vergazzgezzdežt zzz/orrzzzerZ. 5z'e versKcA: zzzzZ ezrzer waAren EezJeMscAaJt E%cA zzrzs zzžzAerzzzdrzrzgerz, dze ždresg/ezc/zezz szzcdt. . .
AzzcE Ae; ezzzer L/MZerjcArzjzezzzzEzzorz des Adrntrzer HezfTZdtdzemtes, der Adrrztner zn OderosZerrezcA zzz ezrzer L/MterscArf/tezMAdon geg. dze 5/otoezzerz azz/jorderte, A%t sze sojorz zzzz/^/drerzd gezozrEf zzzzd sozzrzt dezz HezzzzzzZdzezMt ezztEzrut.
EfeAe 57owerze?z zw Adrzzterz, /Ar sezd zrr OAerdsterrezcA rzžcAt vergessen, sozzderrz dzzrcA dze fzzzrzz/ze . . . zzrzd %// zAre Erezzrzde Aesorzders gzzt vertreteM. Trotzdez?! /drzde žcA es gzzt, toezzzz /Ar zrz der Azzzzdes/dzzderpresse (7'zzgA/aZZ, OAerdsrerrežcAzscAerz /VzzcArzeArerz, Arorzezzzeztzzrzg, A/ezzze Zežfzzrzg zz.s.wj ezzz pzzzzrrzzzz/ žrzz A/ozzuZ zlrt/Ae/ zzAer Ezzre ProA/ezzze zzrzterArzrzgZ. Wzr Aorz-zzezz Ezzre ZezZzzzzg zzzcAt /esezz, wžr Aozzzzezz jz! zzžcAt 5/owezzzscA.
5etzt ZAtzozzezz, geAt zzzcAr zzzzj/
Es grdj?r EzzcA zrz Aerz/zcAer VerAzzzzderzAezt 3/. /V.
Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" v Celovcu vabi na skioptično
PREDAVANJE O AVSTRMSK) GORSK! ODPRAV! V AFR!KO
v petek 10. S. 1974 ob 19.30 uri v Draškem domu (Tarviser Strahe 16). Predava član odprave in funkcionar SPD v Celovcu dr. Jožko Buch.
K številni udeležbi vabi
odbor
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na
PROSLAVO
MATERINSKEGA DNEVA
k) jo priredi SPD .Bilka" v nedeljo 12. maja 1974 ob 14.30 uri in 20. url v dvorani pri Miklavžu.
Nastopili bodo naši najmlajši s petjem, deklamacijami, šolarsko igro ter zborno deklamacijo. Sodeluje tudi moški pevski zbor, godbeni trio...
Vabimo vse, zlasti matere, da se praznovanja materinskega dneva v čim večjem številu udeležijo.
Odbor
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
preprečiti. Tudi meni je bita všeč. Jaz sem jo spozna! prepozno in v nemogočih okoliščinah. Če se kaj spoznate na ženske, morate priznali, da je bila biser med kamenjem. Biser, ki ste ga vi brcniili proč ... Če bi jaz imel takšno dekle, me ne bog ne hudič ne bi ločili od nje."
.Bog mi odpustil... Ljudje večkrat ne vemo, kaj delamo. Kesanje pa navadno pride prepozno. Morda je bolje tako."
.Bog vam lahko odpusti, ona pa vam ne bi nikoli. Zelo vas je obsojalo. Ni vredno, da bi govoril, kaj vse mi je povedala o vas."
Kntiecke je vzel iz žepa cigaro in prižgal. Naslonil se je ^ hrbtom na peč in se zazrl v Valjhuna.
.Vaše priznanje, da vam je žal, je pol odpuščanja. Samo neumni vztrajajo pri napačnih sklepih."
Valjhun je zmajal z glavo, že omotičen od pijače.
.Kakšne težave <in nevšečnosti nam je povzročila ta ženska!"
Stotnik ga je začudeno pogledal.
.Neverjetno, kako znamo biti moški egocentrični. Vprašajte se raje, kakšne težave smo mi povzročiti njej in s kakšno pravico) Čemu silimo ženske v vojno? Saj je Ttjihov naravni smoter ohranitev življenja, ne pa ubijanje!"
Njun pogovor je zmotil Luks.
.Če dovolite, gospod stotnik, bi se pri vama malo pogrel."
.Seveda! Tu imate kozarec in nagnite. Dobro vem, da ga nikoli ne pljunete ven!"
Luks ga je na dušek zvrnil. Njegove vodene oči pa so se zapičile v Valjhuna. 2e pred časom ju je bil seznanil major Wolt, ki je hotel, da bi sodelovala pri odkrivanju domobranskih zvez z Angleži.
,S kakšno nalogo prihajate v to gnezdo?" ga je vprašal stotnik.
.Pošilja me major Wolf. Izvedeli smo, da tukajšnja posadka zbira uniforme Angležev, jih skriva in se pripravlja na izid, ki v naših načrtih ni predviden."
.Nič pomembnega nisem zvedel," je Valjhun zatajil, kar je bil videl.
Luks pa ni odnehal:
.Zvedel sem, da ste pred nekaj dnevi ujeli in izpustili zanimivega človeka. Major me je poprosil za podroben opis."
.Kaj hočete! Ravnal sem po majorjevih navodilih, v skladu s položajem," je dejal Valjhun in mu skuša) podrobno opisati Bliska;.
Luksove ustnice so se raztegnite v satanski nasmeh.
.Krasno potezo ste napravili, gospod poročnik! Izpustiti ste oficirja korpusne Ozne. Kaj vam je le obljubil za povračilo? Ah ste morda postali njegov agent?!"
Valjhunu se je stemnilo pred očmi. Užaljen je prijel za pištolo rekoč: .Vi me ne boste žaliti! Vi že ne!"
.Pomirita se," je dejal Kniecke. .Ne dovoljujem nikakršnih neslanosti. Ko pa me ne bo, mi je prav vseeno, če se pobijeta!"
.Oprostite, stotnik! Uje) in spustil je človeka, ki je bil prišel za menoj na sedlo Mrzlega vrha. Saj se spomnite, da sem vam pripovedoval o njem? To je tisti, o katerem smo zvedeti, da se je zaklel, da me bo poiskat tudi na koncu svetal Sedaj razumete zakaj sem nevoljen!"
20
Blisk je spremljal kolono z ranjenci. Najprej so jih nosili, potem pa so jih domačini naložili na vozove. Peljali so jth onkraj Blegoša, v bolnišnico Franjo.
Na vozu je ležala na slami Melita in od časa do časa zaprosila Bliska, da ji da vode. Hudo jo je žejalo. Iz Go-
renje vasi se je bila umaknita z borci, ki so ščitili topove in jih poizkušati rešiti pred sovražnikovimi tanki. Bliisk je z obveščevalci z robo gozda varoval vod, ki se je po poraslem pobočju bližal havbici, ki je ostala na položaju.
Ne da bi biti borci vedeli za Nemce nad seboj, so padli v dobro nastavljeno past. Mitralješki ogenj je kolono razbil; po strmini so se skotaliti trije ranjenci . .. Metila je bila takoj pri njih. Tisti s prestreljeno roko se je sam obvezat z zavojem, ki mu ga je dala, sama pa je obvezovala oba huje ranjena. Eden se je plazil z obstreljenega območja sam, drugega pa je vlekla.
.Tovarišica, ne pusti me Nemcem," jo je prosil ranjenec, ko so jih nemški mitraljezi dobili na muho. Zmrzla zemlja je pršela okrog njiju. Ranjeni je dobil strel v glavo, spustila ga je in odkotalil se je po strmini. Tedaj je tudi sama začutila pekočo bolečino, kot bi ji prebodla prsi dva noža. Oprijela se je resastih trav, da ne bi zdrsnita za padlim tovarišem po strmiini, in drobno belo sonce ji je začelo ugašati ...
.Blisk, Blisk," je šepnila.
Nenadoma je bila sama. Z zadnjimi močmi se je za--vlekla skozi grmovje v kotanjast svet, kjer se je skrila.
Blisk je videl razbegle borce, med katerimi ni bilo bolničarke, in je zaslutil nesrečo. Ustavil jih je in obveščevalci so jih zaščitili z ognjem, dva pa je vzet s seboj in se z njiima odplazil proti mestu napada. Srečati so tistega s krvavečo roko. Pokazal jim je, kje naj iščejo bolničarko in oba ranjenca. Sli so po krvavi sledi in kmalu našli borca, prestreljenega skozi noge, plazečega se po rokah in kolenih od drevesa k drevesu. Spremljevalca sta reševala ranjenega, sam pa se je napotil naprej kar navzdol po njegovi krvavi sledi. Iz daljave so ga zagledali Nemči in streljali nanj, ko je prečkal čistine. Ni se zmenil za krogle, ki so sekale v debla. Preveč ga je skrbelo dekle.
6 —štev. 19 (1658)
10. maj 1974
ZVf&mer/ j;%rj/ r%J/ jpoJ/<M;J;o o;ro^e ^ pr:'Jne;jf?MK KČfMjH z razw/w/ o/^/j^MrM/; če ^oj oJ/Zčfr:, /^oj Jo/*// &o/o. Če /*oj MzreJ /z-Je/%/, /^o? JoM fo Z M fo, če Ne, pa Mzč...
z)/Z M fa&e j^oJ^^Je przNzerNe Zrr ^orZjme a/z pa ;Z/? /a/z^o avr^zNzo wej fzgojzze zzapa/zef Prav ;e, Ja o Zew prezMz7/zwo je Ja;,	;e Do-
rice jo/j^ega /eZa Zn je v jo/aA pzje;o Jprzčeva/a.
Orro^ovo Najvažneje Je/o ;e zzčenje, /?z' ;'e za m/aJega č/ove^a Na;/zo/ja przprava za pozne;-
„Če boš odHčen, boš dobH koto"
je proJa^ZzvNo Je/o. č/jpe/ze njegovega Je/a ač/ze/j ocenjaje zn nzerž j jo/j^/nz/ ocenanzz, ^Z jo przznanje zn poAva/a za ajpe/z, pa ZaJZ ocena neajpe/za Zn poZrJZ/o, Ja oZro^ vjega je ne zna, Ja je Z*o nzora/ Je ZraJZzZ Zn Ja zna /zo je Zre/za poznagazZ.
^o/j^a ocena nZ jazno znerz/o oZro^ovega znanja, anzpa^ jo oZro/z jprejenza je ^oz prZ-znanje Zn n^gr<!Jo. Do/zre oz. oJ/Zčne ocene je oZro^ veje/Z Zn je razazn/jzvo, Ja je je veje-/Zjo ZaJZ jZarjZ. Prav je, Ja ga po/zva/Zjo je onZ Jozna, je J^apaj z njZzn veje/Zjo, je pogovarjajo o ojvojenezn znanja Zn Je/ajo načrZe za naprej. SzarjZ oZro^a Zorej JoJaZno nagraJZjo z veje/jezn Zn prZznanjezn,- nagraJZjo ga z Ja-/zovno Zn nevZJno nagraJo, z veje/jenz, ^Z ga oZro& čazZ v je/zZ.
Pazne znaZerZa/ne nagraJe, /zoZ jo /ro/o, Je-nar, j/^J^arZ;e ZpJ., pa /<Z Me vZJne Zn ozZp-/jZve nagraJe za ne/J Ja/zovnZ ajpe/z, Zorej mazerZa/na Jo^rZna za Ja/zovno vreJnoZo. Z nzaZerZa/no nagraJo /zZ ne/ra^o razvreJnozZ/Z JaZzovno vreJnojZ oZro/rovega ajpeZza Zn ga navaja/Z cenZzZ Zo, ^ar /aZz^o apora/zZ ^oz preJ-nzez, ne /z/ pa ga ajznerja/Z v neozZp/jZve vreJ-noZe, ZrZ j/Zz č/ove& čazZ v je/zZ Zn zaraJZ ^aZerZZz je poJaZzov/jeno žZvo Z*Zzje.
Ozro^ove jo/j^e ocene Zn jprZčeva/o Z*Z /aZz/ro prZnzerja/Z z nagraJo za Je/o prZ oJraj/ezn. Pa-Jar oče a/Z znazZ prZnejeZa Zz j/až/ze večjo nagraJo za večje Zn /zo/jje oprav/jeno Je/o, je ze nagraJe veje/Zza jazna Zn oZrocZ z njZzna, ^er jZ ZzoJo /aZz^o ZzapZ/Z več poZre/znZZz preJzneZov, no/zeJen pa ne prZča^aje !e JoJaZne znaZerZa/-ne nagraJe za večjo p/ačo.
Ne&aZere znaZere porečejo; ,Pa^o pa naj zna po&ažezn veje/je, če zna nZč ne Jazn?"'
A/ar najzne/z Zn j^apno veje/je, ^jeJno prZ-znanje Zn po/zva/a nZjo nZč^ PrZznanje Zn po-Zzva/a zer neozZp/jZvo veje/je je je ve/Z^o več ^oZ pa &o/o, Jenar a/Z čo^o/aJa.
^Zarjezn Zorej prZporočazn, Ja za Jo/zra jprZ-čeva/a ne /rapajejo oZro/rozn JragZ/z preJzneZov; jvoje veje/je naj jZzn pokažejo z /zejeJnZzn prZznanjezn, j po/zva/o, z nagraJo z zanZznZvZznZ počZznZcaznZ, ne/ro/Z/ro /zo/j j/ovejnZzn /rojZ/ozn, znorJa ^a^jnZzn zna/en/rojZnZzn JarZ/cezn. Če pa jo že o/z/ja/zZ/Z ^o/o, naj ga ^apZjo oZro/ra za rojjZnZ Jan Zn zaZo, Ja /zo ze^znova/ v znanja prozneznZZz preJpZjov, ne pa zaZo, &er je opravZ/ jvojo Jo/žnojZ Zn je prZJno ačZ/.
Skrb za oči
Poskusite!
ZELENA PAPRIKA PO MADŽARSKO
AH se je zaradi temnih pik pred očmi
treba vznemirjati!
Ne, zakaj najmanj enkrat v življenju jiih vidi okroglo osemdeset odstotkov ljudi. Pike, ki so običajno videti kot muhe ali žabji paglavci, so pravzaprav odmrle celice, ki se odluščijo z notranjih sten očesa in plavajo po očesni tekočini.
Samo če se pike pojavljajo pogosto in če jih je veliko, je treba iti k zdravniku, ker lahko pomenijo vnetje v notranjosti očesa ali začetek odlepljanja roženice.
Kaj je astigmatizem!
Oko ni tog organ. Njegovo obliko vzdržuje pritisk v očesu, veke in mišice, ki prav tako niso nespremenljivi. Zaradi tega se pogosto dogaja, da oko ni okroglo.
To pomeni, da ima navpični pas roženice drugačno goriščno razdaljo od vodoravnega. Posledica tega je astigmatizem ali brez-žariščnost očesa, da bi vodoravne žarke, ki prihajajo vanj, združilo v eno točko. Ljudem, ki trpe za astigmatizmom, se okrogli predmeti zde ovalni ali nagnjeni v eno stran. Pogosto se jim dogaja tudi, da črko C zamenjujejo z O, B pa z D. Astigmatizem lahko povzroči glavobol.
A1i lahko kontaktne teče nosi kdorkoti!
Privajanje na kontaktne leče, ki so izdelane iz zelo tankega pleksi stekla, je pogosto precej mučno. Približno sedem ljudi izmed desetih, ki bi radi nosili kontaktne leče, se tujku v očesu privadi. Drugi odnehajo že spočetka ali pa celo po nekaj letih. Zelo malo je ljudi, ki leč ne morejo nositi zaradi zdravstvenih razlogov, med katerimi je na prvem mestu alergičnost.
Pri hudi kratkovidnosti in nekaterih obolenjih roženice so kontaktne leče primernejše od očal. Na splošno pa se ljudje iz nečimrnosti raje odločijo zanje kot za očala.
Pritožb na račun kontaktnih leč je v večini primerov kriva napačna uporaba. Z lečami je treba ravnati previdno, saj se jim sicer lahko okrušijo robovi. Infekcijo pa lahko povzroči tudi slina, ki jo večina uporablja pri nameščanju leč. Predvsem pa ni priporočljivo nositi leče več kot deset ur na dan. Presenetljivo je število tistih, ki z lečami celo spijo, potem pa se pritožujejo, da imajo zaradi njih težave.
AH so rdeče oči nevarne!
Rdeče oči po prekrokani noči ali kopeli v vodi, ki je razkužena s klorom, na pogled sicer niso lepe, so pa popolnoma nenevarne, seveda le v primeru, da rdečica sama od sebe kmalu izgine. Lepljive, vnete boleče veke so lahko znamenje konjunktivitisa, vnetja očesne veznice, ki se običajno razmeroma hitro pozdravi samo od sebe, še hitreje pa z uporabo mazila, ki vsebuje antibiotike. Rdeč madež na beločnici pomeni, da je počila ena od drobnih žilic, ki oko oskr-
bujejo s hrano in kisikom. Ker tak madež čez nekaj časa sam od sebe izgine, se zaradi njega ni treba vznemirjati. Nekaj povsem drugega pa je rdeč obroč okrog šare-nice, ki je lahko znamenje hujšega očesnega obolenja. Brez odlašanja je treba k očesnemu zdravniku.
Enako kot koža so tudi oči nenehoma izpostavljene škodljivim vplivom prahu, saj in izpušnih plinov ter se prav tako kot koža tudi starajo. Drobne, v mladosti nevidne žilice postajajo po petindvajsetem letu vse bolj opazne, pa tudi drobne kapice maščobe, ki se z leti začno nabirati v beločnici, kazijo njeno belo barvo. Včasih v beločnici nastanejo drobne pege razbarvanega tkiva. Če se te pege večajo, je obisk pri oftalmologu nujen, ker so lahko začetek hudega obolenja.
Kako se oko stara!
Kot katerikoli drug del telesa, na primer koža, ki z leti postaja nagubana, in sklepi, ki počasi izgubljajo prožnost, se stara tudi oko. Leča postane čvrstejša, zenica manjša, ker mišice, ki jo širijo in ožijo, izgubljajo
2 ze!eni paprik!, voda; 4 dkg prekajene sianine, 4 jajca, so!, poper, ž!ička sesek!janega peterši!ja, 2 dkg surovega mas!a, 2 dkg naribanega sira.
Očiščeno papriko po do!gem prerežemo in ji odstranimo semenje, nakar jo 10 minut kuhamo v s!a-nem kropu. Prekuhane po!ovičke itoiimo v jensko sk!edo, v vdotbino damo sesek!jano stanino in 1 surovo jajce. Povrhu oso!imo, popramo, potresemo s sesek!janim peterši!jem in pokapamo z maščobo, nato postavimo jed v pečico, da jajca zakrknejo. Pred serviranjem potresemo z naribanim sirom.
KRUHOVE REZINE S SIROM IN JAJCI
4 debetejie in veije kruhove retine, Z di mieho, 10 dkg sira, 4 jajca, soi, oije ta peko.
Kruh naviaiimo t miekom. Retine potoiimo na pomaščen pekač. Vsako retino potresemo t naribanim sirom in ubijemo nanjo jajce. Posoiimo in pečemo v pečici toiiko časa, da jajca takrknejo.
prožnost, in tekočina iz notranjosti očesa začne odtekati počasneje. Te in druge spremembe v srednjih letih povzročajo težave pri gledanju na blizu. Ljudje, ki so nagnjeni k daljnovidnosti, pa so kljub temu nekako shajali brez očal, jih v teh letih nujno potrebujejo.
Izdajalski gibi
Če kdo podzavestno ponavlja določene gibe, SESA SV!NČN!K — ni se še duhovno ločil
mislimo navadno, da je živčen. V resnici pa so ti mehanični gibi nekaj več kot stvar živcev: navade, ki odkrivajo notranjost, razpoloženje in značaj.
Bi poskusili s temle testom dognati, kakšen je „on"? Bolj za šalo kot zares ...
PRST POR!VA ZA OVRATNiK SRAJCE — to je tip moškega, ki si prizadeva, da bi se pokazal hrabrega in smelega, a prav ta gib odkriva njegovo plahost, zlasti na čustvenem področju. Zelo je občutljiv za mnenje drugih, trpi zavoljo tega in se razburja.
ČEHLJA SE PO GLAV) — je to njegova na vada, ko se zatopi v delo? S tem gibom kaže svoje prizadevanje, da bi uspel pri delu in da ljubi svoj posel. Dovolj je zadovoljen sam s seboj, kljub temu da ni vedno prepričan o svojih močeh, ki naj bi jih bilo dovolj za tisto, kar se je namenil storiti.
GR!ZE NOHTE — takšen moški ni zadovoljen s seboj in z vsem tistim, kar se godi okrog njega. Zelo je občutljiv, ponosen in ohol. Pretirava v stvareh, za katere je prepričan, da odgovarja zanje. Najbolj bi bil srečen, če bi dosegel mir in zadovoljstvo.
!GRA SE Z ELASTtČNtM! NARAMN)CAM! — nemirne narave je, sicer pa trpi zavoljo notranjega nezadovoljstva. Rad bi bil ljubljen in prav tako hrepeni po zaščiti. Pogosto je izpostavljen melanholičnim krizam, ki se menjajo s trenutki velike živahnosti.
GR)ZE USTNtCE — nekaj je v njem, kar ga drži v nenehni napetosti. V resnici je prestrašen človek, ki ni nikoli prepričan o tistem, kar počne. Rad bi bil varen, rad bi vedel, ali je tisto, kar počne, pravilno.
od šolskih klopi. Ostal je tako rekoč še otrok, posebno še, ko gre za njegov čustveni svet. Malo je tudi napadalen in nikoli ne bo priznal svojih napak: grešijo zanj vedno — drugi!
TOLČE S PRST! — vedno je v napetosti, manjka mu potrpljenje, a bi bil rad videti v tujih očeh miren in urejen. Zelo nagle narave je, razburja se za malenkosti, a se hitro pomiri in postane najboljši človek na svetu.
PREM!KA KRAVATN! VOZEL — to je mo ški, ki nima dovolj zaupanja v samega sebe in ki bi rad prepričal ljudi okrog sebe, da je nezmotljiv, kar zadeva obleko in eleganco. Dejansko da preveč na zunanje učinke in se mu ne posreči rešiti resnih problemov.
NENEHNO PREM!KA NOGE — s tem kaže napetost svoje čustvene narave. Je nagel, manjka mu družinsko življenje in išče razvedrila drugje. Ponavadi se vse konča tako, da zanemari svoje zahteve na račun tujih.
BOŽA SUKNJtČ — v podzavestni želji za popolnostjo nenehno vadi svoj kritični odnos do drugih in do sebe. Za vse se zanima, tudi za ljudi okrog sebe in njihove probleme. Malo je tudi nezaupljiv, če pa mu zaupate kakšno skrivnost, se pokaže popoln človek.
OBRAČA PRSTAN — to je posloven človek, ki tudi kadar miruje in koga posluša, nekaj počne. Nenehno hoče biti neodvisen; ne zato, ker je resnično vezan, temveč zato, ker je vedno s čim nezadovoljen.
GLAD! BRADO — to počne vedno, kadar je prestrašen ali je karkoli pritegnilo njegovo pozornost. Tedaj nastane spor z njegovim lastnim posluhom za ekonomičnost. Veliko mu je do samega sebe.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
Ljubezen med njima se je po njegovi preizkušnji v sfenah Rdečega roba spremenila v frdno vez. Čeprav sfa se videvala le poredko, le ob velikih akcijah, sfa živela drug z drugim in drug za drugega. Melita se na< njegovo željo ni več javljala k bombašem, sodelovala pa je pri vseh bojih zaščitnega bafaljona kot bolničarka in se priljubila vsem tudi kot sekretarka Skoja.
Našel jo je med dvema skalama, ležečo vznak in brez moči. Z rokami se je držala za prsi in gledala med krošnje dreves. Mislil je, da je mrtva. Vse se mu je zavrtelo pred očmi. Poklical je. Premaknila je glavo in tiho je izgovorila njegovo ime.
Sklonil se je nadnjo.
.Prišel si pome... mislila sem, da bom fu umrla... tako sem se bala, da bodo prišli Nemci ..
V fem hipu je začufil, kako silno je njuno čustvo. Zgrozil se je ob misli, da bi jo izgubil.
Prsteno bleda je plaho strmela vanj. V globokih očeh ji je utripal strah kot krila umirajočega metulja.
,N'ič ne bo hudega," jo je tolažil in jo naglo obvezal. Krogle so žvižgale čeznju na one tri, ki so se reševali zgoraj.
Obrisal je v sneg kri z rok, jo prijel pod rameni in se spustil z njo navzdol do goščave, ki jima je nudila boljše kritje. Sele med drevjem jo je dvignil v naročje in se napotil z njo v ledeno strmino. Krogle, ki so klestile drevje, so ga gnale, da jo je brez počitka nesel naprej, še naprej, stran, dokler jim nista ušla iz vida.
Z eno roko se ga je držala okoli vratu in pritiskala premrle ustnice na njegovo razžarjeno lice. Kopal se je v znoju in strahu, dokler se ni dotipal poti, ki ga je privedla k vodu.
Šele tu se je lahko odpočil. Srce mu je razbijalo in tovil je sapo, da ni mogel do besede.
.Bliisk ... saj ne bom ... umrla .. .*
.Kje neki!" ji je zagotovil. .Saj imamo blizu zdravnike!"
.Pa če bom, se me boš spominjal?... In ne pozabi na Ano ... pomagaj ji, ko je v težavah .. ."
Zdaj, ko je sestra pričakovala otroka, je sočustvovala z njo in ji odpustila lahkomiselnosti, nasprotja med njima so se polegla.
Vso pot je v blodnjah govorila, kako bi rada živela. Kadar so počivali, jo je držal za roko in jo bodril. Na srečo so kmalu prišli do divizijskega sprejemališča ranjencev. Tu so jo prevzeli zdravniki. Blisku so rekli, da bo preživela, če je trdna in če ne bo komplikacij ali notranje krvavitve. Iskrica upanja v njegovem srcu je svetleje zažarela.
Ko so ranjence pripeljali pod stene, od koder naj bi jih zaščitna četa spravljala v popolni tajnosti naprej v bolnišnico v soteski, je bil že mrak. Skale ob tesni, od koder je šumel potok, so bile črne In zlizane. Blisk je vedel za bolnišnico, ker je bil organiziral njeno varnost in pomagal spomladi reševati ranjene, ko so bili do nje prodrli Nemci.
.Bojim se, Blisk... Kaj bo, če nas v bolnišnici dobijo Nemci?"
.Sem jih zagotovo ne bo! Saj so po vseh hribih naokoli brigade," ji je govoril, na tihem pa se je bal, da ne bi kdo bolnišnice izdal ali da je ne bi Nemci kako drugače odkrili. Na stotine ranjenih se je že pozdravilo v njej.
Ločila sta se. Njene ustnice so bile ledeno mrzle, oklenila se ga je, kot bi se potapljala.
.Pazi nase, Blisk... če se tebi kaj zgodi, ne bom imela nikogar..."
Ko se je hotel odtrgati od nje, je komaj slišno zašepetala:
.Neskončno te imam rada, Blisk..."
Zamajala so se nosila in njen bledi obraz je utonil v mraku prihajajoče noči. Kdove, ali jo bo še kdaj videl živo?
Sam se je na potil v noč. Ljubezen do Melite ga je vsega prevzela. Spomnil se je vseh podrobnosti, ki so ga vezale z njo. Zaradi nje je laže prenašal vojno in skuša! bolj razumeti ljudi in jim pomagati. Bil je manj grob do drugih, previdnejši in bolj premišljen. Zdaj, ko sta rešila življenje drug drugemu, sta si še bližja. Če je res, da je ljubezen močnejša od smrti, mora premagati te rane...
Namenil se je v divizijski štab. Čakale so ga nove naloge. Spet bo treba iskati krivce za poraz, in kdo ve, če bodo našli prave. Vedel je, da bo težko živel, dokler ne bo zagotovo vedel, kaj bo z Melito. Če pa bo umrla... Ob tej misli' ga je zmrazilo.
21
Divizija je ostala na položajih po hribovju okrog napadene postojanke. Poraz je med borci bolestno odjeknil. Prav tako med prebivalstvom. Vse mogoče vesti so potovale z naglico brezžičnega brzojava iz doline na hrib in s hriba v dolino.
Karel je dobil depešo iz štaba divizije, naj takoj razreši bataljonskega komandanta, ki je držal zasede na cesti. Poklical je v štab Orlova in ga seznanil z divizijskim poveljem. Karel še ni Videl tako razočaranega obraza. Orlov je stal pred njim brez besede, roke so mu mlahavo visele ob životu.
.Tovariš komandant..." je jecljavo pojasnjeval, .sam si bil z nami na cesti in videl si, da smo jih ovirali nekaj ur in napravili vse, kar se je dalo."
(Dg/jf v pnAoJn;:' jtfv:7/J)
Potovanje za kruhom
Siva megla je bila pred okni, ko sva se z bratcem prebudila. Ne vem več, če je bila tedaj pozna jesen, ali zgodnja pomlad, vem le, da je bilo jutro sivo in megleno.
Z bratcem sva plezala na toplo krušno peč, da bi počakala babico, ko bo prinesla zajtrk.
Res je kmalu vstopila. V vsaki roki je držala lonček mleka.
„Spijta, da bosta lažje počakala na žgance. Kmalu bodo kuhani," nama je rekla.
.Jaz bi rad kruha," je zaželel bratec.
.Danes ni kruha," ga je zavrnila babica.
.Tudi včeraj ga ni bilo," je vedel deček.
.Vem. In tudi jutri ga ne bo. Le potolaži se. Žgančki so tudi dobri. Boš videl, kako hitro bodo gotovi," ga je mirila. Obrnila se je in odšla nazaj v kuhinjo.
.Jaz bi rad kruha," se je začel mali cmeriti.
.Jaz bi ga tudi rada. A če ga ni, ga ne moreva dobiti," sem mu poskušala dopovedati.
.Jaz bi rad kruha," je ponavljal.
.Kar mleko popij. Dobro je," sem ga hotela zmotiti.
.Nočem mleka, nočem. Kruha bi rad!"
Nisem mu več ugovarjala. Hitro sem spila svoje mleko. Splezala sem s peči.
.Grem gledat, če bodo žganci kmalu gotovi," sem mu rekla med vrati.
.Nočem žgančkov. Samo kruha," je trmasto vztrajal pri svojem. Po okroglih licih so se mu že kotalile okrogle solze.
Pustila sem vrata odprta in čez vežo stopila k babici v kuhinjo.
Za dobro voljo
,,PrM7?cd po/n:,	se je šo/%
zače/g, pa ?n; že nos/š K^ore domov/"
„OA, oče, samo eno grdo besedo sem reM, pa me je razredmčar^a -drsa/a m vprasa/a, ^je sem jo s/;š%/."
.No, m ^aj s: j: odgovor;/?"
„Re^e/ sem, da od našega papagaja, da we /d ;e/?e noter t/ač;/.. ."
O
„Oč^a, za/raj pa aZdnjajo že/ez-w%e, avto/msne /n /eta/s&e proge?"
.Zarad; Merentg/u/nosf; vendar, s;-ne/d"
„Za&aj pa potem ne aZdnejo šo/, Zd so tad; nerenta/d/ne?"
O.
/ana po^/Zče ta^sZ. ^ojer je zahteva/ na cZ/ja petdeset šZ/Zngov. /ana ^rs^a po tor^ZcZ;
„ Veste, prZ se/d Zmam samo trZde-set š;7;ngov, pe/jZte me, prosZm, za dvajset sZ/Zngov nazaj/"
O ,
Pepe sreča na p/ažZ znanko.*
„Do/*er dan, Renata, ta^o ma/o te vZdZm."
„A/ož ne dovo/Z, da /d nosZ/a /<;-TdnZ."
... P
„7*voj sZn je dZ/ med počZtnZcamZ zaradZ jezZ^a v Zng/;'jZ. Raj pa je de/a/, da se je prežZv/ja/?"
,,/Vajveč^rat je pomZva/ ^rožnZ^e."
.Pa te zdaj ^aj ;;čZ ang/esčZno?"
./Ve, pač pa me je naačZ/ pom/vatZ /erožn/^f."
O
.Včeraj sem Zzga/d/ svojo denarnZ-co."
.Po je pa ze/o ža/ostno/"
.Da, z/astZ za t/stega, Zd jo je naše/."
O
—	/anez, mZ /a%d:o posodZš pero?
— Seveda.
— P/va/a. /maš morda tadZ PaP-šno Paverto?
— Pa jo Zmaš.
— Greš morda mZmo pošte?
— A/Zs/Zm, da Pom še/.
— Se počakaš, da dokončam pZ-smo?
— PaMo.
— A/Z posodZš še ZM4?n&o?
— Pa je, Par vzemZ jo.
—	/Vaj/epša Pva/a. Ž/Z mZ zdaj /appo poveš še nas/ov svoje /jaPZce?
Pravkar je s pečnimi vilami potegnila lonec od ognja iz peči. Postavila je lonec na komen in začela mešati žgance.
.Pripravi skledice, takoj bom nadevala," je rekla.
Res so bile skodelice kmalu polne dišečih koruznih žgancev. Scvrla je zabelo in zabelila.
.Bom jaz nesla Vinku. Če bo le hotel jesti," sem menita.
,Eh, če je lačen, bo že jedel," je zamrmrala.
Vzela sem bratčevo skledico in jo odnesla v sobo. Takoj za mano je stopala babica s svojo in mojo skledico.
.Sedaj pa le jest," sem zaklicala že ob vratih. Ozrla sem se na peč, odkoder pa ni bilo nobenega glasu.
.Kam je le šel? Saj je bil vendar še pravkar tu," sem pogledala babico.
.Najbrž se je skril. Ali pa ga je črni mož odnesel," je resno rekla babica. Nasmehnila se mi je in mi namignilo, naj pogledam pod posteljo.
Ko je namreč mali pasel trmo, je rad zlezel pod posteljo. Nekoč se je stisnil celo v omaro in tam zaspal. Celo uro smo ga iskali. Nato je ves nasmejan prišel iz omare.
Toda tokrat ga ni bilo niti pod posteljo, niti v omari.
Babico je zaskrbelo.
Postavila je zajtrk na mizo, kjer je že stala bratčeva skodelica.
Šli sva pred hišo in obe sva klicali malega nagajivca.
Ni se oglasil.
.Moj bog, kam je le šel?" je zastokala babica.
.Saj še oblečen ni bil," sem rekla.
.Nesrečni otrok! Le kje hodi v sami srajčki?"
.Grem k sosedovim. Nemara je tam," sem se spomnila.
.Pojdi, kar pojdi! In hitro ga privedi nazaj," je rekla in pristavila; .Po ritki jih bo dobil."
Stekla sem proti sosedovim. Niti deset metrov pred seboj nisem videla, tako gosta megla je bila. Zaradi mrzle rose me je zeblo v bose noge.
Toda pri sosedovih bratca ni bilo.
,Ne, nič ga nismo videli danes," so mi povedali.
.Za božjo voljo, le kje je?" se
je ustrašila babica, ko sem se vrnila.
Obšla jo je temna slutnja.
.Pojdi z menoj," mi je rekla.
Obstali sva ob umazani mlaki pod bregom. Z dolgo prekljo je brodila babica po vodi.
.Hvala bogu, tu notri ga ni. Sem ni zašel."
.Kaj, če je šel k studencu?" sem vprašala.
„Po kaj neki?" se je začudila. Nato je pomislila in prikimala. .No, pa pojdiva še tja!"
Studenec je bi) globoko pod klancem. Pravzaprav je bil tudi studenec le mlaka. Globok je bil morda komaj dva metra. Voda v njem pa je bila bistra in ni nikoli presahnila.
Spustili sva se nizdol. Stekla sem naprej 'in obstala pred studencem. Vsak kamenček na dnu sem lahko Videla. K sreči našega dečka na dnu ni bilo.
Vrniti sva se domov. Nato sva obhodili vse sosedne hiše. Toda Vinka ni bilo nikjer. Niti videl ga nihče ni.
.Tega pa ne morem več razumeti," je zmajevala babica z glavo.
Jaz sem v svoji šestletni pameti razumela še manj. Vendar se mi je zdelo zelo nenavadno, da tak-le triletni paglavček kar na lepem izgine brez sledu.
.V zemljo se ni mogel pogrezniti," je mrmrala babica. Od časa do časa je stopita na prag in zaklicala:
.Vinko, Viiinkooo...!"
Klicala sem tudi jaz. A mali se ni oglasil. Žganci na mizi so se ohladili. Nobena niti pomislila ni, do bi jedla.
Minili sta skoraj dve uri, odkar je deček izginil.
Obe z babico sva bili v sobi, ko so se vrata nenadoma odprla. Med njimi je stal naš mali junak.
Na sebi je imel le sračjko, kakor zjutraj, ko je bil še na peči. Debele nožiče so bile do kolen mokre in rdeče od mraza). Srajčka je bila okoli kolen vsa težka od rose.
V dečkovih rokah pa je bil lep kos kruha. Toda kaj, kos! Takšen krajec je bil, da ga je otrok komaj držal. Na enem koncu je bil kruh globoko objeden.
Skočila sem k malemu in ga prijela za ramena. Pristopila je tudi babica.
srečni, šel kar k teti Marti, tako daleč po ta kruh?" je vpraševala babica.
Smeh sto!etij
Slikar Claude Vemef je obiskal Voltaira in ta ga je ob sprejemu takole nagovoril;
.Vi ste nesmrtni, prav gotovo. Vaše barve so neizbrisne."
Na to je Vernet odvrnil;
.Se bolj neizbrisno je vaše črnilo!"
O
Med starimi aristokrati je imel Napoleon največjega sovražnika v grofici de Chevreuse, ki ga je v družbi veiikokrat zaničljivo zasmehovala. Da bi to preprečil, jo je Napoleon imenoval za dvorno damo. Najprej se je temu upirala, potem pa je le pristala.
Ko se je nekoč z sem svojim čudovitim nakitom pojavila na dvoru, jo je Napoleon vprašal;
.Ali so vsi ti kamni res pravi!"
.Moj bog," je odvrnila grofica, .to pa res ne vem. Toda za to okolje so v vsakem primeru dobri."
O
Zelo vpliven politik in prijatelj slikarja Meissoniersa je prišel ves sijoč k umetniku in vzkliknil:
.Veste, kaj sem storil! Neka ulica se bo odslej imenovala po vas. Kaj pravite k temu!"
Slikar je mirno nadaljeval svoje delo, končno pa le povedal svoje mnenje:
.Jaz sem pa mislil, da bo to vsaj boulevard!"
O
Balzacov oče je želel, da bi sin postal odvetnik, toda deček je vztrajal, da bo literat.
.Literat!" je odvrnil oče. .Saj boš od lakote umrl! V literaturi si ali kralj a!i pa nič."
.No, prav," je odvrnil mali Honore. .Potem bom pa kralj!"
.Kje si bil? Kje si dobi) kruh," sva ga hkrati spraševali.
Presrečno se je nasmehnil in z drobnimi belimi zobki zagrizel v sredico.
.Kdo ti je dal kruh?" je tedaj že nestrpno vprašala babica.
Mali jo je pogledat z nasmejanimi očmi !in povedal:
.Teta Marta."
.Oj, jej!" sem vzkliknila.
Marta je bila gospodinja na drugem bregu, kamor je babica večkrat hodila na) delo.
Do tja je bilo skoraj pol ure hoda. Navzdol po bregu, čez dolino, nato zopet zelo strmo navzgor v sosedni breg.
.Teta Marta ti je dala kruh? Res, teta Marta?" se je čudila babica. Gotovo je tudi ona mislila na pot, ki jo je samosrajčnik prehodil.
.Pa zakaj, le zakaj si, otrok ne-
.Ja, ko pa ga doma nič ni bilo. Ona pa ga vedno ima," nama je pojasnil.
Babica je vzela malčka v naročje in ga stisnila k sebi. Najbrž se niti spomnila ni, da bi mu jih naložila na ritko, kakor je obetalai.
Le zakaj bi naj udarila otroka, ki je zaradi kruha navsezgodaj naredil s svojimi matimii nogami skoraj pravo, dolgo potovanje?
MAKS!M CORK!
Nepozabno srečanje na obali
Prvič sem videt to žensko, kako je stopata za krsto čtoveka, ki ji je bit na videz zelo blizu. Črna tančica, ki je zakrivala glavo, je padala na vitko, visoko telo. Njene čudovito lepe ustnice so bile zaprte. Na obrazu, ki je bil podoben marmornatemu kipu, so se svetile črne oči... Zdelo se mi je, da vidim poosebljeno žalost.
Potem sem jo vse pogosteje srečaval na obali. Nepremično je sedela med razpokanim kamenjem, veter se je poigraval z njeno žalno tančico, ob nogah pa je valovila voda, ki se je razbijala ob kamenju in se vračala nazaj v morje. Včasih sem opazil v njenih očeh solze.
Rad bi jo bil ogovoril, toda nikoli nisem imel dovolj poguma. Nekega dne je bilo morje moj zaveznik. Prejšnjega dne je bil močan vihar, zdaj so prihajali manjši valovi, butali ob kamenje in oškropili okolico. Nenadoma je eden izmed njih vzdignil svoj greben in se z zamolklim hropenjem pognal proti kamenju. Ženska je lahno zakričala, se hitro dvignila in si smejoč brisala kapljice s premočene obleke. Ko je vzkliknila, sem planil proti njej, toda takoj sem obstal, ko sem spoznal, da ji moja pomoč ne more več koristiti.
Opazila je moj namen, se mi hvaležno nasmehnila in mi dejala v prijateljskem tonu: „Sem vas prestrašila?" Sedla je k meni. „Tako hitro so se približali kamenju . .. Oprostite, prosim, sem se jim pač uprla." — „Niti ne najneznatneje," sem odgovoril. .Verjamem. .. Človeku, ki molči, se ne moreš upreti." — .Ne razumem vas, tako čudno se izražate..sem rekel. — .Zato pa poznam jaz toliko bolje pomen svojih besed," je mirno odgovorila.
Sedla je na pokonci položen kamen. Obraz je bil spet nepremičen, oči so pa zrle v daljavo.
.Spoštovana gospa," sem dejal, „z osamljenostjo ne morete bogatiti človeške usode. So primeri, kjer je enemu samemu težko prenašati žalost." Zazrla se je vame in me molče ogledovala s svojimi temnimi, žalostnimi očmi.
.Videl sem vas, ko ste stopali za krsto," sem nadaljeval, .tukaj sem vas pa videl večkrat jokati."
„Oh, to ni bila prva krsta," je odgovorila in sklonila glavo. .Niti enkrat tako težko ni pokopati mrtvega na pokopališču kot živega v svojem srcu. Včasih se tega spominjam, veste ..."
Vedel sem. Oba sva molčala. Ob najinih nogah so se igrali valovi, galebi so neprenehoma kričali in prinašali zdravi, krepki morski vonj ...
.Je že kdaj hotel kdo deliti z vami srečo?" je nenadoma vprašala neznana ženska. .Ne verjamem, glejte ..." Spet se je zazrla v brezkončno daljino morja. .Mnogo preveč hrupa delamo zaradi naše žalosti. Do svoje smrti stokamo in negodujemo, po smrti pa ostane vsem, ki so nas poznali, pečat naše človeške revščine. Zamenjujejo nas novi ljudje. Mladi, krepki in pogumni. Komaj pričnejo samostojno živeti, jih že zastrupljamo z našo žalostjo, ker upoštevamo samo temne strani življenja, govorimo samo o ranah, ki jih je življenje zapustilo. Tako se zgodi, da zanamci, ki so nam že tako odtujeni, posnemajo našo žalost in pričnejo sami stokati."
Potem je molčala in si ogledovala nebo, na katerem so gospodarili galebi.
Nadaljevala je: .Kdo nam je dal pravico, deliti ljudem strup svojih ran? V prejšnjih časih so o mrtvih ponosno molčali. Nam se pa zdi potrebno, da izkričimo svoje bolečine vsemu svetu že takrat, če nas boli zob. Moja žalost je tako velika, da mi je od nje umreti. Največ ljudi umre zaradi posledice prerazkošnega življenja — nikakor pa ne zaradi žalosti. To, česar primanjkuje nam, je ponos! Ko bi bila čarovnica, bi vsakega novorojenčka obdarovala z lepoto molčanja."
Dvignila se je. .Dobro se imejte," je dejala in povesila glavo.
Zelo majhnega sem se počutil pred njo. Videl sem njeno visoko, vitko, v črnino odeto postavo, ki je počasi izginjala med rjavim kamenjem.
D0M!SL!CE
Žoba v jarku ne ve ničesar o širokem morju.
Ljubezen je večni poskus dveh tjudi, ustvarit! !z dveh eno teto in eno dušo.
Tegobe so edino, kjer ponudba presega povpraševanje.
Neumnežu se zdijo pametne mis!i neumne.
Umetniško dejavnost se ne manifestira samo v doigih iaseh in bradi.
Pogum je nepoznavanje dejstev.
Od žtice skteda žuij dobi.
Ne podpihuj žerjavice, če nimaš s čim pogasiti.
Kdor ima mošnjo okrog vratu, ga ne bodo obesi!).
Debata je btebetanje namesto boja.
Pod kožo je vsakdo krvav.
Giadnemu pomeni vsak kruh kotač.
V vsakem panju je nekaj trotov.
Učeni smo !ahko z znanjem drugih, modri samo s svojo pametjo.
Ljubezen je začasna b!az-nost, ozdrav!jiva z zakonom.
Pijanec ima tri tastnosti: moder je, močan in bogat.
Kritik je evnuh, ki ve, kaj je treba storiti, a tega ne more.
Ladja se boji ptitvine, v giobini skriva svoje vrtine.
Ljudje, ki so nesrečni, in !judje, ki trpijo za nespečnostjo, so vse!ej na to ponosni.
Za materinski dan
se priporoča s kostiiom in pokritim kopališčem
Hote! Antonič
REKA PR) ST. 1AKOBU V ROŽU
ŠPORTNI VESTNIK
*	NAMtZN! TEN)S
*	SELE )N ST. JANŽ USPEŠNO KONČALA PRVENSTVO
Letošnje namiznoteniško prvenstvo 2. koroškega razreda vzhod se je nagniio h koncu. Na sporedu so bile zadnje tekme, ki pa za mesta v lestvici niso bila več pomembna. V preteklem prvenstvenem obdobju sta v tem razredu sodelovali dve slovenski ekipi, ki sta po enoletnem obstoju izvrstno odrezali. Najprej naj omenim ekipo DSG Sele, ki se je borila celo za najvidnejše mesto v lestvici in je tik pred koncem klonila novemu prvaku iz Grabštanja. V odločilnem spopadu je manjkala izurjenost večletnih iger. Drugo mesto pa je vsekakor izreden uspeh, morda celo odskočna deska za prodor v naslednji namiznoteniški sezoni.
Pravtako kakor Selani se je tudi namiznoteniška ekipa iz Št. Janža prvo leto borila za prvenstvene točke v omenjeni namiznoteniški skupini. Ekipa v minulem prvenstvenem obdobju ni bila konstantno dobra: vrhuncem je sledil padec in obratno. Vzroki za kolebanje pa so vsekakor tile, da je ekipa le redkokdaj nastopila v štandardni postavi, včasih pa celo s popolno rezervo; štandardni igralec Miha Hornbock se zaradi študijskih vzrokov ni odzval vsaki tekmi, drugi pa so obremenjeno zaposleni pri delodajalcu. Dobro četrto mesto ob končnem obračunu pa je tudi za mlado šentjanško ekipo velik uspeh. Navdušenje nad uspehom je veliko, tako da se misli moštvo okrepiti in naslednjo sezono poseči v boj za mojstrsko mesto.
*	UEBENFELS — ŠELE 3:7
V	19. in predzadnjem prvenstvenem kolu je namiznoteniška ekipa iz Sel nastopila v Liebenfelsu in proti tamkajšnji ekipi z zmago 7:3 okrepila 2. mesto v lestvici. Zmaga bi lahko izpadla 10:0, vendar Selani tekme niso jemati preveč resno. Na ta način je tudi Olip izgubil 2 igri, poleg tega pa se je izjalovil poskus v dvojici, kjer sta nastopila brata Werner in Herbert Falle in sta v 3 nizih izgubila točko.
Rezultati: Liebenfe!: — DSG Sete 3:7; Nowak — Falle 12:21, 21:16, 13:21, No-wak — Olip 12:21, 21:16, 21:17, Nowak
—	Oraže 11:21, 19:21, Holler — Falle 16:21, 20:22, Holler — Olip 17:21, 21:18, 26:24, Holler — Oraže 11:21, 4:21; Valent
—	Falle 14:21, 19:21, Valent — Oraže 11:21, 11:21, Valent — Oraže 13:21, 6:21; dvojica Holler/Nowak — Herbert in Wer-ner Falle 14:21, 21:9, 21:15.
Zadnja tekma proti Labotu se je končala 9:1 za Selane.
*	ŠT. JANŽ — KAC-ELEMENTAR 1:9
V	svoji zadnji prvenstveni tekmi je ekipa iz Št. Janža doživela proti KAC ženskam hud poraz 1:9. Šentjanščani so nastopili tokrat s poškodovanim Hanzijem Hornbockom, manjkal pa je Miha Hornbock. Poraz ni vplival na mesto v lestvici.
Rezultati: Št. tani — KAC-Etementar (ženske) 1:9; Hanzi Horbock — Luther 13:21, 11:21, Hornbock — Travnik K. 10:21, 13:21, Hornbock — Travnik G. 13:21, 13:21, Oberhauser — Luther 11:21, 7:21, Oberhauser — Travnik K. 11:21, 14:21, Oberhauser — Travnik G. 19:21, 21:15, 18:21, Mischitz — Luther 11:21, 22:20, 17:21, Mischitz — Travnik K. 8:21, 25:23, 9:21, Mischitz — Travnik G. 13:21, 21:16, 21:13; dvojica Hornbock/Mischitz
—	Travnik/Travnik 15:21, 13:21.
*	NOGOMET
*	SAK — STEUERBERG 3:0 (2:0)
V	7. kolu nogometnega prvenstva 2. D razreda je SAK doma igral proti sedmo-uvrščenemu Steuerbergu in sigurno zmagal 3:0 (2:0). Ker je tudi vodeči Wolfnitz dobil popoln izkupiček točk proti Kraigu (7:0), se na vrhu lestvice ničesar ni spremenilo in znaša naskok Wolfnitza še vedno 2 točki.
Na izredno težkem terenu se je razvila lepa igra, ki je stala v znamenju slovenskega moštva. Po izredni dvojni podaji s Fero je v 15. minuti dosegel Folti Waldhauser prvi zadetek za SAK. Drugi gol je dal v 20. minuti Fera, ko je prevzel visoko podajo Singerja. V drugi polovici je rezultat povišal na 3:0 Folti Waldhauser , najboljši strelec v vigrednem prvenstvenem obdobju. Višjo zmago je ovirala voda pred vrati nasprotnika, ki je ustavljala udarce na gol. SAK je igral v sledeči postavi: Hočevar; Woschitz, Lampichler, Hribar, Lipuš; Peter Waldhauser, Wrolich, Nežmah; Singer (od
CELOVEC
SOBOTA, 11. S.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.55 Glasben! mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V ža-rišiu — 10.45 Naša lepa domovina — 14.00 Voščila —
15.45	Teden srečanja — 14.00 Servis — 17.10 Pestro sobotno popoldne — 18.00 Deželni razgledi — 18.55 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Za smeh in jok" — 22.10 šport
—	22.20 Plesna glasba po naročilu.
NEDELJA, 1!. E.: 4.10 Igra na orgle — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega? — 10.50 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 15.10 Ogledalo mestnega gledališča — 15.45 Iz domovine
—	14.50 Voščila — 14.00 ..Radijski vrtiček" — ljudska igra — 17.05 Voščila — 18.00 Mesto na vodi — Stockholm — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Avstrijska railye
—	21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport. PONEDELJEK, 1!. S.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50
Glasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše ljudi —
9.00	šolska oddaja — 9.50 Vesele note mojstrov —
10.00	šolska oddaja — 11.05 ..O planinah in lovcih"
—	15.50 Na obisku pri koroških godbah na pihala —
14.45	Koroške šege včeraj in danes — 14.50 Za otroke — 17.10 Kaj radi slišimo — 17.52 Oddaja delavske zbornice — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Operetni koncert — 21.00 Prosti čas problem našega časa — 21.50 Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja — 22.10 šport.
TOREK, 14. 5.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska
oddaja — 15.50 In ljudje so tako prijetni — 14.50 Doma in šola — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske —
14.50	Za otroke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Kaj radi slišimo —
21.10	Koncert ijudske pesmi — 22.10 šport.
SREDA, 1S. 5.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.51 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Veseie note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska glasba — 15.50 Na obisku pri koroških zborih — 14.45 Koroške pesem — 14.50 iz operet Carl Milldckerja —
17.10	V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikalne zveze — 18.00 Deželni razgledi — 19.55 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Rajski vrtiček" — 21.10 Melodije za zaljubljene — 21.50 Zvezne dežele poročajo: Nižja Avstrija — 22.10 šport.
ČETRTEK, 14. S.r 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Šolska oddaja — 9.50 Veseie note mojstrov — 10.00 šolska oddaja — 15.50 Zabeleženo na koroških cestah — 14.50 Iz notne mape avstrijskih komponistov — 15.00 Trobentači na plani —
14.50	Za otroke — 17.10 Operetne melodije Roberta Stolza — 17.52 Oddaja združenja Industrialcev —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Avstrijske pihalne godbe — 19.50 Note in beležke — 20.10 Lovska oddaja — 21.00 Iz štajerskega glasbenega ustvarjanja
—	22.10 Šport.
PETEK, 17. 5.: 4.00 Jutranja gimnastika — 4.50 Glasbeni mozaik — 9.00 šolska oddaja — 9.50 Klavirska glasba F. Chopina — 10.00 šolska oddaja — 11.05 Ljudska oddaja — 15.50 Ljudske vrže — 14.45 Literatura Iz štajerske — 15.00 Novosti — redkosti — 'posebnosti — 14.45 Za otroke — 17.10 Glasba za konec
tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Koncert Akademskega orkestrskega društva Dunaja — 21.15 Ludwig van Beethoven: Uvertura Leonore — 22.10 šport.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 11. S.: 9.05 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 12. S.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaš! žetji.
PONEDELJEK, 1!. S.: 13.45 informacije — Za našo vas.
TOREK, 14. 5.: 9.30 Domača zabavna giasba — 13.35 informacije — šport — Rdeče, rumeno, zeieno.
SREDA, 15. 5.: 13.45 informacije — Popevke — iz koroške iiterame deiavnice.
ČETRTEK, 14. 5.: 13.45 informacije — Družinski ma-gacin.
PETEK, 17. 5.: 13.45 informacije — Kar po domače.
RADtO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeijah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 informa-
tivna oddaja — 7.25 Pregied sporeda — 7.45 informativna oddaja — 10.00 Danes popoidne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestita in zabavna giasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas y- 18.00 Aktuainosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestita — 19.30 Radijski dnevnik— 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 11. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Giasbena motineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Studio za najdene skiadbe — 10.15 Giasbeni drobiž od tu in tam — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Metodtje za opoidan — 13.15 Zabavna giasba —
14.10	S pesmijo in besedo po Jugosiaviji — 15.40 Pojo naši operni pevci — 16.00 „Vrti!jak" — 17.10 Kitara v ritmu — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 19J5 Z onsambiom Mojmira Sepeta — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Majhni an-sambii zabavne giasbe — 22.20 Oddaja za naše iz-setjence — 23.05 S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDEUA, 12. 5.: 6.50 Danes za vas — 8.07 Radijska igra za otroke — 8.45 Skiadbe za miadino — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 11.20 Voščiia — 11.50 Pogovor s posiušoici — 13.15 Zabavna giasba — 14.25 Meiodije z veiikimi zabavnimi orkestri — 15.10 Nedeijska reportaža — 15.30 Popuiarne operne meiodije — 16.30 Nedeijsko športno popoidne — 19.15 Giasbene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse.
PONEDELJEK, 13. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravijic in zgodb —
Stovensko prosvetno druStvo „ Vinko Poijanec" v Škocijanu vabi na
KONCERT NOViH ZBOROV
v četrtek 23. maja 1974 ob 20. uri v farni dvorani v Škocijanu.
Sodeiujejo novoustanovijeni pevski zbori iz Podjune in Roža.
Ljubitetji siovenske pesmi
prisrčno vabijeni! DrKstve;?: od^or
9.20 Pisana paleta lahke glasbe — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami
—	15.15 Zabavna glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.40 Voščila — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 19.15 Z onsambiom Borisa Terglava — 20.00 Stereofonski operni koncert —
21.40	Zvočne kaskade — 22.15 Za ljubitelje jazza —
24.15	Popevke se vrstijo.
TOREK, 14. S.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.55 Zbor in orkester doma JLA iz Beograda — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.40 Z domačimi ansambli — 15.15 Zabavna glasba — 14.10 Srečanje z glasbeniki — 14.40 „Na poti s kitaro" —
14.00	..Vrtiljak" — 17.10 Koncertni oder za domačina in gosta — 18.50 V torek nasvidenje! — 19.15 Z ansamblom Bojana Adamiča — 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 20.50 Radijska igra: „Kjer žabe letajo" — 21.50 Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do popevke — 25.05 Literarni nokturno — 25.15 Nizozemska glasba tega stoletja.
SREDA, 15. S.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Otroške igre — 11.20 Z nami doma in na poti — 12.10 Znane melodije, znani orkestri —
15.15	Zabavna glasba — 14.50 Voščila — 15.40 Majhen recital klarinetista Slavka Goričarja — 14.00 ..Loto vrtiljak" — 17.10 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 18.15 S pop ansambli — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 25.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ČETRTEK. 14. 5.: 4.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 tz glasbenih šol — 11.20 Z nami doma in na poti —
12.40	Igrajo pihalne godbe — 15.15 Zabavna glasba
—	14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 15.40 Poje sopranistka Maria Callas — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer —
21.40	Glasbeni nokturno — 22.15 Iz komorne giasbe Primoža Ramovša — 25.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah — 25.50 Popevke in pelsni ritmi.
PETEK, 17. 5.: 4.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.55 Jugoslovanska narodna glasba — 11.20 Z nami doma in na poti —
12.10	Z velikimi zabavnimi orkestri v ritmu — 15.15 Zabavna glasba — 14.50 Voščila — 15.40 Iz Albuma Marijana Lipovška — 14.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Operni koncert — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Z ansamblom Dorka škobemeta — 20.00 Stop-pops 15 —
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 25.15 Jazz pred polnočjo.
leesteeeeei
IMMU
		A V S T R ! J A	1
H		SOBOTA, n. 5.: 14 50 Za otroke — 17.10 Oddaja z miško — 17.55 Riki tiki
Tavi — 17.55 Novo v poklicu — 18.00 Družina Patridge — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.50	Novo v kulturi — 18.55 Oddaja Heinz Conradsa
—	19,20 Pregled sporeda — 19.50 čas v slikti — 20.04 šport — 20.15 Ljudski komad — 21.55 šport — 22.25 čas v sliki — 22.50 Bik.
NEDELJA, 12. 5.: 14.50 Za otroke — 17.40 Jadrati b! morali znati — 17.55 Otrokom za lahko noč —
18.00	Umetnost in politika — 18.50 Alpe — most Evrope — 18.45 Jutri pride kraljica — 19.50 čas v sliki
—	19.45 šport — 20.15 Angel s pozavno — 22.25 čas v sliki.
PONEDELJEK, H. S.: 18.00 Dunojske zgodbe — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Živalski raji — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 „Boney in dediči — 21.05 šola za starše — 21.15 Tele-šport — 22.15 čas v sliki.
TOREK, 14. S.: 18.00 Angleščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Rožnatordeč! panter — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.50 Čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.00 Plankvadrat — 22.15 čas v sliki.
SREDA, 16. S.: 10.00 šolska oddaja — 11.00 Angel s pozavno — 15.10 Telešport — 14.50 Za otroke — 17.15 Očetje so tudi ljudje — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.50 Tri deklice in trije deč-
45. Hanzi Wieser), Fera, Foiti Waldhauser.
Nekateri rezuitati: Bitčovs — Ledince 3:3, Rožek — Št. Janž 8:0, Grebinj — Giobasnica 0:3, Ruda — Šmihel 4:2.
Lestvica 2. D razreda
1.	Wolfnitz	20	17	3	0	61:12	37
2.	SAK	20	15	5	0	79:19	35
3.	Launsdorf	20	11	5	4	55:27	27
4.	Horzendorf	20	11	2	7	49:42	24
5.	Glanegg	20	10	3	7	49:42	23
6.	Gospa Sveta	20	11	0	9	48:34	22
7.	Steuerberg	20	9	3	8	43:39	21
8.	Guttaring	20	10	1	9	41:44	21
9.	Zweikircnen	10	8	2	9	31:36	18
10.	Weitensfeld	20	8	2	10	37:46	18
11.	Zweinitz	20	3	5	12	18:44	11
12.	Sorg	20	4	3	13	29:63	11
13.	Kraig	19	1	5	13	15:54	7
14.	HSV Celovec	20	1	3	16	8:74	5
ki — 19.00 Stike iz Avstrije — -19,20 Pregted sporeda
—	19.30 čas v stiki — 19.55 Evrovizija iz Brustja —
21.45	čas v stiki.
ČETRTEK, 17. 5.: 10.00 šoiska oddaja — 18.00 ttatijan-ščino — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 športni mozaik — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 čas v stik! in katturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Nemška noveia — 21.30 Vetik! dirigenti
—	22.10 Čas v stiki.
PETEK, 18. 5.: 10.00 šoiska oddaja — 11.00 Tujci, če se srečamo — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za tahko noč — 18.30 Zatjubtjen v čarovnico — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 Pregted sporeda — 19.30 čas v stik! in kutturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Onedinova linija — 21.10 Po stedeh Herzma.novsky-Or-tando — 22.10 čas v stik! — 22.15 Erotika v tetu 1959.
A v S T R ) J A 2
SOBOTA. 11. 5.: 17.00 „Ob snidenju" — 18.00 Mini-Maks — 18.^5 Glasbena poročila — 19.50 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okoltca — 20.15 Filmska groteska — 21.50 čas v sliki — 22.20 Svetovno prvenstvo amaterjev v latinskoameriških plesih.
NEDELJA, 1!. S.: 17.00 Svetovno prvenstvo v avtomobilskih dirkah — 18.00 Tedenski obzornik — 18.50 Akvarel — velika drznost — 19.50 čas v sliki — 19.45 Novo v kulturi — 20.10 Okolica — 20.15 Svetovne zvezde opere — 21.50 čas v sliki.
PONEDELJEK. !!. S.: 18.50 Rozmišljujoči kaiendarij
—	19.00 Nevarno življenje — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Ali je vsako jezero za vsakega? — 21.15 Impulz! — 21.45 Telereprize.
TOREK. 14. S.: 18.50 Tossilo lil. — 19.00 Čudo cvetja
—	19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica
—	20.15 Horst Jankowsky v Južni Afriki — 21.00 Enaindvajset — 21.45 Telereprize.
SREDA, IS. S.: 18.50 Tako gospodari kmetijski obrat
—	19.00 Nova matematika — 19.50 čas v sliki — 19.50 Darvin — Antidarvin — 20.00 Pregled sporeda — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica — 20.15 Tujci, če se srečamo — 22.05 Telereprize.
ČETRTEK, 16. S.: 18.50 Dekoiog Vil! — 19.00 Kontakt
—	19.50 čas v stiki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 Znanstvena poročila — 20.09 Okolica
—	20.15 Teleobjektiv — 21.15 Nenavadna zgodba plemiča Trencka — 22.20 Telereprize.
PETEK, IT. S.: 18.50 In potem vas vtaknejo v ječo
—	1.9.15 Tehnike učenja za odrasle — 19.50 čas v sliki in kulturne novosti — 20.00 Za konec tedna — 20.04 Znanstvena poročila — 20.09 Okotlca — 20.15 Filmska dežela Poljska — 21.50 Zgodbe, ki jih n! mogoče rešiti — 21.55 Telereprize.
		JUOOSLAV)JA
H		SOBOTA, It. 5.: 9.30 šoiska oddaja — 16.15 Rokomet — 17.40 Obzornik — 17.55
Iskanje Nila — 18.55 Mozaik — 19.00 Gledališče v hiši — 19.50 Rezerviran čas — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.25 Tedenski notranje politični komentar — 20.40 4 asi — Zabavno glasbena oddaja — 21.50 Barvna propagandna oddaja — 21.55 Cannon — 22.25 Dnevnik.
NEDELJA, U. 5.: 9.50 Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.15 Mozaik — 11.20 Otroška matineja
—	12.15 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Metulji —
18.50	Proslava ob 50-letnlcl sekretariata za notranje zodeve — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnev-ntk — 20.25 Tedenski zunonje politični komentar — 20.55 Festival JRT 74 — 21.15 Zabava vas Julie An-drevvs — 21.50 Dokumentarna oddaja — 22.55 Propagandna oddaja — 22.55 Športni pregled — 25.10 Dnevnik.
PONEDELJEK, 1!. S.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik — 17.45 Koko. Moko in vrabček Skoko — 18.00 Risanke — 18.10 Obzornik — 18.25 No daljnem severu — 18.55 Mozaik — 19.00 Mlodi za mlade — 19.50 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Festival JRT 74.
TOREK. 14. S.: 8.10 šolska oddaja — 17.50 Peli so jih mati moja — 1800 Risanke — 18.10 Obzornik —
18.25	Pevski zbor iz Žirov — ,18.55 Mozaik — 19.00 Marksizem v teoriji in praksi — 19.20 Mozaik kratkega filma — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.50 Festival JRT 74 — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Kmetje — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 15. 5.: 8.10 šolska oddaja — 15.40 Nogomet Jugoslavija : Anglija-mlodi — 17.40 Bell kamen — 18.10 Obzornik — 18.25 Mozaik — 18.50 Stari mojstri — 19.00 Risanka — 19.05 Cikcak — 19.15 Dnevnik — 19.55 Nogometni finale za pokal prvakov — 21.50 Festival JRT 74 — 22.00 Dnevnik.
ČETRTEK, 14. 6.: 8.10 šolska oddaja — 17.10 Junak moje mladosti — 17.55 Obzornik — 18.10 Otroci In mt
—	19.10 Mozaik — 19.15 Po sledeh napredka — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.40 Festival JRT 74 — 20.55 Kam in kako na oddih — 21.05 Četrtkovi razgledi — 21.55 Dnevnik — 21.45 Serijski lilm — 22.45 24 ur.
PETEK. 17. S.: 8.10 šolska oddaja — 16.45 Madžarski dnevnik— 17.15 Pisani svet — 18.00 Obzornik —
18.15	Fantje treh dolin — 16.45 Mozaik —18.50 Atletika: teki z ovirami — 19.15 Pet minut za boljši jezik —
19.25	Kažipot — 19.45 Risonka — 1,9.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — 20.20 Tedenski gospodarski komentor — 20 50 Festival JRT 74 — 21.25 Plesala je eno samo poletje — 22.45 Dnevnik.
Izdajatelj, založntk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo tn uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec. Gasometergasse 10, tel. 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družba s o. j. Drava, Celovec — Borovlje.