mamdm/m:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1261
ČETRTEK,2.AVGUST 2018/ ŠTEVILKA 1261, LETO XXIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
)*'7 8961 2’l440 67 1
. _ . ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA KNJIGO
nntimmu Monnn ČinLnuin- DIPlČlTI niun/NIlf

, od Izole do Savudrije in malo čez ■y Naročite jo na: 040 211434
ali: tajmstvo@mandrac.si


Veni
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
NOVO! NOVO!
Nacionalna TV ni (skoraj) nič kriva
Krivi so tisti, ki so skozi leta pozabljali, da so odgovorni najprej resnici, potem znanju, nato urednikom in končno tudi gledalcem. Krivi so zato, ker so dovolili politiki, da se je vtihotapila v rtv hišo, zdaj pa jo imajo na koprskem trgu.
(Mef) Danes se bo v Kopru zgodil javni protest proti nacionalni Televiziji. Česa takega v naši zgodovini še ni bilo. No ja, nezadovoljstva z javno televizijo, za katero plačujemo naročnino, je bilo vedno dovolj. Bila so tudi ostra pisma posameznikov in združenj, bili so nekakšni politično motivirani protesti pred televizijsko hišo, toda zborovanja na osrednjem trgu mestne občine, naperjenega proti nacionalni televizijski hiši, pa še ni bilo. Kot dolgoletni novinar in urednik koprskega dela te hiše si zdaj kar predstavljam zagato urednikov koprske in ljubljanske televizijske hiše. Za novinarje in urednike zasebnih televizij in drugih medijev me ne skrbi. Ti se bodo lahko naslajali po mili volji nad težavami “velike sestre,” tudi časopisi bodo vsak po svoje lahko ocenjevali ta “zgodovinski dogodek.”
Uredniki in novinarji nacionalnega radia in še posebej televizije pa bodo v težavah. Verjetno se bodo izvlekli s suhoparno informacijo, da je protest bil, saj ga resna novinarska hiša ne more spregledati. Kvečjemu bodo v večerne Odmeve pripeljali dva medijska strokovnjaka, ki bosta govorila o sedanjosti in prihodnosti medijev.
Prvi trenutek sem celo pristal na to, da bi na protestu povedal par besed o kritičnem pomanjkanju temeljnih novinarskih kriterijev v sodobnem slovenskem novinarstvu, pa sem še pravočasno odstopil od te ideje, saj bi na ta način posredno udrihal po vseh, tudi kvalitetnih novinarjih in dobrih urednikih, ki jih nacionalna TV ima. Zato mi je žal, da so organizatorji zborovanju dali takšen posplošen poziv na “protest proti nacionalni tv.” Saj vendar ne protestirajo proti
mladinskemu programu, proti dokumentarnemu uredništvu, proti filmski redakciji, proti odličnim dopisništvom doma in v tujini ali celo proti Slovenskemu pozdravu. Ne, protest je usmerjen proti uredniški politiki informativnega programa, ki je izgubila kompas in se zdaj vrti levo - desno, ker enostavno ni več osebe in oseb, ki bi dosledno vztrajale pri temeljih novinarstva - novici. Novica pa ni ne leva ne desna ampak samo seštevek objektivnih dejstev, vse ostalo sodi drugam.
In drugje se dogaja tisto, proti čemur bodo danes protestirali na Titovem trgu v Kopru. Dogaja se v različnih komentarjih, izjavah, intervjujih, kjer se soočajo različne resnice in “resnice”. Tam bi morali svojo vlogo odigrati uredniki, ki bi zahtevne teme pač zaupali najboljšim novinarjem.
To so takoimenovani novinarski mački. Ljudje z znanjem, imenom in karizmo. Žal jih je pri nas vedno manj. Fakulteta novinarje dela, namesto da bi jim omogočila, da se ustvarijo, področje novinarstva so zasedli tudi priučeni piarovci.
V sosednji Italiji podeljujejo novinarsko licenco, pri nas je novinar lahko vsak, tudi če ne loči povedka od navedka in zgodovine od užaljenosti. Obe krovni novinarski organizaciji takemu licenciranju nasprotujeta, kar je dober znak, saj sta sokrivi za stanje novinarstva kot ga imamo danes. Sprememba se bo zgodila takrat, ko bomo novinarji sami nastopili proti tistim med nami, ki kršijo ugled našega poklica.
Oče realizma, norveški dramatik Henrik Ibsen, je nekoč zapisal: Narod brez zanesljivih vesti bo, prej ali slej, narod brez svobode.
nnn
INTES4 SMMOLO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
DOM STAREJŠIH OBČANOV SLOVENIJA
Predsednik Združenih držav Amerike, bolj znane kot USA, je 14. decembra leta 1941, dobil še nekaj novih sivih las. Pet dni prej mu je japonsko letalstvo skoraj povsem uničilo pomorske sile v Pearl Harboru na Hawajih, Hitlerjeva Nemčija je, skupaj z Japonsko, Ameriki napovedala vojno, a zdaj, še jutranje kave ni spil do konca, in nova vojna napoved - poveljnik Neodvisne države Hrvaške Ante Pavelič je skladno z dogovorom in zavezništvom z velikim Reichom in njegovim velikim vodjo napovedal vojno Združenim državam. In je predsednik FDR zbral okrog sebe najbližje sodelavce, obveščevalce, generale in admirale in postavil ključno vprašanje: »Kje hudiča je ta NDH?« Ker v predsednikovi Ovalni (pozneje znani kot Oralna) pisarni niso imeli zemljevidov, so prinesli otroški globus in vsi, sodelavci, obveščevalci, admirali in generali, so na njem iskali to državo, kako se že imenuje. Neodvisno državo Hrvaško. In je do konca vojne niso našli in do danes niso podpisali nobenega mednarodnega mirovnega sporazuma o prenehanju sovražnosti.
Na to epizodo iz naše zgodovine me je spomnil zapis Borisa Dežuloviča v Dnevnikovem Objektivu, 21. julija, ko je pisal o tem, kako je kneževina Črna gora napovedala vojno japonskemu imperiju, ko je japonska flota uničila rusko floto leta 1904. Mirovni sporazum med Rusijo in Japonsko so dve leti kasneje podpisali v ameriškem Portsmouthu, le da niso o tem obvestili nikogar v Črni gori. In tako je vojna med Črno Goro (takrat 200 tisoč prebivalcev) in japonskim cesarstvom (50 milijonov prebivalcev), trajala polnih 102 leti. Vse dokler ni junija 2006 prišla v Črno Goro namestnica japonskega zunanjega ministra, Akiko Jamana-ka, in predsedniku črnogorske vlade, Milu Djukanoviču vročila pismo predsednika japonske vlade Koizumija, v katerem je pisalo, da je s tem uradno končana 102 leti trajajoča vojna med državami. Pa noben od njih ni dobil Nobelove nagrade za mir, ji je pa vse bližji, če bo držal besedo, današnji ameriški predsednik Donald Duck, oprostite, pomota, Donald Trump. Zaslužil bi jo že zaradi obljube, da bo Amerika ne samo vrnila svoje vojake iz evropskih oporišč Nata, ampak da bo iz Nata izstopila. Kar ne bi bila nobena škoda, ker sam Nato več ne ve zakaj sploh obstaja in ostaja. Tako kot dinozavri. Oni so bili pametnejši. Izumrli so. Razen v zbiranju denarja, v čemer je Trump velemojster. Pa je zapravil vse možnosti za nagrado, ker je spet požrl besedo in vse se je končalo z - zbiranjem denarja držav članic Nata za nakup orožja. Ameriškega, seveda. Ker gre za drobiž v primerjavi z ameriškim zunanjim dolgom. Ki je ogromen in večkratno prekaša ameriški BDP. Samo za vojno proti terorizmu, brez stroškov vojn v Iraku, Siriji, Afganistanu in še kje, ki jih Amerika in Nato države (Slovenija z njimi) vodijo po svetu in v imenu demokracije pobijajo, bombardirajo in požigajo, se je Amerika od 9. septembra leta 1991. zadolžila za 5,6 tisoč milijard dolarjev. Da bi odplačala samo obresti, se vsak mesec dodatno zadolžuje za 8 milijard dolarjev.
ZDA so najbolj zadolžena država na svetu in istočasno najmočnejša vojaška sila na svetu. Za nameček, z militantno, avtoritarno in nekompetentno politiko. O politikih je škoda besed. Tudi naših, ki ne vedo, da vlada ni ne Cerarjeva, ne Šarčeva, ne od nekoga tretjega, temveč je to vlada Republike Slovenije, ki deluje kontinuirano, dokler republika Slovenija obstaja in deluje. In namesto, da bi zgradili novi NUK, intelektualno in duhovno središče, se kregajo okrog stolčkov in plač. Kot da niso še dovolj nagrabili. Vsi po vrsti. Namesto, da dolgoročno postavijo demografsko strategijo, ker podatki govorijo o enormnem odhajanju mladih, pametnih in aktivnih, kot tudi, o enormni rasti števila starih in betežnih, se kregajo okoli minimalne plače. Namesto, da bi financirala znanost in izobraževanje, vlade Republike Slovenije kupuje orožje in vodne topove, medtem ko je vlaganju v znanost in v izobraževanje na samem repu evropskih država, tudi če upoštevamo tiste najbolj nerazvite. Dobrodošli v Dom starejših občanov Slovenija. Mladi bodo že pošiljali denar za plenice.
VABILO
Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. vabi zainteresirane kandidate k sodelovanju pri pogrebnih obredih na pokopališču v Izoli in pokopališču v Kortah.
Od kandidatov pričakujemo pripravljenost sodelovanja pri pogrebnih obredih v dopoldanskem in popoldanskem času, ne glede na vremenske pogoje, od ponedeljka do petka (izjemoma ob sobotah, nedeljah in praznikih).
Podjemno pogodbo bomo sklenili z dvema izbranima kandidatoma.
Zainteresirani kandidati naj pošljejo pisno prošnjo po pošti do 17. 8. 2018, na naslov: Komunala Izola d.o.o., Industrijska cesta 8, 6310 Izola ali jo dostavijo osebno v tajništvo podjetja in sicer od ponedeljka do petka med
8.00	in 14.00 uro.
Za vse informacije smo vam na razpolago v pisarni Delovne enote pokopališke in pogrebne dejavnosti na pokopališču v Izoli ali na telefonskih številkah 05/66 34 925 ali 041 650 375.
II
komunala izda - sola
V	J
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola: tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.

Največ pritožb je na invalidske pokojnine
Izolo je v sklopu poslovanja zunaj sedeža obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Pritožb nad delom Občine ni bilo, večina občanov, ki jih je sprejela, pa ima težave s pridobivanjem invalidske pokojnine.
V sredo je Izolo obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V sklopu poslovanja zunaj sedeža je s sodelavci sprejela 23 občanov, ki menijo, da so jim tako ali drugače kršene pravice.
Kot je na novinarski konferenci povedala varuhinja, je to že njen četrti obisk v Izoli in če je v preteklosti poslušala predvsem težave občanov okrog stanovanjske problematike, je bilo tokrat največ tistih, ki imajo težave bodisi s pravnim sistemom, z zdravstvom, z mobingom in predvsem s problematiko invalidske pokojnine. »Tokrat so ljudje prihajali predvsem v parih. Potožili so se nad predolgimi pravnimi postopki, nad zakonsko nejasnostjo o tem, kdo mora plačati davek na dedovanje v posebnih primerih, več pa je bilo primerov, ko so se ljudje potožili nad postopkom dodelitve invalidske pokojnine. Imela sem primer, ko je sin zaradi specifične bolezni nezmožen za delo, a nikakor ne dobi invalidske pokojnine.« Povedala je tudi, da ta problematika ni omejena na Izolo, ampak je prisotna takorekoč po vsej državi. Med bolj lokalnimi težavami pa je omenila, da bo sprejela občana, ki se pritožuje nad hrupom, na pogovorih pa so ji predstavili tudi stisko staršev otrok s posebnimi potrebami, ki še vedno čakajo na odprtje Centra Obala na Debelem rtiču, za katerega pa še ni niti vse opreme, niti uporabnega dovoljenja.
Brez pritožb nad delom Občine
Varuhinja je povedala, da tokrat ni bilo nobenih pritožb nad delom Občine, kar je možno pripisati, pravi, delu pisarne za brezplačno pravno pomoč ter odprtim vratom župana Igorja Kolenca, predvsem pa se je tokrat menda prvič zgodilo, da so ljudje prišli tudi zato, da se varuhinji zahvalijo za dosedanjo pomoč.
»Velikokrat pa ljudje pridejo do nas, ko je že prepozno. Tokrat smo imeli problem, ki je bil zelo zanimiv tudi za ustavno presojo, a smo žal ugotovili, da je že potekel rok za pritožbo. Naj še enkrat poudarim, da moramo še posebej biti pazljivi na roke.« Ob tem je dodala, da je veliko težav ljudi povezanih ravno s tem, da jih veliko ne razume pravnih dopisov, ki so tudi sicer napisani tako, da jih je težko razumeti, velikokrat pa ljudje sploh ne dvigujejo pošte, vse dokler ni že prepozno. »Veliko ljudi potrebuje pravne nasvete, dostikrat jim pomagamo poiskati vsaj še tisto eno rešitev, ki je sami niso poskusili, velikokrat pa ljudje pridejo do nas predvsem za to, da lahko nekomu povejo svojo zgodbo, da dobijo nekoga, ki jih posluša, da se razpihajo in so za to zelo hvaležni.« Povedala pa je, da pogosto zvejo za probleme, ki odpirajo širša vprašanja. »Eno takšnih je bila problematika nerazglašenih oporok. Do nas je prišla gospa s tem problemom, a mislili smo, da gre za edinstven primer. Izkazalo pa se je, da jih je okoli tisoč.«
Na vprašanje, kaj lahko varuhinja človekovih pravic naredi za te ljudi, je Vlasta Nussdorfer povedala, da na teh pogovorih marsikaj zvedo, nato pripravijo priporočila za vlado, ki jih obravnava in se nanje odzove. Priporočila, ki so sprejeta v državnem zboru, pa vlada mora realizirati. »Mi nato ugotavljamo, koliko jih je realiziranih in za tiste, ki niso, še naprej vztrajamo.«
Kaj pa invalidska pokojnina?
Podobno je tudi v primeru problematike z invalidsko pokojnino. Varuhinja sama seveda ne more veliko spremeniti, je pa povedala, da se bodo potrudili, da »bi bili čimprej spremenjeni podzakonski akti, da bi se čimprej vnesle vse bolezni in da bi bile invalidske komisije čim-bolje sestavljene, predvsem pa strokovno, ker je nanje veliko pripomb, o tem veliko govorimo tudi z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Vse kar izvemo prenesemo pristojnim.«
m
DOLGOVI PRESEGAJO RAZUMNE MEJE
Država in občine se zadolžujejo, izgledov za očiščenje negativnih bilanc pa ni.
piše: Franc Krajnc
Javni dolg države Slovenije je konec leta 2017 znašal 31,86 milijarde evrov (73,6% BDP) in se bo predvidoma do konca leta 2018 še povečal na 32,28 milijarde evrov. Slovenske občine (212) so konec leta 2017 izkazale 1,975 milijarde evrov skupnih prihodkov in ob tem 841,60 milijona evrov dolgoročnih in kratkoročnih dolgov, ki so se v desetih letih (od leta 2007) povečali za 2,4 krat. V nebo sili tudi dolg treh obalnih občin, ki znaša ta trenutek okrog 63 milijonov evrov ali 7,5 % dolga vseh slovenskih občin.
Kljub strogi kontroli je občinam v desetih letih uspelo povečati dolg za 2,4 krat in znaša danes okrog 850 milijonov evrov. Dolg občin je na dan 31. 12. 2017 znašal povprečno na prebivalca 408 evrov. Med najbolj zadolženimi občinami povprečno na prebivalca je kot kaže še vedno Mestna občina Koper. Tri obalne občine (Piran,
Izola Koper) naj bi bile ta trenutek skupno zadolžene za 63 milijonov evrov, od tega naj bi znašal dolg Občine Piran 16 milijonov evrov, Občine Izola 12, Mestne občine Koper 35. Nismo pa še slišali, da bi se ob sprejetju proračuna o tem pozanimal kakšen občinski svetnik.
Javni dolg Slovenije je konec leta 2017 znašal 31,85 milijarde evrov, kar predstavlja 73,6% BDP. Povprečni javni dolg Slovenije na prebivalca (2.060.485 preb.) znaša 15.462 evrov, BDP na prebivalca pa ta trenutek znaša 20.951 evrov.
Ministrstvo za finance objavlja podatke, da bi se lahko javni dolg države do konca leta 2018 povečal na 32,28 milijarde evrov, v : relativnem smislu pa naj bi ta znašal le še 69,3 % BDP in sicer ob predpostavki, da se bo v letu 2018 povečala rast BDP, ki izvira iz rasti gospodarstva in povečanega izvoza. To bi v bistvu pomenilo, da bo Slovenija še vedno za 9,3% presegala dovoljeni odstotek zadolženosti izračunane v primerjavi z BDP. Bruseljska merila določajo dovoljeno stopnjo zadolženosti posamezne članice evrske skupine do višine 60 % BDP.
Stanje javnega dolga se je v zadnjih destih letih gibalo takole:
Leto 2007 .........7 milijard evrov
Leto 2011..........19 milijard evrov
Leto 2014..........26,5 milijarde evrov
Leto 2015 .........28,5 milijarde evrov
Leto 2016..........32 milijarde evrov
Leto 2017 .........32,2 milijarde evrov
Leto 2018..........31,86 milijarde evrov.
Iz podatkov je razvidno, da se je javni dolg Slovenije z desetih letih do pomladi 2017 povečal za 4,6 krat.
Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, zdaj je urednik spletne strani Slovenski utrip in finančni komentator Mandrača.
----------------------------------------Samopreskrba---------------
Sz moje njive je res z naše njive
Dandanes, ko je vse kar se dogaja nekakšen projekt je povsem razumljivo, da je to postala tudi prodaja pridelkov, ki zrastejo v vrtovih, na njivah, v sadovnjakih, vinogradih in oljčnikih nad Izolo. Dvakrat na teden jih lahko kupite tudi sredi mesta.
Ko smo ravno pri projektih. Obstaja “nadprojekt”, ki se mu reče Kilometer nič in združuje številne druge akcije, ki naj služijo temu, kar je bila dolgoletna želja kmetov, turističnih delavcev in skupnosti. Namreč, da bi na domačih mizah, pa tudi tistih v restavracijah in hotelih, imeli čimveč doma pridelane hrane, pri nas ulovljenih rib, doma pridelanega olja in vina in doma pripravljenih izdelkov, od namazov do začimb.
Zgledi iz naše bližnje in daljne okolice, tudi s hrvaškega dela Istre, so bili dolgo pri nas zgolj želja enih ali drugih, zadnja leta pa se vendarle stvari premikajo na bolje in ena takšnih akcij je tudi “domača tržnica” v Drevoredu 1. maja, ki so jo organizatorji poimenovali Ruba sz moje njive.
Tam lahko vsako sredo in soboto, med 8. in 12. uro, od junija do konca septembra, kupite pridelke, ki še dišijo po istrski zemlji in na katerih je videti delo pridnih rok izolskih kmetic in kmetov. Domača, lokalna tržnica je namenjena vsem, ki cenijo doma pridelano hrano, zato jo radi obiskujejo domačini, tukaj kupujejo tudi nekateri izolski gostinci.
Odkrili so jo tudi turisti, saj je lokalna zelenjava ali sadje marsikomu celo spominek na dopust v Izoli, saj ga bo z veseljem ponudil v pokušino, ko se vrne domov.
Glede na to, da je bistvo projekta avtohtona in avtentična ponudba iz lokalnega okolja, lahko na tržnici lokalne pridelke kupujejo vsi gostinci, ki so vključeni v projekt Kilometer nič. Ti morajo v svoji ponudbi zagotoviti vsaj 80 odstotkov vhodnih surovin iz neposrednega okolja.
Letos so vse dni na domači tržnici prisotni štirje kmetovalci z izolskega podeželja, ki so praktično zrasli na njivi, kmetovanje pa jim predstavlja način življenja. Svoje stranke radi povabijo tudi k njim domov, da se na lastne oči prepričajo, da je »solata dejansko zrasla na njihovem vrtu«. Ugodna istrska klima je ta, ki zagotovo pripomore k odličnosti lokalnih pridelkov. Poleg sadja in zelenjave pa na domači tržnici ponujajo tudi oljčno olje in druge izdelke.
Aldo Ček s Kmetije Istriana pravi, da s to ponudbo na nek način ljudem vračamo stare običaje, pravi okus in zdravo hrano. »Ko sam seješ doma, točno veš, kaj ješ,« pa pravi Brigita Barbo s Kmetije Bar-bo. »Veseli me, da je iz leta v leto več povpraševanja po doma pridelani hrani,« pove Norma Zudich s Kmetije Zudich, ki na tržnici prodaja vsa leta. »Tržnica je dobra zgodba, saj nam kmetom omogoča, da viškov pridelkov ne mečemo stran, sočasno pa našo hrano z vrta, hrano pridelano s srcem, ponudimo tudi drugim,« pa je povedala Gigliola Vojvoda s Kmetije Vojvoda.
Za sodelovanje na tržnici se lahko vsak izolski pridelovalec dogovori na Turističnem združenju Izola, kjer so, ob sobotah, prostor ponudili tudi tistim s proizvodi katerih sestavine rastejo pod toplim istrskim soncem in v rodovitni istrski zemlji. Domače morda ni pravilnih oblik, nima tako kričečih barv, nima tako močnega okusa, zato pa je dobro, zdravo in polno vonja po zemlji in maestralu. Že to soboto obiščite “domačo tržnico” v Drevoredu 1. maja (ob Agrariji) in si privoščite “nekaj domačega”. SZj_ur
Turistično združenje Izola
Sončno nabrežje 4, 6310 Izola *386 5 64010 50
www.visitizola.com
/ fr
Izola - Isola
Ribiški praznik bo glasbeno zanimiv
Letošnji Ribiški praznik ne bo bistveno drugačen kot prejšnja leta, le na prvi pogled se zdi, da bo glasbeni program kar lepo popestril tretji avgustovski vikend v našem mestu. Pa to ne bo vse.
Letošnji Ribiški praznik spet ponosno razkazuje svoje ime, Mala barka je skromno prislonjena nanj, toliko, kolikor je potrebno, da bo lahko postal del programa, ki ga bo sofinancirala Evropa, sicer pa to tradicionalno prireditev, kot običajno, financira predvsem občinski proračun.
V	petek, 17. avgusta, bodo v Verdijevi ulici prikazovali izdelavo ribiških mrež in vozlov, tam bo tudi kulinarični kotiček in prikaz vzdrževalnih del na čolnu
V	Parku Pietro Coppo bo ob 18.00 Oder talentov, ob 19.30 bo po Sončnem nabrežju igral izolski
Pihalni orkester, ob 20.00 pa bodo na Velikem trgu nastopili: Kompa-nija Izolana, Žiga Rustja, Lea Sirk in istrski poskočneži, Gustafi.
Ob 21.00 bodo na Lonki igrali Beatles tribute band Help!
V soboto, 18. avgusta bo ob 8.30 Veslaška regata v šolskih čolnih »jolah«, ob 11.00 pa jadralna regata novopečenih jadralcev v optimistih. Ob 17.00 bo na pomolu Krst mladih jadralcev in veslačev, ob 10.00 pa bo na igrišču ob Tomažičevi ulici Turnir v odbojki na mivki.
Ob 18.00 bo v parku Pietro Coppo Otroški program, ob 20.00 bodo na Velikem trgu igrali Grešni kozli, Griff & Zucchero Celebration band ter znani Soulfingers. Na Lonki pa bodo od 19.00 nastopile udeleženke pevskega seminarja Emilije Martensson, ob 21.00 pa bodo sledili še Trio Turn in Primorski fantje.	SZJ
Prejel, smo
h
V soboto pa 8. ŠALŠIADA
Prireditev, ki je nastala iz navadne stave o tem, kdo zna skuhati boljšo šalšo, Koprčan, Franc Šarkanj ali Izolani od Kralja, se je razvila v eno najzanimivejših kulinaričnih prireditev v mestu.
Na letošnji 8. Šalšiadi, ki še vedno ostaja zgolj tekmovanje v kuhanju klasične istrske šalše, bo tekmovalo največ 12 ekip, saj za več enostavno v Largu pri špini ni prostora, že zdaj pa se ve, da bo boj spet hud, saj se ekipe posameznih delov starega mesta pa tudi tiste s podeželja, resno pripravljajo. Paradižniki so letos dobro obrodili in to je gotovo glavni pogoj za dobro šalšo. Več informacij lahko dobite na uredništvu Mandrača (uredništvo® mandrac.si) ali na tel. 040 211 434.
Mimogrede: Lani je zmagala močna ekipa Kombinatk ob pomoči guruja Ervina Hladnika Milharčiča, glede na to, kakšne primerke paradižnikov pa ste nam poslali v uredništvo se zdi, da bo konkurenca letos zelo huda.
Društvo invalidov Izola
Demenca ali napačne informacije o Rdečem križu?
V uredništvo smo dobili pismo v katerem bralec reagira na zapis v regionalnem dnevniku v zvezi z dogajanjem v izolskem Rdečem križu, ki se kar ne izvije iz različnih kadrovskih težav.
Članek o izolskem Rdečem križu, po mnenju dobro obveščenega bralca, ne razkriva resnice, ki jo danes na lastni koži in na lastni plačilni listi občuti nekdanji sekretar OZ RK Izola, Sergio Bergamasco. Prizadevanja donedavne predsednice, Nevie Božič, da bi se sekretarja rešila z napotitvijo na Zavod za zaposlovanje, niso bila uspešna. Napotila ga je na polletno čakanje na dom s sekretarsko plačo in bila prepričana, da bodo v tem času našli zakonsko osnovo za prekinitev delovnega razmerja. Seveda je verjela, da bodo na izolskem Rdečem križu našli primerno rešitev, vendar je niso našli. Invalida 3. kategorije se na noben način niso mogli znebiti.
Po marčevskem odstopu predsednice OZ RK Izola je delo ponovno nastopil nekdanji sekretar Sergio Bergamasco, tokrat na delovnem mestu strokovnega delavca za krvodajalstvo in temu primerno, precej nižjo plačo. Predsednica, ki je odstopila, pa je za enoletno delo prejela nagrado, saj je funkcija predsednice častna. Tako je izolski Rdeči križ trenutno brez vodstva, saj nima ne predsednika niti sekretarja, avtor pa je ob tem spomnil vse člane območnega odbora, naj nikar ne pozabljajo svojih odločitev, saj so na seji odbora soglsno glasovali za razrešitev sekretarja.
Bralec - naslov v uredništvu
Prejeli smo
Tradicionalno srečanje invalidov na Kopah
Člane in podporne člane Dl Izola, obveščamo, da bomo skupaj z Dl Piran dne. 04. 08. 2018 odšli na tradicionalno srečanje invalidov na Kopah. Odhod: sobota, 04.08.2018 ob 06.15.
Prijave sprejemajo na društvu do petka med 08.00 in 13.00 uro.

Zakaj zidati kar počez
Prebiram Mandrač in kolumno o Argu, ladjedelnici...
To kar je tam napisano tudi sam govorim že desetletja vendar tudi mene nihče ne sliši. Večino starih stavb je dovolj samo pravilno sanirati brez sprememb in to je najlepša obnova. Tega se držim tudi sam pri obnavljanju različnih predmetov, kjer manj dejansko pomeni več. Pravzaprav je velika škoda da je Argo ostal brez tistih stavb, ki bi jih .1 zlahka obnovili.
| Tam kjer je Merkur bi lahko imeli vodni park (v povezavi direktno z 1 morjem) in zabaviščni center za mlajše, saj česa takega na obali mladi sploh nimajo več. Gavioli bi lahko bil kulturni center par excellen-ce, muzej ali vsaj prostor za vaje glasbenikom ki tega nikjer v Izoli ne najdejo. Nikar ne uničujmo Izole kot se je zgodilo Portorožu. Še je čas, da se s civilnimi pobudami zoperstavimo požrešnosti surovega, brezkompromisnega kapitalizma, ki ga ne zanimamo ljudje, ampak zgolj dobiček.
Marko (naslovv uredništvu)
Izola je primerna za državni judo center
Tako je povedal alfa in omega slovenskega juda, Marjan Fabjan, med skupinskim treningom 350 judoistov in judoistk iz vsega sveta. Judo kamp Izola letos namreč podira vse rekorde, tako iz kvantitete kot kvalitete.
Izola že tradicionalno konec julija gosti judo kamp. Zadnja leta ga organizira Judo zveza Slovenije, letošnji pa je, tudi zaradi sreče s koledarjem in prihajajočega svetovnega prvenstva, posebej bogat.
Ta teden Izola gosti okoli 350 judoistov in judoistk iz vsega sveta. Med njimi je tudi 12 olimpijskih kolajn iz zadnje olimpijade v Riu, od katerih so štiri zlate. Toliko kolajn na kupu se v Sloveniji še ni videlo, je povedal verjetno naj-pomebnejši mož juda v državi, trener Marjan Fabjan. Smetana svetovne judo karavane, s celotno rusko reprezentanco vred, je Izolo letos izbrala tudi zato, ker je kamp umeščen med Veliko nagrado Zagreba, ki je bila prejšnji teden in Veliko nagrado Budimpešte, ki se bo začela čez dober teden, ob tem, da so prisotni takorekoč vsi najboljši, saj se intenzivno pripravljajo na prihajajoče svetovno prvenstvu, ki bo septembra v Azerbajdžanu.
A to ni in ne more biti edini razlog. Kot je povedal Marjan Fabjan, ima Izola odlične pogoje za treniranje Juda, le infrastruktura ni taka, ki bi si jo želeli. »Izola je enkratna. Je zelo primerna za športnike, pogrešamo pa nekaj športnih objektov. Mi predvsem veliko telovadnico, ohlajeno, kjer bi bile stalno postavljene blazine. Prepričan sem, da če bi imeli takšno dvorano, bi skozi vse leto in ne samo dva poletna tedna prihajali športniki na priprave.
Kot športni direktor zveze vam lahko povem, da bi ravno tukaj bil najbolj primeren kraj za slovenski judo center. To bi pomenilo, da bi lahko celo leto imeli priprave v Izoli.«
Kaj bi to pomenilo za turistično življenje mesta pa je hitro na dlani. Trenutno so judoisti zapolnili lep del nastanitvenih kapacitet, saj so poleg 350 športnikov tukaj še vsi spremljevalci in podporne ekipe. Samo ruska reprezentanca šteje šestdeset ljudi. Naslednji teden bo prišlo še okoli 180 mladih judoistov, ki se bodo urili v prvinah te borilne veščine, ki je Sloveniji prinesla že pet olimpijskih kolajn. Med njimi je v preteklih letih bila tudi lanskoletna evropska mladinska prvakinja Klara Apotekar, ki je prejšnji teden v Zagrebu izgubila šele v finalu. »Na izolski kamp prihajam že sedem let. Tukaj sem tudi uspešno položila izpit za rjavi pas. Najprej sem prihajala z mlajšimi, zdaj pa še s starejšimi«, pravi Klara Apotekar in
ugotavlja, da je tak kamp izjemno pomemben, saj ne samo, da te uči tehnike, ampak ti da možnost treninga s tekmovalci iz veliko drugih držav, kjer imajo drugačne prvine in sisteme. »Zanimivo je vaditi z drugimi, saj imajo nekateri drugačen način dela in drugačen sistem borbe. In ko se tako z njim pomeriš na kampu se v bistvu pripravljaš na tekme, ki jih boš imel na uradnih tekmovanjih.« Klara je povedala, da je bila Izola pomembna tudi pri-njeni poti do naslova evropske mladinske prvakinje, saj je šlo za nekakšne zaključne priprave pred prvenstvom. »Ampak vroče pa je!«, se je v smehu potožila, ter povedala, da si septembra na prihajajočem svetovnem prvenstvu želi predvsem dobrih borb in kakšno dobro uvrstitev.
Žal pa ni vse idealno. Marjan Fabjan je nezadovoljen z odzivom lokalne skupnosti do kampa, saj pravi, da občani večinoma sploh ne vedo, da se tukaj nekaj dogaja. »Lahko pa bi prišli pogledati in bi videli, kako potekajo skupni treningi, ki so zares zanimivi. Toliko vrhunskih šptornikov na kupu je res težko videti.«
Kdo ve, morda pa bomo v Izoli le kdaj dočakali nacionalni panožni center. Ampak ne takega, ki je vezan na morja, temveč na kimone in tatamije.
AM
Izolski napad bo dirigiral Poles
Vzporedno z bližanjem priprav za novo sezono, se izolski igralski mozaik vse bolj polni. Člansko vrsto je uradno okrepil Jernej Poles.
V novi sezoni, ki se bo pričela septembra, bo izolski dres oblekel Jernej Poles, ki je še do nedavnega bil član hrpeljskega Jadrana in si z njim v zadnjih krogih tekmovanja zagotovil obstanek v l.B ligi.
Jernej, ki se najbolje znajde na mestu srednjega zunanjega igralca, je ob tej priložnosti povedal: »Vesel sem, da bom igral za klub z jasnimi in visokimi ambicijami. Želim si napredovanja in uresničitve ciljev kluba. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil matičnemu klubu RD Jadran Škerjanc za vse, kar mi je dal« Igralcu želimo uspešno sezono 1	Martin Franetič
Jadranje
Slovenska reprezentanca za SPvAarhusu
Med 30. julijem in 12. avgustom bo drugo največje dansko mesto Aarhus prizorišče težko pričakovanega World Sailing Svetovnega prvenstva v jadranju 2018, kjer se bodo že delile prve vozovnice za prihodnje poletne olimpijske igre Tokio 2020. Svetovno prvenstvo za vseh 10 olimpijskih razredov v jadranju ter za razred formula kite bo eden največjih športnih dogodkov letos, kjer bodo jadralci iz več kot 100 držav tekmovali za svetovna odličja in se kvalificirali za naslednje poletne olimpijske igre.
Slovenijo bo zastopalo 11 jadralk in jadralcev v 9 posadkah v 5 olimpijskih razredih ter razredu formula kite: posadki v dvosedih Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470 ženske ter Peter Janežič in Sebastian Prinčič v razredu 49er, v enosedih bodo nastopili Žan Luka Zelko in Nik Pletikos v razredu laser standard, brata Jan in Liam Orel v razredu finn ter sestri Kim in Lin Pletikos v razredu laser radial ženske, Toni Vodišek pa bo nastopil v zaenkrat še ne olimpijskem razredu formula kite.
V razredih finn in 470 ženske bodo s prvimi plovi začeli v četrtek, 2. avgusta. Za razrede 49er, laser standard in laser radial se prvi plovi začnejo v soboto, 4. avgusta, razred formula kite začne v nedeljo, 5. avgusta.
Četrtek, 2.avgust2018, št. 1261	KAPUČINO
~-------------------------—----------------------------
V 31 urah iz Izole do vrha Triglava
Izolski ultramaratonec Mitja Volčanšekje v31 urah in 43 minutah pritekel iz Svetilnika do Aljaževega stolpa na Triglavu. V času, ko se nas večina pritožuje, da je prevroče, da bi sedeli na terasi sosednjega bifeja.
Izolan Mitja Volčanšek, po poklicu novinar Slovenske tiskovne agencije, si je postavil osebni cilj, v manj kot 48 urah priteči iz Izole do vrha Triglava. Uspelo mu je v slabih 32 urah.
Mitja Volčanšek se z ultrama-ratonom ukvarja zadnjih deset let. Pred tem je rad tekel, pa tudi kolesaril, a s časom je opazil, da mu dolge razdalje bolje ležijo. O njem smo pisali pred dvema letoma, ko je najprej trinajstkrat v dvanajstih urah pritekel na Slavnik, nato je uspešno tekel tudi na sloviti 100 miljski preizkušni v Leadvillu v ZDA, kjer je med 340 tekači iz vsega sveta zasedel odlično 25. mesto. Tokratni izziv, za katerega pravi, da ni niti pomislil, da bo tako odmeval, pa si je zastavil malo za “šalo”, malo pa tudi kot priprave na naslednjo 100 miljsko tekmo, ki bo septembra, spet v ZDA.
-	Si pretekel vso pot od Svetilnika do Triglava?
-	Ne, seveda nisem. Dober del 180 kilometrske poti sem pretekel. Ko pa so bili vzponi prestrmi, ali pa proti koncu, je bilo skoraj več hoje kot teka. Je pa seveda razlika med hojo in hojo. Tempo moje hoje je bil zelo hiter.
-	Na Triglav si nameraval priteči v 48 urah. Porabil si veliko manj.
-	Ko sem se pripravljal na to avanturo, sem izračunal dolžino trase in na podlagi te in višinskih metrov ter tehnične zahtevnosti terena vedel, koliko časa bi potreboval. Glede na svojo pripravljenost sem vedel, da bi lahko pritekel v 36 urah, ampak sem hotel predvsem uživati, saj ne gre za tekmo. Recimo, da sem si postavil neko zgornjo mejo, ki mi je še vedno predstavljala izziv.
-	Po kakšni poti si tekel na Tr-gilav? Verjetno ne po avtocesti.
-	(Smeh) Če bi se dalo, bi seveda izkoristil. Iskal sem pot, ki je med krajšimi, ki pa jo v večjem delu poznam, saj nisem imel časa za ogledne ture. Ena možnost bi bila, da bi tekel čez tržaški Kras in Vipavsko dolino proti mostu na Soči, a tam še nisem tekel. Raje sem šel, na še eno od krajših tras, ki pa jo vseeno poznam.
Pomagalo je, da je bil prvi del večinoma po asfaltu, zaradi česar sem bil veliko hitrejši, kot sem sprva pričakoval.
-	Kam pa te je pot peljala?
-	Po Parenzani sem šel do Dekanov, nato po planinskih stezah mimo Ospa in Socerba do Kozine. Od tam do Razdrtega po stari cesti, nato čez Nanos, mimo Vojkove koče, da mi ni bilo treba teči okoli hriba, nato Col, Črni Vrh, delno po makadamskih poteh do Idrije, saj je glavna cesta zaprta, nato proti Cerknemu in tam se je končala cesta in so se začele potke in prava strmina. Zadnjih 60 kilometrov do cilja je bilo tako kar malo ekstremnih z veliko klanci, do Porezena, Koble, Bohinja in gor, do Aljaževega Stolpa.
-	Je prišel trenutek med tekom, ko si si rekel, kaj mi je bilo tega treba?
-	(Smeh) Kar nekajkrat, ja.
-	Tekel si ves dan, vso noč in del naslednjega dne. Kako lahko to telo zdrži?
-	Vzameš si svoj čas, imaš več premorov. Prijatelj me je spremljal z avtom, tako da sem imel lahko vsakih 10 ali 15 kilometrov pavzo, zapolnil sem si zaloge z vodo, nekaj sem pojedel, se vse-del. Najdlje sem si vzel 45 minut v turistični kmetiji na Abramu za toplo kosilo, drugače pa so bile pavze kratke. Paziti moraš, da se telo ne ohladi.
-	Imaš že izkušnje s tako dolgimi razdaljami, vendarle si tudi že v ZDA pretekel 100 milj oziroma 160 kilometrov. Kako je ponoči po planinskih poteh, sredi gozda?
-	Ja, saj sem bil že na več ultra maratonih in dejstvo je, da vsaj del teh tekem tečeš ponoči. Danes imamo že izjemno močne svetilke, tako da velike razlike ni. No, podzavestno greš nekoliko počasneje a bistvene ovire ni. Seveda, problem je, če te je strah biti ponoči sam sredi gozda (smeh).
-	Recimo, da je zgodovinsko gledano, “ponoči, sam, sredi gozda”, lahko tudi sama definicija strahu.
-	Morda res, ampak športam že veliko let, tečem zadnjih deset let in tukaj gre za izzive. Ko sem bil mlajši sem imel velik strah pred višino in eden od mojih izzivov je bil, da začnem hoditi na visoke gore. Gre za premagovanje svojih strahov in omejitev.
-	Pa si slišal zveri?
-	Seveda in takrat je najbolje, da tudi sam postaneš bolj glasen. Jaz sem tresel s palicami in govoril na glas. Tako se izogneš kakšnemu nepredvidenemu srečanju.
-	Ta izziv je bil tudi del priprave za septembrsko tekmo, kajne?
-	V prvi vrsti tečem iz veselja, ker toliko kot jaz pretečem, bi moral hoditi na veliko več tekem. Morda bom skočil na kakšen gorski tek, konec septembra pa grem res v ZDA na tek na 100 milj. Pred dvema letoma sem se v Koloradu spoznal z enim sotekmovalcem, s katerim sva skupaj pretekla del poti in vprašal sem ga, kje bi še bil kakšen dober, zahteven ultra maraton, ki je dobro organiziran, razpolaga pa z lepimi razgledi. Predlagal mi je to tekmo,

ki Starta v Zvezni državi Utah, konča pa v Zvezni državi Idaho. Gre za podobno tekmo tisti v Koloradu, z nekaj veš vzponi, a na nižji nadmorski višini. Je pa tek na teh ameriških ultra maratonih pravi užitek, saj tečeš večinoma po takoimenovanih “trailih”, gre za poti, po ki so zelo lepo urejene, široke, namenjene v osnovi vozom. Na gorskih tekmah v Istri ah pa v Dalmaciji pa moraš stalno paziti, kam boš stopil. Poleg tega je na tem Zahodnem delu ZDA, kjer so tej veliki narodni parki, tudi razgled fantastičen.
-	Uspeš uživati v razgledu?
-	Seveda. Ljudje mislijo, da zato ker tečemo, ne uživamo v naravi, a to nikakor ni res. Jaz veliko bolj uživam v teku v naravi, na gorskih preizkušnjah. Na tako dolgih tekmah si seveda lahko vzameš čas za uživanje v razlegu.
-	Omenil si, da si v ZDA med tekom spoznal sotekmovalca. Lahko med tako dolgo preizkušnjo klepetaš s sotekmovalci? Je tek, ki je v osnovi samotarski šport, lahko socialen?
-	Jaz sem po naravi samotarski, in dejansko sem preko teka spoznal veliko več ljudi kot bi jih sicer. Delimo si izkušnje nekega trpljenja, bolečine in odrekanja in to nas zelo povezuje. Med daljšimi preizkušnjami pa se lahko tudi kaj pogovarjaš. Če si tako zadihan, da ne bi mogel z nekom malo poklepetati, pomeni, da tečeš prehitro. In kratek pogovor ti pomaga pri premagovanju misli na to, koliko kilometrov je še do cilja.
-	Greš septembra v ZDA sam ali gre s tabo še kakšen tekmovalec?
-	Ne, tokrat gre z mano nekdanji sošolec, ki pa ne bo tekmoval, ampak samo pazil na to, da bom dobil na okrepčevalnih točkah to, kar potrebujem. Rekel sem mu, da je važno le, da na okrepčevalnici dobim hladno pivo (smeh).
-	Lahko pijete pivo med tekom? Ne zveni zelo športno.
-	Seveda. V petek, med tekom na
Triglav, sem zaradi vročine spil pet piv in en radler. Pivo je na slabem glasu zaradi popivanja v gostilnah, ampak če si aktiven tega alkohola sploh ne čutiš, ima pa ogromno mineralov in ogromno vitaminov, verjetno še več kot isotonične pijače. V Italiji na nekaterih ultra maratonih ponujajo na okrepčevalnicah pivo, pršut in lističe parmezana, na Istrskem maratonu pa za pivo skrbi ultramaratonec Dušan Mravlje v Strunjanu. A to je samo za maratonce, ne za polmaratonce, ki ga ne potrebujejo (smeh).	AM
2.8.	četrtek
20.00	Galerija Insula
otvoritev razstave DELAVNICA USTVARJALNEGA DUHA
MARCUS FERNANDO, TINA HOFMAN, ROK ZELENKO
20.30	Ljubljanska ulica - Pri špini
koncert Četrtkova srečanja pri špini MOJCA ZLOBKOJiarfa
4.8.	sobota
od 9.00 do 13.00 Ljubljanska ulica - Pri špini
ŠALŠIJADA
5.8.	nedelja
20.30	park Pietro Coppo
Pojemo za vse ljudi
Koncert Moškega pevskega zbora Izola. Zborovodja: Anton Baloh
6.8.	ponedeljek
18.00	Mestna knjižnica Izola
IZDELAJMO STRIP
POIŠČIMO SKRITE TALENTE NAŠIH STARŠEV delavnico stripa za starše in njihove otroke. Kreativna poletno delavnica, namenjena odraslim, ampak za spremembo v spremstvu njihovih otrok. Skupaj z otroci boste iskali vaše skrite talente, vaši otroci bodo odkrivali vaša znanja in veščine, skupaj pa jih boste narisali v obliki stripa. Otroci so najboljši opazovalci in ocenjevalci, prepoznali bodo vaš skriti talent, na katerega ste morda že pozabili. Morebiti ste v mladosti radi risali in ste to tekom let opustili, sedaj pa boste imeli priložnost, da ponovno zavihtite barvice in flomastre. Znova se boste odpeljali v risarski svet in skupaj z vašimi otroci narisali vaša znanja in veščine.
21.00	Letni kino Arrigoni
ŽAREK V SRCU
9.8.	četrtek
20.30	Ljubljanska ulica - Pri špini
koncert Četrtkova srečanja pri špini Emilia Martensson
11.8.	sobota
11.8.	in 12.8. cel dan Lonka in park Pietro Coppo
5. ANIME FEST
13.8.	ponedeljek
od 13 do 17 avgusta _Manziolijeva palača
Več kot glas
Poletni jazz tečaj, ki ga vodita priznana londonska vokalistka Emilia Martensson in pianist Barry Green. Tečaj je namenjen pevcev, ki želijo osredotočiti svojo osebno izražanje in pridobiti zaupanje z izvajanjem in z ritmom. Razpoložljivost je omejena, www.beyondvocals.info
21.00	Letni kino Arrigoni
MARIJINA ZEMLJA
15.8.	sreda
21.00	Letni kino Arrigoni
LA TERRA Dl MARIA
16.8.	četrtek
18:30 Arheološki park Simonov zaliv
srečanje bralnega kluba Kira Knjiga
Marguerite Vourcenar: HADRIJANOVI SPOMINI
Nekaj desetletij po Neronu v Rimu zavlada eden njegovih bolj prosvetljenih vladarjev, cesar Hadrijan (117-138). Njegovo življenje in dobo je v znamenitem filozofsko-zgodovinskem romanu HADRIJANOVI SPOMINI (CZ, 2005) ovekovečila Marguerite Vourcenar (1903-1987), eruditka, izjemna stilistika in sploh prva avtorica, ki je bila sprejeta v Francosko akademijo. Ostareli rimski cesar umira in piše nekakšno poslovilno pismo za svojega naslednika Marka Avrelija. V spominih se sprehodi skozi svoje življenje in pri tem veliko razmišlja tako o vojaških uspehih, zakonih, religiji, poeziji oz. umetnosti na sploh, kot tudi ljubezni in smrti. Ponovno knjiga, ki jo moramo brati počasi in s svinčnikom v roki, kajti uči nas premišljevanja o nas samih in tudi naši minljivosti.
Mestne knjižnice Izola
obvešča, da bo od 1. julija 2018 do 31. avgusta 2018
knjižnica za uprabnike knjižnica odprta po sledečem, poletnem urniku: ponedelje in četrtek: od 8.00 h do 12. 00 h in od 18.00h do 20.00h torek, sreda, petek:	od 8.00h do 15.00 h
sobota in prazniki:	zaprto
Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa
http://center-izola.si
Center za kulturo, šport in prireditve	http://www.odeon.si
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni	mn pe
Izola - Isola	El Izi
I '4;
I
PARK PIETRO COPPO
W\
-v
•>*
POJEMO ZA VSE •
r UUDI i ? - N
••--M*«..
Koncert Moškega pevskega zbora Izola
Zborovodja: Anton Baloh
1
i /
f"' “ H
Rezervacija in prodaja vstopnic: ****
Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola, 05/641-84-39,051/ 394-133 Blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom
mambr/m: 9
Galerija Insula
V četrtek, 2. avgusta ob 20. uri vas vabimo na otvoritev razstave
MARCUS FERNANDO, TINA HOFMAN, ROK ZELENKO
DELAVNICA
USTVARJALNEGA
DUHA
Razstava bo na ogled do 22. avgusta 2018.
Galerija Alga
skupinska razstava
Razstavljajo: Vesna Marion, Lenardič in Ksenija Pfeifer.
Razstava bo na ogled ves mesec
4 POGLEDI skupina Me4
Vlasta Markočič, Mojca
Galerija PlaC Ljubljanska 32 razstava ilustracij in striposlik
Neznani kavboj Martin Removš
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
ADRIJANA
MANDALENIC
Drobni detajli morja
MARIJA GRIŽONIČ
Štanjel
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Razstava v povezavi s projektom "Alle origini del trasporto marittimo in Adri-atico: i Carigadori dell'eta Veneziana" oz. "Začetki pomorskega prometa na Jadranu: karigadorji v beneškem obdobju"
Razstava popotniških fotografij z naslovom PORTRETI - INDIJA, nEPAL, eTIOPI-JA, VZHODNA TURČIJA. Pripravila jo je Nataša Hostnik, in razstava Ribiških predmetov. Pripravil jo je Janez Janežič, ljubiteljski etnolog in zbiratelj starin iz Kopra.
parku in na območju Svetilnika
Poletno branje do 31.8.2018 v Arheološkem parku in na območju Svetilnika (ob lokalu Vitaminček). Knjižnica na plaži je promocija branja in zabave z brezplačno izposojo in vračilom knjig, namenjena vsem, ki se na plaži kratkočasijo s knjigo. Izposodijo si jih brez formalnosti vpisa in članarine, vrnejo jih v knjižnico na plaži ali v Mestno knjižnico Izola.
1.	Arheološki park Simonov zaliv:
avgust: torek - nedelja od 17.00 - 20.00.
Mestna knjižnica Izola bo julija in avgusta v Arheološkem parku prisotna z dogodki, namenjenimi lepi besedi:
-10.8.2018 ob 18.00: Pravljična ura z delavnico
- 16.8.2018 obl8.30 Srečanje bralnega kluba Ki ra knjiga; Marguerite Jour-cenar: Hadrijanovi spomini
2.	Svetilnik/ob Vitaminčku, na Kopališki ulici:
avgust: ponedeljek-nedelja od 10.00-18.00.
4.8.,11.8.,18.8.,25.8. ob 11.00: krajše lutkovne animacije in kamišibaj gledališče za otroke
Notranja zavest ali Znotraj uma
otvoritev razstave, v četrtek 2.8. ob 20.00 v Galeriji Insula
Kdo opazuje opazovalce ?
Slovenski slikar, britanski fotograf. Hrvaška igralka.
Sprehodi se skozi um umetnika. Raziskuj po delavnici njegove ustvarjalne podzavesti in spremljaj umetniške procese, ki tvorijo nastanek slike od skice pa do končanega dela; podobo, ki se spreminja iz trenutka v trenutek glede na razpoloženje, osvetlitev in namen...obeh, umetnika in modela.
Priznan akademski slikar Rok Zelenko je združil svoje delo z nagrajevanim britanskim fotografom Fernandom , da bi skupaj dokumentirala nastanek več del na temo senzualnosti, telesnosti in človeške figure. Glavni objekt teh del je igralka Tina Hofman. Tina je študirala v izraznem gledališču (Physical Theatre) v Londonu in deluje kot igralka, režiserka in tokrat kot profesionalni model.
Zelenko, Fernando in Hofman vsi živijo v Grožnjanu in so člani tamkajšnje umetniška skupnosti. Zadnja tri leta sodelujejo na tem projektu. Samo v takih umetniških skupnostih se lahko trije tako različni ustvarjalni talenti srečajo in sodelujejo toliko časa. Pričujoča razstava nam predstavi tako dokončane slike, kot tudi enkratno serijo fotografij, ki dokumentirajo delovni proces ustvarjalnega uma.
Dalavnica ustvarjalnega duha
Delavnica ustvarjalnega duha je naslov , ki nas najprimerneje predstavi. Naša zamisel je, da skušamo v prostoru poustvariti pot umetnikovega ustvarjalnega uma. Postavili bomo nekaj dokončanih del, vendar bo poudarek na postopku ustvarjanja. Prisotna bodo tudi nedokončana dela, platna naslonjena na zid, ki naj izzovejo gledalca da si jih ogleda in jih razišče.
Na stojalih so lahko nedokončana dela, ali zgolj umetnikova majica, puščena tam. V nekem deli bi bil prostor urejen za poziranje, manjkal bi model, kot povabilo na poziranje.
Na koncu bodo tu tudi skice, dosti skic. Nedokončane zamisli, mnoge brez uspeha. Na zidovih, na tleh, pod nogami.
Fotografija naj zabeleži ustvarjalni proces, in medtem ko to počne, nekateri posnetki pridobijo lastni umetniški smisel. V svetu, ki je vedno bolj zainteresiran zgolj za končni “produkt” in koliko je vreden, je smisel te razstave, da pokaže, da je umetnostni proizvod le vrh ledene gore. Prava umetnost, prava vrednost umetniškega objekta je v dolgem postopku ustvarjanja.
Marcus Fernando
Četrtkova srečanja pri špini
Danes, 2, 8. - 203®
harfa
Naša redna gostja, harfistka Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica harfe na ljubljanski Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
je ustvarila bogato solistično kariero. Kot solistka nastopa v večini evropskih držav in z najuglednejšimi orkestri in solisti, pred velikimi poletnimi koncerti na prostem pa pripravi tudi koncert za dobro obveščene istrske prijatelje.
Spominska stran
Odšel je Oliver, »stari peškador«
Včeraj so se številni poslovili od Oliverja Dragojeviča, odličnega pevca in glasbenika, ki je obeležil vsaj štiri desetletja naše popularne glasbe. Na zelo opazen način je bil povezan tudi z Izolo, saj je sodeloval s skupino Faraoni in z njimi tudi posnel dve pesmi.
Ni ga Izolana, ki ne pozna pesmi U San Simonu in Peškador, pri katerih je Oliver sodeloval s Faraoni, seveda pa je bilo njihovih sodelovanj še veliko, več. Nelfi Depangher je bil tisti, ki je najdlje ohranjal prijateljski odnos in z Oliverjem govoril po telefonu še pred kakšnimi 14-timi dnevi, ko je bil ta zelo prepričan, da bo premagal to hudo bolezen.
- Spoznali smo se na nekem festivalu v Opatiji, kjer smo s skupino September sodelovali kot gostje in tam so se najine poti prvič križale. Takrat sem tudi ugotovil, da je tudi izvrsten klaviaturist, bil pa je tudi zelo dober klarinetist, čeprav tega ni posebej omenjal. Predvsem pa je bil odličen pevec, ki nas je povabil, da ga spremljamo na veliki jugoslovanski turneji, ki smo jo začeli v veliki dvorani Doma sindikata v Beogradu. Dogovorjeni smo bili, da bomo dan pred nastopom imeli vaje, potem pa dvorane niso izpraznili in tako smo šli na koncert brez ene same vaje. Takrat nam je dal preprost nasvet: »Samo počasi fantje. Jaz bom začel, vi pa počasi za mano. Važno je, da skupaj končamo.« In smo končali skupaj, potem pa nadaljevali od mesta do mesta in se res dobro spoznali.
- Oliver je bil »čovik od mora« in tudi zato smo se verjetno tako dobro razumeli. Rad je igral karte, ni pa rad izgubljal. Bil je vse prej kot velik zvezdnik, čeprav se je rad umaknil pred ljudmi, najraje na svoj čoln in v kakšen zaliv. Z nami je nastopal tudi po tistem skupnem obdobju in velikokrat je bil naš gost. Prišel je tudi na našo 25-letnico, ki je bila na Svetilniku in ker mu nismo mogli plačati drugače, smo mu uredili, da je po koncertu imel nastop s klavirjem v Simonovem zalivu. Dogajalo se je, da organizator ni storil vsega, kar bi moral za dober nastop, ampak Oliver tega ni naprtil občinstvu. Vedno je odigral tako, kot da je pred polno dvorano.
- Bili smo res dobri prijatelji in kadar je bil kje v bližini je velikokrat prišel do nas domov. Žal je umrl takrat, ko smo se pripravljali na praznovanje prvega rojstnega dne naših dvojčkov, ki ju žal ni videl in točno na dan, ko se je pred leti poslovil naš klaviaturist Ferdo Maraž. Takšno je pač življenje. Veselo in žalostno hkrati.
-	Oliver je bil velik umetnik a je bil tudi velik človek. Velik prijatelj Slovenije in Slovencev posebej pa nas tukaj na Primorskem. Verjamem da bi težko našel večji kraj na Primorskem, kjer ni nastopil vsaj sam ali pa z njegovo skupino, gostoval pa je tudi po manjši prizoriščih. Bil je pač umetnik, ki se nikoli ne nasiti glasbe. O tem priča tudi njegova bogata biografija in diskografija, ki se je začela s tisto znano Ča če mi Copacabana, nadaljevala s Cesarico in končala s posnetim skupnim nastopom s prijateljem Gibbonijem. Ves čas pa je bil z njim njegov galeb, ki ga je označil za celo življenje. Moj galebe.
-	Faraoni smo ponosni, da smo sodelovali z njim, smo veseli, da smo bili prijatelji in žalujemo, tako kot vsi tisti, ki imajo radi mediteransko pesem.
Ančka Zupan
1921 - 2018
Po dolgih letih lepega in hkrati napornega življenja, polnega najrazličnejših težav, se je v izolskem Domu upokojencev poslovila Ančka Zupan iz Kocjančičeve ulice v starem delu mesta.
Pogreb pokojnice bo v torek, 7. avgusta 2018 ob 12.00 na izolskem pokopališču, sin Miran
Izola, julij 2018
Odšel je
Zlatko Ražman - Rižo
1956-2018
Po dolgi bolezni, a tudi po dolgih letih velikega prijateljevanja, neštetih prijetnih srečanjih in pogovorih, po številnih skupaj preživetih dnevih in izpričanih zgodbah, nas je zapustil Zlatko.
Tisti Zlatko, ki nikoli ni povzdignil glasu nad druge, ki se je raje smejal kot bil resen, ki je rad pomagal vsem, ki so imeli težave s sodobnimi tehnologijami, ki je vedel veliko, a se ni hvalil s tem. Zlatko je bil naš prijazen sopotnik na tej poti življenja in brez njega bo gotovo drugačna kot je bila v teh letih in desetletjih. Fotografija za njegovim hrbtom, kjer bi sedel, če bi še bil z nami, nas bo dolgo spominjala nanj.
Vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje.
prijatelji z Ljubljanske ulice Izola, julij 2018
Kočevar Stanko
1941 -2018
Ob boleči izgubi moža, očeta in nonota, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem drugim, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče.
Žena Edina, sinova Albert in David z družinama
Izola, julij 2018
Predzadnja
Ukradli so skuter
Izolan je prijavil, da je ponoči ostal brez skuterja, ki je bil parkiran v centru Izole.
Ponaredil je dovolilnico
Izolski redarji so obvestili policiste, da uporabnik parkiranega avtomobila uporablja ponarejeno dovolilnico. Policisti so ugotovili, da ima občan dejansko v vozilu ponarejeno dovolilnico za parkiranje, zato bo zoper njega napisana kazenska ovadba na pristojno sodišče.
Z alkoholom v kamion Policisti so bili obveščeni o prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik avtomobila zaradi neupoštevanja pravil o varnostni razdalji, s tem ko se je zaletel v kamion, ki je zavijal na stransko cesto. Med postopkom pa je bilo ugotovljeno, da je udeleženec, voznik tovornega vozila, vozil pod vplivom alkohola, saj je napihal 0,89 mg/l.
Velika kraja
Na Industrijski cesti v Izoli je nekdo izpred podjetja ukradel prikolico z motornim čolnom Sea Pioneer 540
(guma, poliester), letnik 2007, in in-zvenkrminim motorjem Suzuki DF 70 TL, v skupni vrednosti približno 12.000 evrov.
Ukradli so kolo
V Izoli so domačinu ukradli moško gorsko kolo, znamke Scott, bele barve, vredno cca 700 evrov.
Zlomil si je komolec
Obveščeni smo bili o prometni nesreči v Izoli. Voznik motornega kolesa, 52-letni Lucijčan, je peljal od bolnice proti Izoli. V križišču je z njegove leve pripeljal 48-letni voznik osebnega avtomobila iz Pirana, ki je motoristu vzel prednost. Ta se je želel izogniti trčenju in je zato naglo zavrl s sprednjo zavoro, zatem je padel, voznik avtomobila pa se je uspel pravočasno ustavit. Poškodovanega motorista so odpeljali v bolnico Izola, kjer so ugotovili, da ima zlom komolca. Povzročitelju sledi kazenska ovadba. Okradli sojo
Okoli 18. ure je v Izoli neznan fant Ptujčanki ukradel torbico z dokumenti, bančnimi karticami in denarjem. Oškodovana je za 200 evrov.
MALI OGLASI
Nepremičnine
Neinvalid z invalidskim vozičkom
Iz predora Markovec se je proti Izoli pripeljal moški z invalidskim vozičkom. Na izvozu za Izolo so policisti izsledili 65-letnega domačina, ki ni invalid. Odstranili so ga s hitre ceste in mu izdali plačilni nalog.
Utopil se je
Obvestili so nas, da se je v Izoli utopil moški. Zdaravnica je na kraju potrdila smrt in odredila sanitarno obdukcijo. Znakov kaznivega dejanja ni bilo. Gre za 74-letnega domačina.
Pobrali so platiko in papir
V Izoli so vlomili v parkiran kombi in iz njega ukradli denarnico s karticami in gotovino. Lastnica je oškodovana za 250 evrov.
Hotel je, pa ni
Obvestili so nas, da se hoče moški v Izoli močno vinjen odpeljati z avtom. Policisti so ustavili 40-letnika, ki je odklonil alkotest. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, sledi ob-dolžilni predlog.
Brez izpita v drevo in naprej
Očividci so nas poklicali in povedali, da vozijo od Valete proti Luciji za osebnim avtomobilom Citroen, ki je pred tem v Izoli trčilo v drevo. Voznica je sicer izstopila, pogledala poškodbe, zatem pa nadaljevala z vožnjo. Glede na vse podatke so policisti vozilo ustavili. Vozila je mladoletnica brez vozniškega dovoljenja (17-let). Avto so ji zasegli in ga vrnili lastniku (sorodniku, kateremu je vzela avto brez njegovega vedenja). Sledi ji kazenska ovadba zaradi odvzema motornega vozila in obdolžilni predlog zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja.
Pozor ob skokih v vodo Obveščeni smo bili o dveh nesrečah na kopališču. Najprej sta ob 14.30 dva moška v Fiesi s pomola skočila v vodo in se oba udarila v glavo. 42-le-tnik se je pri tem lažje poškdoval, 29-letnih pa huje. Odpeljali so ga v UKC Ljubljana. Ob 16.40 pa je na plaži pod Belvederjem prav tako na glavo skočil 43-letni državljan Rusije in se pri tem lažje poškdoval. Alkoholno ga je oplazil Poklical nas je voznik in povedal, da je njegovo vozilo na cesti od Šareda proti Izoli oplazil voznik osebnega avtomboila, ki je zatem odpeljal proti Izoli. Zapeljal je za njim. Policisti so ga ustavili na Rudi. 76-letniku so odredili alkotest, ki je pokazal 0.48 mg/l alkohol, poleg tega nima veljavnega vozniškega dovoljenja, vozil pa je neregistrirano vozilo. Avto so mu zasegli, sledi mu obdolžilni predlog.
Ukradel je dragi kolesi
V	Izoli je nekdo na Južni cesti vlomil v klet, iz katere je ukradel dve gorski kolesi: znamke GIANT RE-MEDI, črno modre barve, in zanam-ke SCOT ROADSTER, temno sive barve, z rdečimi lisami, lastnik je oškodovan za 3500 evrov.
Kraja na plaži slepih Nepridiprav je na 'plaži slepih' izkoristil odsotnost kopalke in ji iz torbe ukradel mobilni telefon. Neupravičen prostovoljni prispevki
Policisti so bil tudi v tem tednu obveščeni, da so bili v Izoli opaženi tuji državljani, ki neupravičeno pobirajo prostovoljne prispevke. Ob izsleditvi so bili izvedeni ustrezni ukrepi.
Ni mogel izvozila
Policisti so bili obveščeni da na parkirišču v zaklenjenem avtomobilu sedi starejši gospod, ki ne more iz vozila in je v slabšem zdravstvenem stanju. Ob prihodu na kraj so policisti razbili steklo vozila in pomagali gospodu
iz avtomobila. Na kraju mu je bila nudena zdravniška pomoč.
Okradli so kamp
V	kampu je nekdo ponoči skozi 'na ventus' odprto okno vstopil v recepcijo in tam ukradel menjalni denar.
Kjer se prepirajo trije, dobijo globo
Policisti so bili poslani na sosedski spor in ugotovil, da se kregajo in žalijo. Ker se tudi ob prisotnosti uradnih oseb niso umirili, so vsi trije udeleženci dobili položnico.
Križal je pot mopedu Voznik osebnega avtomobila je v križišču spregledal mopedista in mu odvzel prednost. Ker se je mopedist želel izogniti trčenju je naglo zavrl, pri tem pa izgubil oblast nad motorjem in padel. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico.
Dvojno delo
Policisti so obravnavali dve kaznivi dejanji nasilja v družini. Obema kršiteljema je bilo skupno, da sta grdo, nasilno in ponižujoče ravnala s partnerkama. Obema je bila izrečena prepoved približevanja in oba bosta morala na sodišče.
Padla in se poškodovala
Policisti so bili obveščeni o prometni v Livadah. Zaradi neobvladova-nja mopeda je voznik močno zavrl in izgubil oblast nad mopedom. Skupaj s sopotnico sta padla in se poškodovala.
Zaposlimo
Zaposlimo prodajalca na BS OMV v Izoli, zainteresirani pokličite na Tel.041 345 750. LP BS OMV IZOLA
KUPIM
Kupim dvosobno stanovanje ali del hiše na slovenski obali. Telefon: 051 311 180
NAJAMEMO
-Urejen, zaposlen mlad par z otrokom išče stanovanje, tel 040 186 899
-	Najamem dvoposteljno sobo s sanitarijami ali manjšo garsonjero v Izoli za več let. Sva srednjih let, mirna, brez obiskov in redna plačnika. Tel. 041 240 545 Majda
-	Umirjen in urejen starejši par najame delno ali v celoti opremljeno stanovanje v Izoli za daljši čas. Najem 350 Eur + stroški, tel. 070 503 698
-	Najamem enosobno stanovanje v Izoli za dlje časa. Tel: 041 909 615. Nina.
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
Najamem osvetljeno enoposteljno sobo v Kopru, Izoli ali Portorožu kjer je na voljo uporaba kuhinje in kopalnice ( pečica.pralni stroj- nujna). Tel: 070 655 346
-	V Izoli ali okolici najamem svetlo in primerno ogrevano garsonjero za eno osebo, zaželeno brez televizorja in zgolj osnovno opremeljeno. Tel. 051 205 609 (klic ali sporočilo)
PRODAMO
-	Na Brkinih prodam lepo, veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900
-	Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. 041/478-034 Oktavio
ZAMENJAVA
-	Menjam hišo na Notranjskem, nad Kanjonom Iške, za stanovanje v Izoli. Stara Izolanka. Tel 041 834 900
-	Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2) za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530
-	stare kope prodam (cca 50 komadov) primerne za pokrivanje kažet tel. 031 532 701
-	Podarimo 4 rabljene jogije v dobrem stanju.Tel.: 041 679 743
-	Najamem ali kupim zemljišče za postavitev srednjega kontejnerja. Tel. 068153959
-	Prodam gumirano obleko za suho potapljanje - (in reševanje) - Canepa & Canpi Genova (Italia) - Ni bila še uporabljena. - Velikost do 180 cm. Cena 120 Evrov. Tel. 031 779 282
-	Prodam belo posteljo, ogrodje iz masivnega lesa (185 x 160 x 55 cm) z gibljivim letvenim dnom in kvalitetnim posteljnim vložkom. Pokličite na 030 356 542.
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Iz Mavrice do Delfina
Otroci iz Vrtca Mavrica Izola - enota Školjka so v letošnjem šolskem letu 2017/2018, v sklopu Projekta “Z igro do prvih turističnih korakov" spoznali in se naučili besedila ljudskih pesmi. Risali in slikali so na temo ljudskih pesmi, ter se družili in vzdrževali prijateljske vezi med vrstniki.
Projekt smo zaključili v hotelu Delfin 20.6.2018, s prepevanjem vseh sodelujočih skupin 4. paviljona - enota Školjka (Kresničke, Delfinčki, Ježki, Metulji).
Družili smo se s starejšimi občani in z obiskovalci hotela Delfin. Projekt je potekal mesečno v dogovoru in na povabilo Marjetke Popovski in hotela Delfin, kjer so nas tako lepo sprejeli in pogostili. Zavedamo se pomena ljudskega izročila in povezovanja s starejšimi generacijami in otroci iz vrtca, ki so še dodali to noto s prepevanjem ljudskih pesmi. Zahvala gre tudi Društvu upokojencev “Cvet v laseh” iz Domžal, ker so nas ponovno povabili na skupno druženje v hotelu Delfin.	Melita Čermelj
IZDELA VA;
LETAKOV
VSEH VRST NALEPK MAJIC
TISKANJE:
PLAKATOV KNJIG V MEHKI
STISKARNA MANDRAČ Teu 040/43-29-43
VEZA VI
NUDIMO:
OBLIKOVANJE
POMOČ PRI OBLIKOVANJU