Št. 25
Mai»ibop, dne 13. januarja 19IO
Tečaj XLIV
Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsk» dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo S K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega druStva" dobivajo list brez posebne naročnine. •— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sin« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne<
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Liberalni sleparji.
Naša liberalci se lovijo za vsako bilko, ki bi jih lahko držala Še nekoliko časa nad vodo. Zidaj so se zgrabili z,a doklade na pivo ter begajo z neresnico in zavijanjem posebno hmeljarje.
Dokazano je, da se spodnještajerski hmelj ne prodaja pivovarnam na Štajerskem, ampak hnitljskim trgovcem na Češkem in Nemškem. (To lahko potrdijo isti mešetarji, ki so sedaj največji hujskači, ki pa za časa trgovine s hmeljem nima<jo nobenega Isrca in smisla za hmeljarje, ampak nesramno pritisikajo na cene, in sicer za korist svojih in judovskih žepov. Ti hinavci, ki so največji škodljivci pošteinih savinjskih hmeljarjev, agitirajo sedaj okoli z neresnico, da bo cena hmelja, ki se prodaja na Češko in Nemško, trpela zaradi tega, ker se bo cena piva pri litru zvišala za 1 krajcar, ako ne vzamejo tega krajcarja bogati pivovarnarji nase. V tem oziru pa ne storijo liberalci ničesar.
Neresnično je tudi govorjenje liberalcev, da bo sedaj zavživaaije piva manjše kot doslej. Ampak povsod se je pokazalo, da vsled povišanja in radi tega nastale agitacije par mesecev zavživauje piva pojema, potem pa zopet raste in raste, kaikor da M povišanja ne bilo. Tudi v tem oziru bi bil torej su«\ hmeljarjev, če bi svoj hmeij tudi res prodajali na Štajerskem, neutemeljen in samo izliv strastne agitacije od strani liberalcev.
Kako malo resni so liberalci, pa kaže dejstvo, da nočejo govoriti o tem, kake nasledke bi imelo, ako bi se doklade na pivo ne zvišale.
Potem bi imeli zvišanje doklad na zemljiški, hišni in obrtni davek za okroglo 20 odstotkov, Te doMa-de bi zadele tudi hmeljarje mnqgo bolj občutno, kakor ako bi doklade na piivo imele res tubi one posledice, o katerih lažejo sedaj liberalci.
Neumen je izgovor, da so liberalci tudi proti dokladam na direktne davke. Drugih davkov ni dobiti, vsled tega bi sledilo z nujnostjo, da se zvišajo direktne doklade, ako se ne zviša pivna doklada, naj so potem liberalci proti ali za.
Kdor je proti dokladam na pivo, on dela s tem vede ali nevede na to, da se zvišajo doklade na direktne davke. Vse, kar pravijo liberalci o možnosti drugih davkov, je sama farbarija, ker vsaj voditelji agitacije morajo dobro vedeti, da država deželam ne dovoli drugih davkov pobirati.
PODLISTEK.
Novi davek.
(Vesela patent. Prosto iz nemščiue Smrogorski).
(Konec prihodnjič.)
„Niti besede, le povej!"
„Moraš me razumeti, Lujz. Tak kanon stane vražje mnogjo, in potem še vsako leto kupovati pri tako slabih časih. Ah naj se mučiva celo leto za to, da kupiva ka/non, cd katerega nimavlu nič? Pa sva sklenila, jaz in Caharija namreč, da je vendar pametneje, da si obdrživa denar in — ti si rekel, Lujz, da kdor ima ženo, mu ni treba plačati?!/"
„Tako je!"
„Nu, glej, in midva tudi nečeva plačati!"
„Torej ne preostaja drugega, kakor ženitev!"
„Da, da," jeclja Martin in postane rdeč, kakor vrtnica.	J )
„Torej ženiti se hočeta?" vpraiša Slanjač. „To bi že lahko davno naredila.. — Ali nimata že nevesto?"	-M! I
„Kje neki? — Zato govorim o Kupčiji. Mislila sva na te. Ti prideš daječ po svetu in nama bodeš že svetoval taki, ki bodeta za naju H»..
„Ce mi zaupata, z veseljem —"
„In petdesetak od vsakega," dokonča Martin.
„Ni slabo. — Samio je dovolj po svetu< in za vaju hočem nekaj prav posebnega poiskati. Tako bi bila n. pr. Gornjakova Rezka. Je sicer malo ponosna stvarica. . ."
„Le nobene gospode v hišo, Lujz," reče Martin.
„Ali pa Dolinarjevo Katico. Je sicer mlada . , "
Liberalci bodo storili hmeljarjem neizmerno ut-slugo, ako jim odpravijo največje pijavke njihovega bla-gosjtanja, ,to so hmeljski mešej^rjj in judovski kupci. Tukaj so oderuhi in škodljivci savinjskih hmeljarjev. Doklade na pivo jim ne bodo škodile, v nasprotnem slučaju pa dobe občutljive in neizogibne doklade na zemljiški, hišni, Obrtni in druge direktne davke.
Proč torej z liberalnimi sleparji!
Deželni zbor štajerski.
M«
V	ponedeljek, dne 10. januarja je bila zopet seja deželnega zbora. Kakor pripoveduje deželni glavar, bo zboroval deželni zbor do 26. januarja. Ako je ta vest došla glavarju iz dobrih virov, potem pomenja to v jeziku politikov govorjeno, da deželai zbor češki ne bo .sklican, in drugič da bo kmalu sklican državni zbor. Prej je bilo določeno, da se snide državni zbor šele 10. februarja. Gotovo se finančnemu ministru že mudi, da, dobi kmalu novih davkov,
V	ponedeljkovi seji je bilo deželnemu zboru predloženo poročilo o ustanovitvi kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici.
Kmetijska šola v Št. Juriju.
Poročilo o Šentjurski kmetijski šoli je v deželnem zboru zastopal deželni poslanec dr. Korošec.
Šola je stala dosed^j okroglo 430.000 kron, in sicer nakup posestva 90.000 kron, uprava 21.000 K, prenosni stroški 10.000 kron, zidava šolskega poslopja in gospodarskih poslopij 308.000 kron.
V	šolo se je letos sprejelo 25 učencev, drugo leto se jih bo sprejelo že lahko 30, Za sedaj poučujejo 3 učitelji. Šola bo trajala le 10 mesecev. Kadar bodo fantje odšli, bodo krajši gospodarski tečaji. Letos ob Veliki noči bo prvi knjigovodski tečaj. Tiskovine za ta tečaj bo oskrbela c. kr. kmetijska družba za Štajersko.
Šola se je otvorila dne 4. januarja. K Šoli spada 42 ha posestva. Nekaj se bo še nakupilo, v kar je pripravljena svota 9000 kron.
Nemci proti šoli.
Strastno so govorili proti Šoli ter izrekli, da ne dovoli'jo potrebne svote nemški poslanci Einspinner, Otter in Franz. Po njih volji bi bilo, da bi Slovenci sploh he imeli nobene Šole, ampak ostali le hlapci,
dekle in delavci, ki bi služili Nemcem kruh in bogastvo.
Nastop omenjene trojice nemških poslancev^ studil se je celo drugim nemškim poslancem, ker je bila strast in sovraštvo do vsega, kar je slovenskega, preveč glasno govorila iz njih ust.
Odgovor.
Zavračala sta napade Nemcev deželni odbornik grof Attems in poročevalec dr. Korošec,
Ko je prišlo do glasovanja, je bila velika večina za predlog, da se ustanovitev Šentjurske šole vzame na znanje in se stroški odobrijo.
S tem so naši poslanci srečno pripeljali to šolsko zadevo, za kojo so se že prejšnji poslanci s hvalevredno žilavostjo borili, pod varno streho.
Zanimivo.
Dne 10. januarja se je volil vinogradniški odsek. Prvikrat so ponudili pri tej volitvi Nemci Slovencem vsaj podpredsedniško mesto. Podpredsednikom je bil izvoljen poslanec RoŠkar. Ni sicer veliko, a vendar se vidi, da so ostre besede, s kojimi je bičal dr. Korošec pri razpravi o začasnem proračunu, postopanje nemške večine v odsekih, vendar imele upliv.
V obrtni odsek je poslal Slovenski klub dr. Ver« stovšeka in Novaka.
lirični ogled.
—	Ogrsko. LukaČ svoje nailoge ni mogel izvršiti, zato je cesar predvčerajšnjim poveril sestavo non ve ogrske vlade, ki naj ima nalogo, izvesti nove volitve, grofu Khuen-Hectervaryju. Grof Khuen-Heder-vary ima nalogo, za slučaj, da se s sedanjim parlar mentom ne bo dalo nič storiti, razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve.
—	Ustava za Bosno in Hercegovino. Z Dunaja poročajo, da bo prvo delo nove ogrske vlade oidobre-nje deželne ustave za Bosno in Hercegovino, kakor jo je že dogovoril Wekerle z avstrijsko vlado. Istočasno z razglašenjem ustave bodo odpravljene tudi vse pred-pravice, dovoljene za Časa priklopljenja Avstro-Ogr-ski. Tudi predpravice bosanske agrarne banke da bodo uničene.
—	Portugalsko. Lizbonski policiji se je posrečilo, priti na sled veliki zaroti proti portugalskemu
„Ni za naju!"
„Potem Mlinarjeva Zofka, Je bogata, lepaj, in ne premlada, ampak vesela. Celi dan bi pela in plesala,"
„Nič za naju!"
„Pri Cirošu v Rovjem sta dve starejši hčeri, ti bi bili za vajin. — Kaj vraga, da se nisem na ti dve že prej domislil. — Stari sta okoli 26 in 28 let, dobri gospodinji, ne posebno lepi, tudi ne prebogati. Dela-ta pa kakor dva konja."
„Stoj, pri teh dveh ostanemo. Lepota je sicer lepa reč, auipak potrebna ni. Denar se že vzame, a če ga ni, nič ne de. Saj imava midva zato. Ce sta dobri gospodinjji in delavni, to je, kar se mora iskati. Ostanimo torej pri teh. Tudi Cahariji bo prav. Kaj bomo to dalje iskali."
In Cahariji je bilo prav. Martin ga je poklical in Slanjač je moral še enkrat povedati celo izložbo. Da je hvalil Cirošove nad vse, se razume, in hvalil je, da sta bila stara samca kakor kvas.
„Nu, prava bedaka sva bila, da nisva že prej mislila na ženitev."
Za dva dni pozneje so se dogovorili, da gredo snubit.
Kakor mlad fantič je šel Slanjač od teh Idveh. To je bila kupčija. In pa veselje pri Cirošu. Tako dobro Slanjač žo dolgo ni živel, kakor ta dan. Pečenka, krapi, gibanci, jabolčnik — vse je dobil. In tretji dan je na kolodvoru Hrastje čakal oba ženina,-
Rovje jo ležalo slabe pol ure za trjgom Hrastje, in iz Mlaje je peljala železnica v Hrastje.
To je bila Caharije in Martina prva vožnja po železnici, ker sta navadno hodila p0š v Hrastje, Če sta Imela kak opravek .To se je pa dogodilo vsako
peto leto enkrat. Slučaj je ravno hotel, da so se tudi s tem vlakom, kakor ženina, peljali častniki, da bi študirali kraj za manever.
To je bilo nekaj za Slanjača.i „Gledita," jima zašepeče na uho. „To so že eni izmed onih, ki bodo lovili."
„Tako," gledata plašno na Častnike, „Glej, da brž odidemo."
Šli so v Rovje. Martin in Caharija sta bila o-pravljena nedeljsko, oba z novim klobukom. V žepu pa hranilno knjižico.
Prišli so do CiroŠa, Gpspodar je bil močan, visok človek, kar je ženjinoma imponiralo. Seidli so k mizi, in kakor je že navada, začeli jesti. Stregla je najmlajša hčer. Ko je bil obed končan, razkazoval jima je gospodar hišo in gospodarska poslopja. Posebno veliko sicer ni bilo, a v lepem redu, kar se je Ženinoma jalco dopadlo.
„Se pač vidi, kako znajo ženske delati,* reče Martin Cahariji, ko sta bila za trenotek sama-
„Radoveden sem že na dekleti," odvrne Caharija.	* '
Končno prijdeta tudi ti dve. Oče ju je poslal nalašč na polje, da bi snubača ne mislila, da nimalta nič opravka.
Kakor dve vili na slonovjih nogah se priziblje-ta v sobo. Katica naprej, za njo Suzana.
„Saprment," zašepeče Caharija Slanjaču, ^Kakšni pošasti sta to?"
Slanjač pa, kot bi ga ne slišal, reče: ..Tu sta naši dve punici. Vedno pridni, vedno urni. — Nu, Katica in Suzana, pridita bližje! Glejta, Kakšna gpsta sem vama pripeljal!" Pogumno stopita bližje in:
i
kralju Manuelu. Zaprla je 40 oseb. Med temi so vsi anarhisti, ki so se udeležili umora očeta sedanjega kralja.	J	!ff
Gališki namestnik Bobrczinski namerava v najkrajšem času odstopiti. 2 njim vred odstopi tudi, kakor poročajo listi, gališki deželni maršal grof Ba-0eni, Naslednik Bobrczinskemu bo najbrž knez Andrej Lubom irski.
Mala politična naznanila.
Dne 7. j an u a r j ai: Listi poročajo, da namerava avstrijska vlada zgraditi v Šebeniku drugo vojno luko. S tem bi se izvršil že star načrt, na katerega se je v Avstriji takoj misliilo, ko je morala odstopiti Benetke v Italiji, —. ¡Angleški ministrski svet jo sklenil, da se odpošljejo štiri vojne ladje gibraltar-skega brodovja v Kanejo, da varujejo turško nadvlado nad Kreto» r- Bivši Češki minister dr. Pacak mis] baje odložiti svoj državno- in deželnozborski mandat radi bolehnosti.
Dne 8. j a n u a r j a: Volilni boj na Ai^gle-šken« je nad vse silen. Balfoui, voditelj konservativcev, je imel agitačni govor, v katerem je hujskal na vojsko proti Nemčiji, — Turški vojaki so vdrli v neko tuniško vas in streljali na prebivalstvo. Francoska vlada se je zato pritožila v Carigradu, — Predsednik rumunskega senata, general Budisteanu, je prejel pismo, v katerem se mu preti, da bo isti anarhistični odbor, ki je izvedel napad na ministrskega, predsed. nika Bratianu, vrgel v palačo senata bombo takrat, kadar bodo imeli senatorji sejo, Vlada je odredila varnostne priprave okoli senata.
Dne 0. januarja:; Na Ogrskem ustanavljata grof Tisa in Andraši novo stranko. — Ogrski ministrski predsednik Wekerle bo povišan v grofa. Ob Wekerlovem odstopu bo odlikovanih 261 oseb. — V Spljitu se je sestavil odbor, ki bo sklical dne 16. t. m. velik shod, da se odločno zahteva izvršitev dal-mat'inske-belokrajjinske železniške proge. Shoda se u-deleže vsi dalmatiiisjd državni in deželni poslanci, deželni odbori, zastopniki trgovlsfcih zbornic in občin. — Pruska vlada namerava s silo razlastiti osobito taka poljska posestva, katerih lastniki bivajo v inozemstvu.	f,
Dne 10. januarja: Češki poslanci so vložili prošnjo, naj bi se pri prihodnjem »ljudskem štetju štelo po materinem in ne po občevalnem, jeziku» Vlada je to prošnjo odbila. —• Minoli teden je bilo na Angleškem okroglo 20.000 volilnih shodov. V soboto je bil zafdnjii dan, ko so smeli Člani atngl. gosposke zbornice udeleževati volilnega boja. — Posvetovanje odposlance'. Nemčije, Angleške in Belgije, ki uredi meje Kongo-državi, se je sklicalo meseca februarja. — Grški ministrski predsednik ¡Mavromichalis je vložil v grški zbornici predlog, ki bo gotovo sprejet in po katerem ne bodo smeli biti poslaniki v inozemstvu stari nad 00, generalni konzuli pa ne nad 58 let. Ko se postava odobri, odstopijo grški poslaniki Deliannis v Parizu, Rangabe v Berolinu, Argyropoulos v Belgradu, prihodnje leto pa dunajski grški poslanik Manos.
Dne 11. novembra: Angleški „Times" pri-občujejo članek o razmerju med Nemčijo in Angleško ter pravijo, da mora imeti Angleška tako močno mornarico, da je njena zmaga gotova, če ji tudi na-povesta vojsko dv9 državi» — Cuje se, da namerava
„Pozdravljeni, pozdravljeni!" podasta. vsakemu
roke.
Kakor bi ga zbodlo, plane Caharija kvišku.
„Meni — meni je slabo — jabolčnik, zdi se mi, je stopil v glavo," in že je planil ven.
„Kaj mu je? — Kaj je? — Kaj je Cahariji?" vpijejo vsi križem.
„Slabo mu je postalo," zastoče Martin, „in tudi meni Če biti!"
In tudi on je odbežal ven.	i
Caharija je bežal že po polju in Martin plane za njim.
Naenkrat ga potegne nekdo od zadaj. • Bil je Slanjač.
„Kaj hočeš?1" ga vpraša Martin.
„Tu ostanita! ... Ali vaju ni sram, da odbe-žita kar tako?"
„Prosim te, spusti me," reče Martin.- Ra5e plačam kamon, kakor tako Žensko v hišo."
In bežal je naprej.
Zastonj je vpil Slanjač, nobien se ni ozrl. Šele daleč od Ciroša dohiti Martin C obar i jo.
„Ali si ti?" ga nagovori ta. „Hvala Bojgu! Ali si videl najini nevesti? — Rdeče lase?"
„In bradavičast obraz?"
„Debeli nos!"
„Široka usta!"
„Napete oči!"
,Jn roke, kakor medvedove šape. 'Martin, če naju te šape primejo — beži Martin — potem je vsega konec!"
In zopet sta se spustila v beg in se vstavila šele pred trgom Hrastje.
„Kaj sedaj," vpraša Martin.
„Sedaj greva k onim gospodom in vprašava, kaj stane kanon ter ga kar plačava. Raje plačam vsako leto kanon, kakor pa takega zmaja vi hišo. — Ali nimam prav, Martin?"
„Prav praviš, Caharija," odvrne ta.
(Konea prihodnjič.)
vlada zopet sklicati na Dunaj posvetovanja čeških in nemških voditeljev. Namen vlade in Nemcev je, pripraviti Cehe do tega, da privolijo v nacionalno razdelitev Češke, zato pa dobe mesta v novi vladi. — Bivši turški sultan Abdul Hamid je zblaznel.
Proti pooblastilz&emu zakonu.
(Govor poal. Pucka v seji državnega jtbera ilne 22. decembra )9<J9.)
Visoka zbornica! Vlada nam je predložila po- i oblastilni zakon, čegar sprejem mam je ekscelenca g. trgovinski minister najtopleje priporočil. Gospodje! Danidanes se vse pritožuje čez draginjo živil in zahteva prost uvoz iz tujih držav. Jaz dvomim zelo, da bi odprtje mej državi in ljudstvu koristilo.
Nekaj je gotovo! Ako se p»blastjilni zakon sprejme, bodo cene živine močno padle, ne pa cene mesa. Tako bodo imeli država in živinorejci veliko Škodo,	,
Jaz sem kmetovalec, imam dolgoletne izkušnje j in poznam razmero zelo dobro. Tudi kmetovalca ve- j likanska draginja hudo zadene, ker težko dobi delav. j ce in so ti razven tega zelo dragi, k,ar velja tudi o \ živilih, ki je rabi kmet, tudi o obleki, Opravi, orodju \ itd., pri tem mora s svojo družino zastonj delati, če- j sar ne stori noben drug stan.	j
Proizvajalni stroški so navadno ve&ji, kakor so < cene, po katerih se izdelki prodajajo* Krompir n. pr. j stane na deželi 100 kg 4 K; da pa stane v mestu 6 \ do 10 kron, za to pač ni kmet odgovoren. Pšenica sta- ! ne 13 K, moka" pa 26 K, torej še enkrat toliko. Tu- \ kaj bi bilo torej na mestu, da bi se nekaj storilo.
Vsled izredne suše na Štajerskem in v obmejnih j južnih deželah lansko in letošnje leto, so dobili kme- \ tovalci le tretjino krme, ki so jo dobili v normalnih ; letih. Krma stane 10 do 12 K. Večina posestnikov ži- j vine je torej stanje živine Zelo zmanjšala in svojo zi- ' vino po sramotno nizki ceni prodala, kljub temu pa \ ostanejo cene mesa iste. Dasi se je stanje živine že i zelo zmanjšalo, se živina tudi dobro rejena težko pro- j da. Tudi u statistike je razvidno, da je v Avstro- i Ogrski dovolj živine, in še lansko leto se je 198.000 ! glav goveje živine iz Avstrije izvozilo. Neumevno mi ? Je torej, da sili vlada z odprtjem tujih mej. S tem l bodo imele le tuje države korist, naša Avstrija, in ] kmetovalci pa bodo hudo oškodovani.	j
Vlada bi morala v, prvi vrsti skrbeti za doma- j 6o urnjno živinorejo. 'S temI bi povzdignila) kmječki stan, ki je vendar glavna opora države, in bi sama j sebi koristila. Pri naši vladi pa je to žalibog Jtlruga- ' če, kar hočem z naslednjim slučajem dokazati.
Vsled po letu dolgo trajajoče suše smo pride- ] Iali zelo malo krme in stane ista že zdaj 10 do 12 K. ! Samoumevno je, da kmet ni v stanu,, kupiti krmo, za [ tako visoko ceno, in bila bi dolžnost vlade, silo trpe- I čim takoj pomagati, s krmo za znižano ceno. C. kr. ! namestništvo v Gradcu je visokfo vlado o položaju po- ? učilo in zahtevalo 2 milijona za nakup krme.
Pri visoki vladi pa so se našli taki svetovalci, t ki so ofdsvetovali od vsake podpore. Sele na zopetno » 'pritiskanje je vlada obljubila malenkostno podporo, j Ako bi bila vlada takoj nakupila krmo, bi bila zlu j pravočasno odpomogla, kar se pa žalibog ni zgodilo. : Kam privede gospodarstvo brez zadostnega sta- ; ; nja živine, je znano in ni potrebno o tem še natanč-i nejše govoriti. Gospodje! Kakšne pa bodo posledice? j Kako naj plačuje kmet davke in poravna svoja veli- ;
ka plačila? Kakor hitro je kmet uničen, je tudi drža-| va uničena. To naj bi si vlada zapomnila!
Gospodje! Ali se industrija v Avstriji zanemar-j ja? Za industrijo ima drŽava na razpolago velike žrt-1 ve, ki znašajo po sto milijonov, in sicer za državne i železnice, plovstvo itd.,, , ki vendar v prvi vrsti j koristijo industriji. Agrarci pa se s takimi pooblastil-i nimi zakoni močno oškodujejo.
Avstrija je zelo rodovitna; z umnim in dobrim i j gospodarstvom bi bila v stanu, še enkrat toliko pro- j j izvajati, celo lahko bi oskrbela celo državo z živili, j in mi bi ne1 bili navezani na druge države. | Škoda je1 za denar, od katerega bodo, ako se » sprejme pooblastilni zakon, imele tujel države korist. | Te milijone bi mi prav dobro potrebovali. Posledice, ki bodo nastale s tem pootflastilnim zakonom za ag-rarce, bo imela visoka vlada na vestij
Ker so moji volilci izključno kmetovalci, zato ne morem glasovati za pooblastilni zakon.
Razne novice.
Osebne vesti. Profesor na gimnaziji v Mariboru gosp. Kari Zahlbmckner je pomaknjen v sedmi činovni razred.
Gost iz Amerike, v nifiem mestn «a je zglasil slovenski misijonar v Ntw Yorku č. o. Kazimir ZakrajSek. Uredil bode naselnifike razmere v Ameriki za Jugoslovane. Dne 29. t m. odide ž njim v Ameriko naS rojak č. o. Sa-lezij VndoSek
Odlikovan jo bil cd cesarja sekeijski svetnik v ministrskim predsedstva dr. Ivan Žolgar z redom ielezne krone in. vrst«.
Štajerski namestnik grof Cl«ry in Aldringen je pred par dnevi teiko rholel in ho	vrč dni ostati v postelji.
* Učiteljska mesta. Razpisana so sledeča učiteljska mesta: Na 2razredni ljudski Šoli v Liboji, na Srazredni ljudski Šoli v Dobrni, na 4razredni ljudski Šoli y Zibiki, na irazredni ljudski Šoli v St. Vidu, na /»razredni dekliški ljudski Šoli v Hrastniku, po eno
mesta učiieljijce. Na 3razredni ljudski šoli v Novi cerkvi in na 3razredni ljudski, šo!U| pri St. Martinu pri Gorajemferadu po eno mesto učitelja, N|a 5rajz-redni ljudski šoli v Ponikvi mesti učitelja in učiteljico (mesto učitelja s prostim stanovanjem), na Srazredni ljudski šoli v Pristavi in na 4razredni ljudski šoli v Dramljah po eno mesto učitelja oziroma učiteljice, Prošnje do 31. januarja na dotiöne krajne Šolske svete.
*	Iz odvetniške zbornice. Dr. Emil Gorišek je vpisan kot odvetnik s sedežem v St. Lenartu v Slov. gor. v zapisnik odvetnikov za Štajersko.
*	Dunaj. Minolo nedeljo je imelo na,še slovensko katoliško izobraževalno društvo „Straža" svoj VI, redni občni zbor. Predsednikom-je bil enoglasno izvoljen železniški uradnik g. Razberger, ki je obljubil, da bo žrtvoval vse svsje moči za procvit društva. Društvo ima sedaj kapital, svoje tamburice, za Dunajski dom se je nabralo nad 800 kron. Tudi imamo službo božjo v našem milem slovenskem jeziku. Sama žal, da se prezgodaj vrši, namreč že ob VA. uri zjutraj, zato je tudi udeležba navadno slaba. Velika radost vlada med Strajžani, da gospodje akademiki tako radi zahajajo v naše dništvo in jih je že tudi več izvoljenih
v	odbor. Le pogumno naprej, gospodje! Ne ustrašite se izzivanja Daničarjev! — Živio novi odbori
Slavka.
*	Poslanci S. K. Z., Idi so kmečkega stanu, se zgražajo od dne do dne bolj nad nastopom govornika „Narodnega Dnevnika", dr. Kukovca, ko zdaj opazujejo na licu mesta njegovo delovanje proti interesom kmečkega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, in uvi-devajo vedno bolj, da so vse besede v liberalnih listih in naj shodili Narodne stranke le prazne fraze, in da imajo ti gospodje ljubezen do kmeta) samo trn jeziku.
*	K škandalom na celovškem kolodvoru. Prosimo vse tiste Slovence in Slpvenke, ki so imeli zadnje mesece na koroških železnicah in zlasti na kolodvoru
vi	Celovcu, radi slovenskega jezika kakšne zapreke ali neprijetnosti, da javijo to nemudoma z natančnim navedenjem časa, kraja, okolnosti in eventuelnih prič g. odvetniku dr. Janko Brejcu v Celovcu.
*	Za nove železnice. Kranjski deželni giavar Franc Suklje sklicuje na dan 24. t. m. v Ljubljanjo shod zaupnikov, da se posvetujejo o železniških progah, ki bi bile koristne v narodno-gospodarskem ozi-ru in nujno potrebne za naSo vojno upravo, ter o potrebnih pripravah in korakih, Ida se te proge uresničijo, Za nas bi bili dve progi posebne važnosti, namreč proga Purkla—Ptuj—Rogatec in dalje preko Brežic, ki bi jo tudi lahko imenovali slovensko transver-zalko, in proga' Polzela—Kamnikj—Žiri. S slovensko transver^alko bi bil zvezan -jugovzhodni dol slovaškega in vzhodna Kranjska neposredno z avstrijsko stolico Dunajem, od druge strani pa s Trstom in Pu-1 j eni. Proga Polzela—Kamnik—Žiri bi bila zveza že obstoječe proge Celje—Velenje s Kamnikom
*	Politična nedoslednost je bistven znak liberalne stranke. Vsa njena politična dejanja so lopov-stvo, in kako so nekateri liberalni politiki v najod-ločilnejšijhi trenotkih na Dunaju rovar^li zoper slovanske interese in zoper vzajemnost slovanskih poslancev ter se vladi za majhne osebne koncesije ponujali, da razbijejo trdni slovanski blok, to bo brez-dvlomno Še vse prišlo na dan in slovensko ljudstvo se bo zgrozilo nad tolikim igranjem z narodnimi interesi slovenskega naroda! Ampak to za drugič. Danes pribijemo, da so se liberalci prav na tak način, kakor umevajo zdaj interese jugoslovanstva,, svoj čas igrali z usodo Koroške!; Koroška je bila za liberalce le parada; pripeljali so semtertje kakšna clva Korošca v Ljubljano in ju kazali občinstvu kakor medveda redke vrste, potem so se pa s ¡šampanjcem zalivali in devali v „Narod" svoje prazne in iz dna srca zlagane govoranee. Družba za Koroško ni nič naredila ra-zun eno bore šolo — da bi šli liberalci res Korošcem pomagat, o tem se ni nikoli nič slišalo. Iz prežalost-ne usode te dežele, na kateri je naäia narodna čast angažovana, so se liberalci kruto norčevali! In zdaj!1 Zdaj imajo liberalci v Celovcu svojega dr. Miijlerja. In dočim se naši ljudje bore ondi za vsakp mrvioo svojih jezikovnih pravic, pa ta g. dr. Müller vlaga samonemške vloge, in to celo v svojem imenu! Tako delajo liberalni prvaki na Koroškem! Te ljudi bo v kratkem treba sleči do golega in pokazati celemu svetu vse njihove grehe od početka do danes. To bo prizor!
Slovenskim svatom, ženinom in nevestam. Prosimo vse Slovenke, vse Slovence, ki se bodo udeleževali v letošnjem predpustu veseljih žetnitovanj, da se pri gostijah vedno spomnijo ubogih naših obmejnih' slovenskih bratov ter sredi veselja nabero za sklad Obmejnih Slovencev nekaj kronic. Kjer pozabijo na te svatje, naj bi jih spomnil na ta ženifovanjski narodni datf duhovniki Kak lep dohodek! bi imela naša narodna obramba vsako leto, ako bi se slovenska nevesta, slovenski ženin spominjala v svoji sreči na dan svoje poroke z 20kronskim darom svoje poroke. Z lepim narodnim delom bi pričela novo svoje življenje, spremljana z blagoslovom obmejnih Slovencev, Po celi Sloveniji zaviedne Slovenke, zavedni Slovenci, uva-žujte ta klic! — Darovi naj se pošiljajo samo na naslov: „Slovenska krščansko-socialna zveza" (odsek za na/rodno obrambo) v Ljubljajni.
*	Znamkarjl. Nabiraitelji starih znamk so pridno na delu. Ne mine skoraj dan, da bi ne sprejeli kake pošiljatve od katerega rodoljuba ali rodoljubke

Mnogi pošljejo tudi samo znamke, brez imena, in tako ne moremo navesti imena pošiljalca. Z večjimi po-šiljatvama so nas razveselili Marija Fornezzi v St. Lovrencu nad Mariborom, Tončka Seman v St. Lovrencu nad Mariborom, Cilika Smigovtct iz Negove, Frane Cuš iz Juršinec, Eli«. Koč|jaž v Mariboru, Anton Glnšič iz Tirolskega, Ivan Mlina.rič, gospodarski piistav v SaJbacu na Hrvaškem. Vsem pošiljalcem iskrena hvala.
*	„Občinska Uprava" je glasilo „Kmetske županske zveze" in je z novim letom nastopila svoj V. letnik. List je izvrstno urejevau in prinaša za naše župane toliko porabnega gradiva, da bi bilo naravnost greh, ko bi ne bilo kako županstvo na ta izbor-ni list naročeao. „Občinska Uprava" izhaja dvakrat na mesec in sUne za celo leto 6 kron. Naroča se pri upravnigtvu Občinske Uprave" v Ljubljani,
*	Naueno ministrstvo je odredilo, da se imajo za berilo v Šolo uplesti tudi povesti vojaškega značaja, da se mladina navduši za vojno življenje in goji padriotiški čut. Podobno se dela sedaj v vseh modernih državah. -Berila spišejo Častniki.
*	Odborova seja S. K. S. Z. Ttadi letos bo S. K. S. Z. priredila več poučnih tečajev. Ozirala se bo posebno na kraje, kjer Še ni bilo takega tečaja. Do-zdaj so se določili taki tečaji za Šmarje, St. Lenart, Mozirje, Vitanje, Glede Časa in drugihj podrobnosti je stopila Zveza v stik z ondotnimi merodajnimi osebami. Kjer si še žele tečaja, naj se takoj oglasijo. Prejela je mnogo prošenj za govornike, katerim je po možnosti ustregla. — Zaradi velike važnosti šolske kuhinje v St. Lenartu se je sklenilo prispevati za isto 50 K. Tajniku se naroči, da skrbi že szdaj za statistične podatke o društvih. iZa božičnico y Studencih se naknadno dovoli Šle 50 K.
' Kot odgovor na napad v „Nar. Listu" je daroval č. g, Alojzij ArzenŠek, župnik) vt Vitanju, za S. K. Z. 4 krone. Živeii posnemovalci!|
*	Za obmejne Slovence »o darovati Mohorjani ? Šmartno pri 8lovenjgradcu 7 kron Srčna bvala !
4 Zj obmejne Slovenee so daio»»li Mohnrani v St. Zija pod Tnrjakrm (Mi-h-ja), '¿O kron Čast zavednim Šent Ijčamml
*	Za sklad obmejnih Slovencev je daroval ob priliki smrti blagega tovariša č g. Frtnca V»l«nko, f.upuika na P>>)fnSakn, č g. Fri derik Knkovič, župnik na Dobrni 10 K
*	Za S S. S. Z. sta danvala Vinko Kronvoge!. veleposestnik in župan v Gcčovi, ter Ignacij Kurbos. tsjn k občine Gočova in posestnik v Bišu vsak po 2 R kot odgovor Francu Krainierger, veleposestniku v Gočovi na njegove capiat" v „Nar D ie«niku' z geslom : „Bo j bodeS psoval, bolj bcdeva stremela za tem, da postsneva kmeta Roparjevega kalibra".
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
juružoa sv. Mohorja v Celovcu je malo pred božičnimi prazniki dovršila svojo nalogo, Ddposlavši svojim članom knjige za leto 1909, Bilo je to ne malo dela! Celih sedem tednov je imelo pet oseb cel dan in še pozno v noč opravila dovolj s štetjem, zavijanjem in vezanjem knjig, katerih je odposlala pošta 020 zavojev in železnica 1510 bal, tehtajočih 141,000 kgj Ob novem letu so imeli vsi Mohorjani knjige v rokah in nadejamo se, da so bili vsaj večinoma zadovoljni ž njimi. Vplačilo je na letnini do konca leta 84.325 udov, in živih dosmrtnikov je prejelo knjigo 1790; če prištejemo k tem še iztise, poslane listom, društvom in nameček, je torej družba za lani razposlala 87.000 iztisov! Ni čud'a, da so pošle nekatere knjige do zadnjega iztisa, kakor „Podobe iz misijonskih dežel" in „Marija v zarji slave", in da je ostalo tudi drugih knjig, n. pr. molitvejnika, le nekaj iztisov. Tega uspeha se gotovo radujejo z odborom vred vsi resnični in iskreni prijatelji naše Družbe — to so pa tudi jiravi prijatelji našega naroda sploh.
Zahval|ujoČ Boga za njegov iblagoslov in Če. gti. poverjenike za njih požrtvovalni trud, ki jih stane tudi ne malo novcev, in vse zveste nam člane, vabi Družba) sv. Mohorja zdaj vse mile rojake, da naj tudi letos stopijo v vrsto Mohorjanov in se do 5. svečana zglase pri svojih poverjenikih. Da nam ne poidejo zopet knjige, prosimo, da naj se nam čimprej dopošljejo vpisovalne pole, ker bi sicer morali uvesti drug red za razpošiljanje knjig, namreč v tisti vrsti, kakor so nam došle vpisovaine pole. Zakasnjenci bi potem lahko prejeli mesto knjig le svoje novce zo et nazaj! Kaj bodo prejeli za svoje kroniee, to že vedo; če bi se oglasili pri nas osebno, bi jim tudi že lahko pokazali, kar smo doslej za leto 1910. izvršili, in gotovo bi Jim ugajalo. Čimprej bomo vfejdeli, koliko ur dov bomo letos zopet zbrali pod palico sv. "Mohorja, tem prej bomto mogli dovršiti vso naklado in udont razposlati knjige že začetkom jeseni. Letos bomo dali vsem udom samo isti molitvenik („Sv. Spoved"); molitvienike iz zaloge bomo poslali le tistim Mohorjar nom, ki si jih ne bodo izrecno prepovedali. Tako u-pamo ugoditi vsem. Knjige ..Trije rojdovi" pa moremo dati najprej samo prvo polovico v zameno za mo-litvenik ali za posebno plačo. Naročnikom pa ne bo treba Čakati dolgo na drugi del, priložili bomo vsakemu iztisu prvega zvezka, položnico, in kdor bo želel prejeti še drugi snopič, nam bo naravnost po poŠti poslal 50 vin. in bo prejel drugi snopič že nekaj tednov za prvim.
Se nekaj! Da izpraznimo zalogo starejših molit-venikov, bomo odslej prodajali vse molitvenike nevo-zane po 40 vin.; naročilom je priložiti tudi ppštnino. Nadejamo se, da bodo Mohorjani in prodajalci molit-venikov za to ceno si hiteli nabavit lepih in dobrih
molitvenikov, ki jih najdejo zaznamovane v koledarji'•
Kier ¡smo znižali ceno posameznim snopičem „Zgodb sv. pisma" na 150 vin., stane zdafi tuJdi vezan prvi del sv. pisma samo K 10.50.
Mariborski okra).
m Slov. kršč. soc. zveza v Mariboru priredi v nedeljo, dne 10. januarja v prostorih kat. del- društva, FlóJBerg. 4 zabavni večer s sledečim vsporedom: 1. Stempihar mlajši. Veseloigra vi enem dejanju. O-sebe: Leskovec, voditelj išole na kmetih. Ennestina, njegova hči. Miájak, pomožni učitelj. Kričlaj, voditelj glumačev. Debelj.ik (Stempihar mlajši), glumač. Jurij, postrežhik. Genkj, hišna. Igra se vršif v mestu ob železnici na Slovenskem, i. Kmet — Herod, Burka s petjem v dveh dejanjih. Med odmori jsvira gpdba. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Cene: I. do IV. vrsta 1 K; V. do VIII. vrsta 80 vin.; IX. doXII. vrsta 60 vin.;, XIII. do XI,V. vrsta 40 vin, 'Stojišče 20 vin. Predprodaja vstopnic je v soboto zvečer od 7. do 8. ure, V nedeljo se odpre blagajna točno ob 7. uri.
V komisijo vm priduuum »u-.e*. so za tretjo m četrto davčno skop no izvoljeni, oziroma imenovani naslednji možje Za 3. »kupino je izvoljen kot član Krautsdorfer Anton, trgovec v Slov. Bistrici, imenovani člani pa so dr. Janez Vein-gerholz, distrsktni zdravnik v St Iljn, Janez Bobm, pek v F»mu, Frane ->tupica, notar v Št Lenarta v S ov. Goricah. Izvoljeni zastopnik je Jože Baumann, gostilničar v Pekla pri Poljčan&h, imenovani zastopniki Da so Ferdinand Jagritsch, <rgovec, Selnica ob Dravi, Anton Wach, c. k. davk. ofiejal, Maribor, Janez Baumann, gostilničar in trgovec z žganjem, Strihovec. Za 4 skopino je izvoljen kot član Marko Grizold, gostilničar, Račje, Konrad Celcer, mesar in gostilničar, Sv. Ilj v Slov. gor., Ivan K»e, gostilničar, Slov. Bistrica: imenovani člani pa so Franc Witzman, lesotržec, Ruta, Matija Pekla r, gostilničar, Sv. Jakob v Slov. gor , Ferdo Golob, trgovec, Sv. Troj tea v Slov. goricah. Izvoljen zastopnik je Vekoslav Mulej, mesar. Rože, Anton Dobaj, živinski trgovec, : Tremelj«ki vrh, Franc Zupančič, gostilničar, Slov. Bistrica, i ¡meno ani zastopniki pa so Franc Pahernik, gostilničar in mesar, Kozjak, Anton Wach, davčni oficljal, Maribor, Peter Sovčnik, gostilničar, Gornja Poljskava.
Lajteršberg pri Maribora. nedeljo 9. t. m. je j predaval g. dr. Hohnjec v tukajšnem društvu o izobrazbi, ; o pomenu izobraževalnih društev in o čitanju dobrih časo-¡ pisov in dobrih knjig. Navzoči so se mu srčno zahvalili za poučliive besede.
Lajteršberg pri Mariboru V nedeljo 16. t. m. pre-| dava v navadnih prostorih g nadrevizor VI. Pušenjak ob ! pol 10. uri dopoldne. Vsi k predavanju!
Studenci pri Maribora. V soboto, dne 15. jannaija, : bo zvečer ob še-ti uri predavanje v tukajšnjem izobraže-¡ valnem druš vu. Predaval bo prof. dr. Hohnjec.
St. Ilj v Slov. goricah Občinske volitve se začnejo v četrtek, dne 27 januarja.
m Fram. Preteklo soboto je izvršil revizijo pri naši novi „kmečki hranilnici in posojilnici" g. nadrevizor Pušenjak. Ta zadruga obstoji komaj pol leta, pa je imela 82.000 kron prometa. Zadružnikov ima 34 in hranilnih vlog- je bilo 72. Te Številke jasno govore, da so se kmetje resno poprijeli svojega domačega zavoda., ki obrestuje vloge po 4'/*% ter daje posojila na vknjižbo po 5%, na poroštvo pa 5% % z jako malimi stroški. Kmetje! Trdno dajmo se skleniti, sloga pravo moč rodi; vse lahko naim bo storiti,; ako združimo moči!	,	Načelstvo.
m Iz Pesničke doline. \2e pa|rk|rat( smo imeli j priliko, čitati o „zaslužnem" Janeizu CuČek pri Sv.
Rupertu v Slov. gor. PremiŠljevaje vzrok njegove ( zasliižnosti, smo prišli do prepričanja, Je Janez j Cuček res zaslužen mož, ker je pri stavbi farovških I hlevov precej zaslužil. In ko bi se mu bilo posrečilo, 1 priti svoje rini do nameravanega zasluženja. pri občini, ko je bil namreč Še župan, bi se ga moralo ime-| novati) „ninoglozaslužnega". Toda višja gospoda mu j ni privoščila tega naslova ter mu celo — vzela župan-I ski stolec.
m Jarenina. Občni zbor polit, druš/tva v Jare-j mini se vrši dine 16, t. ja.1910 po večernicah v prosto-j rih „Posojilnice" v Jarenini. Na dnevnem redu je: j 1. Poročilo odbora o delovanju v lanskem letu. 2. Vo-! litev nojvega odbora. 3 Go\1or dež. in drž. poslainca | dr. Korošca in drugih. 4. Slučajnosti. K obilni ude-i Iežbi vabi	odbor.
m Sv. Lenart v) Slovi., gor. Jfc.vlno, vprašanje na g. št. lenartskega župana. G. župan, ali ni že čas za razpis volitev? Kolikor je nam znano, je Vaša doba že potekla v mesecu decembru latnskega leta! A sedaj imamo že januar 1910, a Vi se Še nič ne ganete; morda sO Vam noče iti raz županski stolec, toda tokrat bo že treba. Da se bodete pa malo bolj podvizali z razpisom volitev, Vam lromo že mi pomagali na merodajnem mestu! /Torej na svidomje pri volitvah!	St. lenartski volilci.
m Sv. Lenart v Slov. gor. St. LenarČani, ki pošiljate svoje otroke v nemško šolo, pomislite vendar, kaj počenjate. Vi pravite, da se bodo nemško naučili. Ali se ne uči dovolj nemško ttidi v slovenski šoli ? V-prašajte stariše, ki imajo otroke v; slovenski Šoli, v-prašajte tiste, ki so bili 19. decembra pri božični slavnosti v tej šoli, kako dobro da so znali otroci nemško govoriti in peti. To pa je tudi umevno. V slovenski šoli se uči otrok nemščine s pomočjo slovenskega, materinega jezika, vse, kari ne razume,, se mu slovensko razloži; s slovenskega prestavlja na nem-
Ško in narobe in le na ta način si zapomni, jkako se to in ono pove po nemško, le tako se bo sčasoma naučil govoriti. — V nemški Šoli pa otrok ne razume učitelja, in naj mu povem še tako jasno vse pove in razloži,, učitelj pa Otroka fae, »Če b|i tu pai tam žeteli imeti kaj razloženo. Z eno besed», za vaše slovenske otroke je le slovenska šola, tam se bodo naučili temeljito vsega, kar jim je potrebno za življenje,, in gotovo tudi dovolj nemščine, kar se je pokazalo^ — Potem, dragi starišd, pa tudi primerjajte nauke, ki se v eni in drugi šoli učijo., V slovenski Šoli, ako vstopi uBitelj ali kdorkoli, ga pozdravijo otroci po lepi stari kr-ščanslki navadi s „Hvaljen bodi Jezus Kristus". Otru-ci s slovenske šole tudi na cesti pozdravijo vsakega s tem lepim pozdravom, in kako lepo je to slišati iz ust nedolžnih otrok! V nemški šoli so odpravili pozdrav „Hvaljen bodi Jezus Kristus". Ce vstopi učitelj — za g. kateheta ne vem — pozdraviti se ga mora „Grüß Gott", bog obvari, da bi kdo rekel „Gelobt sei Jesus Kristus". Na cesti jim je strogo predpisan pozdrav „Grüß Gotl", tako, da se ne moreš motiti, kateri otroci so iz dobre, kršča(nske slovenske šole in kateri iz nemške. Se nekaj vam moramo povediati, slovenski stariši! Le vprašajte otroke iz nemške Šole, kako se kaj tam moli pred in po Šoli. Izvedeli boste, da se v drugem razredu moli samo OčenaŠ, brez „Ce-ščene Mariie", torej čisto po lutrovsko; luteranoi namreč ne Častijo Marije. In takim učiteljem zaupate vi! svoje otrtoke? S tem, da jih pošiljate v nemško šolo, vzeli jim boste ne samo lep; mil slovenski jezik, vi katerem ste Jih učili prve besede izgovarjati in moliti, ampak v nevarnosti je tudi živa katoliška vera. Pomislite vendar.; Torej ne v nemško, temveč v staro šolo pošiljajte svoje otroke. Povem vam, da vam bodo enkrai za to bolj hvaležni. Sedaj ko bodo otroci dobili spričevala, sedaj se odiočitei slovenski stariši zopet zai našo pravo ljuidsko šolo, nemško pai pustite. Le na ta način vam ne bo treba enkrat plačevati dolgov, ki sol ji'h napravili Nemci brez vas, a bi jih sedaj radi naprtili vam na hrbet. Prej, ko so zidali, vas niso niti vprašali, sedaj, ko bi potrebovali denarje, sedaj so se vas Šele spomnili. Sami zidati, sami plačevati, to bodi vaše načelo m tej zadevi. Zato pa slovenski Šentlenartčki kimetje, držite skupaj, bodite trdni, če nočete plačati, prisiliti vas ne morejo. Ce pride Še kak tržan k vam za kak podpis, ne verjemite več; dosti dolgo so vas za nos vodili ter vam lagali, temveč pokažite mu ta,koj vrata.. Tržani sedaj že sami priznavajo, da. ste že prepoučeni v tej zadevi, kakor da. bi Še verjeli njihovim lažem. In tisti, ki boste to brali in mi v vsem pritrdili,, vsaj tako upam, povejte to dalje, poučite nevedne, posodite časnik, ki ste ga prebrali, dalje, kjer ga ni, ,govorite vselej in povpod zoper nemško lutrovsko äo!o in priporočajte slovensko. Vi kmet'e vplivajte tudi na svoje viničarje, da brez vašega dovoljenja nikdar nič ne podpišejo, kar bi se tikalo nemške šole* Podpisal bi viničar, podpisal, posebno, Če se mu kak tržan s svojim hinavsko sladkim obrazom približa., ali mii, celo plača gu-ljaž; ' plačeval pa ne bo viničar, plačeval bo kmet. Zato pa ne maramo nemške Šole, temveč kličemo: slovenski otroci v slovensko šolo!
m Sv. Jakob v Slov. gor. V našem, sicer prijaznem delu Slovenskih goric smo pač mi Slovenci popolnoma brezbrižni in nezavedni. Nič se ne stori v narodnem oziru, tako da vlada samo par „teičver-derbarjev" našo občino. Sedaj je prišel zopet čas novih občinskih volitev. Nemškutarji že sedaj delajo z lažjo, zvijačo in pijačo, da bi dobili zopet občino v svoje roke. Trosijo in čvekajo med ljudmi,, da bo v nasprotnem slučaju vladal vso občino nadučitelj itd. To pa ni res. Kajti g. nadučitelj sploh noče biti občinski pisar. Volilni se opozarjajo, da se ne bo več. tako volilo, kakor prejšfnja leta, temveč tajno, torej tako, da ne more nihče vedeti, kfoga se voli. Nadalje opozarjamo predstojnika na sestavo imenika, posebno tam, kjer so posestvi raztrgana. — Dragi volilci!, •Pomislite, kakšna sramota je za celo občin|0, če imamo tako čudne ljud' v občinskem odboru.. Iz slovenskega jezika bi se radi norčevali, Čeravno nemŠ' i ne znajo; ne sramujejo se pa slovenske zemlje, H JiEJa rodila in jih redi. Niti ob največjih praznikih j h ne vidite v cerkvi. V obraz se vam delajo kot ovce, ker potrebujejo vaše glasove pri volitvah, a potem boste zopet vse drugo, kot ljudje. Proč s takšnimi ljudmi. Sveta dolžnost vsakega volilca je, da gre ta dan na volišče za dobre, trezne in razumne može, ki naj nam bodo vnaprej novi občinski odbor.
m Crešnjevec. Ko čitam „Slovenskega CHospo-ciarja", najdem notri, da ljudstvo povsodi napreduje, ima različjna društva, fantje in dekleta se organizirajo v mladenišikih zvezah, prirejajo se [večkrat shodi, pri nas pa tega ni. Ali mar ni sposobnih mož, fantov in deklet, da bi se ustanovilo kako [bralno ali pevsko društvo in bi se tako bolje organizirali? Poglejmo pa si bolj natanko naše politikarje. Imamo nekega visokega glavarja v naši aredini, ki je obenem z dušo in telom štajercijaneo in dopisnik tega lista. Ta posilinemec dela poglavitne ovire in zapreke, Vedno Lujše širi se med zavedno ljudstvo ptujska kvaka, katere pride v naš kraj več iztisov in jo potem brezplačno vsiljujejo ljudstvu. Ta strup zastruplja ljudstvo, da peša v njem vera, da se zanemarja i vzlgoja otrok, da ljudstvo izgublja smisel za izobrazbo , in napredek Ta- umazani stroj iz Ptuja bruha sra-motenje na vsakega poštenega moža naše stranke, o-sobito na župnika, ki je vnet in delaven mož. Se-
<
daj pa imuao občinske volitve prefd durmi. Stajerci-janci hudo agitirajo* Možje, ne dajte se preslepiti! Ne volite štajercijancev, nasprotnikov cerkve in naroda! Gotovo Še vsi pomnimo, kaj nam je ta Štajercijanec povzročil ¿ista leta, ko je Še hlače trgal na občinskem konju, cefih 1500 kron dolga ter je (ta veliki dolg na naše rame nabasal, kur Še gotovo več ali manj vsi občutimo. Proč s takim možem iin njegovimi pristaši. Volimo prave narodno-kiščanske može v občinski odbor, take može, ki bodo delali za občno korist in za naš blagpir.
m S*. Pe*ev pri Mariboru. Izobraževalno društvo „Srnla* ima v nedeljo dte 16. jan. po večernicsh sv<j letni obini zbor.
m Kat. slov. izobraževalno društvo pri sv. Trojici v Slov. gor. se zahvaljuje okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu v 81ov. gor. z poslani prispevek v znesku 70 K.
ptujski okraj.
p Ptuj. Liberalna stranka se sedaj po posebnih shodih strašno, navdušuje za pitje piva In izreka svojo bojazen, da bi se znalo vsled zvišanja doklad na pivo znižati zavživainje piva. Mi vinogradniki pa imamo ob istem Času polne kleti vina |in ga ne moremo prodati. Liberalna stranka (nima torej za naše potrebe nobenega smisla. Gre se ji očividno le za strankarske namene, blagor ljudstva pa ji je deveta briga. Izdajalec vinogradniških koristi je, kdor se sedaj v tako težkih časih vinogradnikov navdušuje in druži z liberalci ter zasleduje le svoje strankarske koristi. Kmetovalci ne bom» Šli danes z liberalci v boj,, za pivovarne, mi moramo gledati, [da ne propademo s svojimi vinogradi.
u Nalezljiva vratna bolezen „mumps" je zelo raz širjena med mestnimi otroci; skoro v vsaki družini jo dobijo vsi otroci; ker ni nevarna ali smrtonosna, šol niso za prli.
p Umrl je dne 8. januarja trgovec V. Schulfink, ki je pred več leti odpadel od katoliške vere, a je v zadnji svoji bol zni, kakor se po mestu sp'ošno govori, zelo ob žaloval ta svoj korak.
p Polenšak. Dne 7. januarja je na srčni kapi na-gloma nmrl vI5. g. žnpnik Fr. Valenko. Z velikanskim cgorčeniem pripoveduje ljudstvo, da m o je v zadnjem čase nek župljan, ki je zagrizen štajercijanec, poslal t-toinino t j znesek za cerkveni stol, nalašč po pošti, da bi že itak jako bolnega Sapnika jezil. Potem je prišel še sam se kregat nad bolnikom, ki se je pri tem nekoliko razburil; par trenotkov pozneje ga je zadela kap. Tako vzgaja ptujski Ormgov list „Štajerc" ! Pogreba dne 10. t m. se je udeležilo 28 duhovnikov in neštavilna množ ca ljudstva od vseh stran1, ki so glasno jokali ob grobu svojega vrlega in ne-po?ab!jivega dušnega pastirja. V kratkih, a jedernatih besedah je govoril slovo preč g dekan Caf, sv. mašo zaduš-nico je služil v 16. g. župnik Sinko, sprevod je vodil mil. g. prošt. Fleck. N. v m. p.!
p Ivanjkovci Človek, kije navezan na droge, ki živi od drngih, bi se moral povsod ravnati po drugih! Dekla in hlapec, ki živita od gospodarja, morata, če tudi pošteno opravljata svoj posel, vendar spoštovati svojega gospodarja. Tafco je prav, in de ni tako, pa morata iti! Mi pa imamo trgovca ki živi od nas, pa nas psnie! Ali ni to skrajno predrzno? Pred kratkim je namreč prišel mož, ki pa ni liberalno moder kakor Petovar, in ga je začel Petovar obdelovati, tla bi vendar postal liberalec; temu možu pa liberalizem ne ugaja, ker so njegovi zastopniki pri nas preveč vsiljivi, pa mu je to povedal v obraz! In kaj je bilo? Miadi Petovar imenuje v svoji preveliki predrznosti tega iiKža „norec". Tako, „norci" smo? Pa zakaj? Menda zato, ker hodimo po tvoje btago? Lovrenc, to si bomo zapomnili! Samo radovedni smo, kaj bo s teboj, če se mi spametujemo m svoje težko pri.-Inžene vinarje začnemo nositi dru-g m, kjer bodo tudi naše prepričanje spoštovali! Lovrenc, če mi postanemo pametni, ali te bo vzdržaval edini liberalec, ki je razun tebe v fari? M<-nda ne, ker potrebuje precej denarja za krčmo! Torej mir!
Ormož. Umrl je v nedeljo Jožef Trop, oče kornega vikarja Fr. Trop, v 79. letu svoje starosti. Blagi mož naj v miru počiva
p Sv. Miklavž pri Ormožn. Naši liberalni nemšku-tarji Bi že ne vedo drugače pomagati, nego da v Narodnem Lista napadajo našega začasnega organista 77 letni starček je na to prav značilno odgovoril: „Blatni ljudje druge blatijo".
p 6. Porekar na Huma še zdaj nič ni odgovoril na očitanje o njegovem delovanju pri ustanovitvi nemškutar-skega veteranskega društva. Mislili bi, da bi tak „narodni delavec" z vsemi močmi delal na to, da zvrne s sebe ta suun. Ampak g. Porekar se ni obotavljal, javno v družbi izpovedati, da je že ustanovljeno tako društvo, ter da je on na vsak način za nemško komando. Taki narodnjaki bo pristaši Narodne stranke.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Dekliška zveza si je dne 2. prosinca izvolila sledeči odbor: Meško Jožefa, predsednica, Lipovec Julijana, podpredsednica, Masten Elizabeta, tajnica, Dolinar Marija, blagajničarka, Mlinarič Barbara, knjižničarka.
p Sv. Bolfenk pri Središča. Zadnji Narodni List se (oži, da neklo uhaja iz „gnile* Narodne stranke. Poka, j>oka v tej liberalni trdnjavi. Dal Bog, da bi 8e led popolnoma stalil! Škoda tega krasnega kraja, da ima tod prvo bea. do brezverski, nenarodni, nenravni in protiljndski liberalizem. Sicer pa čujemo, da so se tudi pri sosednih Miklavievčarjih skavsali najhujši liberalni petelini! Upamo, d» bo spodnji ormcžRi okraj po večini kmalu v Km. zvezi!
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Čeravno Še tukajšnja kmečka hranilnica in posojilnica posluje le kratka? dobo 3)4 mesecev, vendar smo za ta kratki Čws lahko zadovoljni z lepim uspphom. Iz računskega
sklepa je razvidno naslednje: Prejelo se je 11.997 K 49 ivin. Izdalo ¡11.625 K 09 vin. Hranilnih vlog stanje je 10.128 K 09 vin., vlagateljev 43. Posojil je vzelo 13 izposojevalcev 5450 kron, vse na osebni kredit. Zadružnih članov je 30. Skupen promet znaša torej 23.022 K 58 vin. — Posojilnica uraduje vsako nedeljo poploldne od 3. ure naprej. Takrat sprejema nove čla-ne, prošnje za posojila, hranilne (vloge, katere obrestuje po 4Najmanjša hranilna vloga je 1 K, najvišja pa 10.000 K. Posojila se dajejo v; prvi vrsti ma osebni kredit proti 5'/»% obrestovanju,, izjemoma tudi na vknjižbo proti istim obrestim. Stroški vknjiženja in sploh izposojila so majhni. Vodstvo, katero sestoji iz samih kmetov in posestnikov, kateri imajo sočutje s svojimi stanovskimi tovariša-sokmeti, se je trudilo do sedaj in bo skrbelo v bodoče, da bo prikrojena posojilnica kmečkim potrebam ter da bo vsestransko primerna. Slavno občinstvi) se pa uljudno prosi, da se § polnim zaupanjem oklene domačega zavoda. Težko pripravljeni kmečki denar naj ostane doma v kmečkih rokah, ter se naj ne nosi več v mestne nem-škp in liberalne itak že prebogate denarne zavode.
Vodstvo.
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pohvalno se moramo izreči o občini Trnovška ves, ki si je dala napraviti samoslovenske obcestne napise. Delo novega ob-čespoštova/nega. g. župana. Saj je res smešno, imeti v popolnoma slovenskem kraju dvojezične napise. Pred nekaj časom je tp storila tudi občina Bišiečki vrh. Oboje je lepo in posnemanja vredno.
p Vurberg. Dne 6. jasnurVrja smo imeli obftni zbor gospodarsko izobraževalnega (društva. Vrla mladeniča Rašl kot predsednik in Bezjak kot tajnik sta dala točno poročilo. Društvo je imelo v preteklem letu 104 ude, večinoma fantov in deklet, kateri so preči tali 1653 knjig in dosti časopisov, zlasti gftsjpodarskih. Knjig ima društvo 375, novih se je kupilo to leto 40, na novo se jih je vezalo 38. Predavataj je imelo društvo 10 večjih in več malih govorov, veselica je bila ena. Koncem leta jo ostalo v blagajni le 734 kron go-tovine. Društvo torej izvrstno deluije in raz&irja. svet-i lobo omake na črnf*m Vurbergu. — Nov odbor se je izvolil tako-le: L Rašl, predsednik; Fr. Krepak, podpredsednik; X. Bezjak, tajnik; Ant. Fanedl, blagajnik; Domifer Fr., Lorenčič M., Al. Kokelj, odborniki. Jak. Kolarič in Anton Kokol, pregledovalca računov. Društvo ima mladeniško in dekliška zvezo,
p Izpod ¡Donačke gore. V Domački, gori je bila v pretekli spomladi uničena neka stara lisica, ki je zapustila precej svojega zaroda. Lisica je v resnici uničena, toda na lisjake, ki so bolj oprezni ter bi ¡nam radi kure in piščeta odnesli vi lisičji brlog, bo treba napraviti lov, toda nihče v DonaČki občini se za to ne briga. Na te lisjake bo treba paziti, ker ropajo zdrave živali, puščajo pa samo smrdljive. In ti lisjaki so tisti ljudje, Ki preganjajo po naših hišah poštene dobre liste in puščajo za seboj smrdljive, kakor ..Narodni List" in „Narodni Dnevnik". Naj te ljudi bomo v tem letu obračali večjo pozornost.
p Kmetijsko bralno društ?o * Jurovcih ima svoj občni zbor 16. t. m ob 8. ori pop Idne pri g R'žuaru. Po obč tem zborn je «-e-selica pri gospej G rniilSek; tamburaii bodo tam' uraši iz Rojoznice, na doevntm redu so tudi govor, petje in šaljiva počts. Prijatelje društva 7abi odbor.
p Ormož-'kolics. Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izreka iskreno zahvalo vsem blagim prijateljem i» podpornikom Rlovenske ormoške okoliške šole, ki ao a denarnimi prisp>vki in dobitki omogočili najprej tombolo v prid bofcičniee in potem še božični™ samo, ki se je vršila na naši šoli v nedsljn, 19 decembra 1909. -- Dfn>ri>i prispevki ;o b li sledeči: tonsbola z dne 12. decembra 1909 je dala dohodka 1(8 K 36 h. Nadalje so darovali v denarju: slavna okrajna posoj lnica v Ormožu 60 K; v lilo pokojnega gospoda £'anna Hmželiča na H»r-deku 60 K; g'sp'd Marko ¡Slepec, trgovec v Mariboru 25 K; slavna ormoška posojilnica 6 K; gospod Ciril G?ršak v Ormožu 6 K; g Franc Bautsann v Ormožu F K; g. dr. Žižek v Ormožn 4 K; g. dr Geršak v O možu 4 K; gdč. Sofija M-gdič v Ormožn 4 K; nadalje so darovali po 2 K- f. Lesjak v Ormožu, gospa Jera Vfagdič v Pavlovcih, 8. g. župnik Štiberc v Pušincih, g Franc Masten v Pušincih in g. Škrinjar ji v Fronkovcih; po 1 K so darcali: g dr. Sernec. g Se<ajnik, gospa Salchbrenner, gospa Sever, g. Vaupotič, gdž Forhelska g Gri»ec, g Karba, g. Kandrič, g. Roitz, g. Trop, g. Ivan Sever. g. Vegeli8 r Ormožu; g. Hanželič, g. Škrinjar, gospa Stanič, g. Žinko g. Kirič, gdč. Podkraišek in Rajšp d» Hardeku; g. Anton Igerc na Dobravi; gg Pav-lin-č, Matjaž Masten. I»an Trstenj»k, Lešničar, Ivan Verhovčak, Mi belič, Katarina Verhovčak in Košanjč v Pušincih: gg Jurij No»ak, Habjanič, Zličir, Paušner, Lesjak in Panič na Libanji; g. Franc Ko eiper v Litmerku; gg. Ivan Reich, Bombek, Belec, Jožef Lah, Marija . Štuhec. Aloji Kukoree, Martin Knharič in Filip Reich na Lešnici; t 60 h je darovala g spa Marij« Zadravec na Libanji; p» 60 h so da-', roval' gg. Jakob Novak v Ormožu, Ivan Novak na Lobanji, Lah in i Bizjak v Pavlovskem vrhu; 40 h je daroval g. Matij» Ž brat v Pavlovcih; po 80 h so darovali gg Kikl in Kocijer \ Lešniškem vrhu in Ludovik Vaupotič v Litmerku; 20 h je daroval g. Znidar č v Litmerku. Nadalje »o darov, li dobitke za tombolo iz Ormoža g ospodje in gospe: dr. Kristan, dr. Omulec, Gomzi, Starki, Zemljič, Polak, Juršec. Blago-i vič, Perko, Lašič, Ladovik Kuharič, An ka Pere, Rakuš», Kovač, Rich-ter, Minisdoifer, Fischer, Horvat, Potočnik, Topolovšek Meznarič in K rent«; iz Ha deka ¡gospodje in gospe: Hanželič, Škrinjar, Kirič, Pernat, Rosina, Jerie in Raišp; iz Dobrave gg: Anton Igere, in Šoštarič ter gospdč. Uršika Ktifcarič; iz Pavlovec gospodje in gospe: Matija Reicb, Z»dravec, Kralj, Šoitarič, Pšak in Alekšič; iz Pušioc g. ] Jožef Vanpot č iz Litmerk» gg Jožel Vaupotič. Stojko in Bogša; iz Lešniikega vrba g Jožef Vanpotič; iz Libanje g. Jaušovec; iz Lešnice: i gg Kosi, Tomaž Prapotnik, Habjanič in Sovič.
Povod« m božičnice je bilo obdarovanih vseh 260 učencev ormoške okoliške šole z različnim blagom za obleko in s šolskimi knjig-tni. Tudi majhen prigrizek je vsak doril. Vsi dohodki so znašali 318 K - <H h, stroški pa okroglo 300 K, tako, da je ostal majhen prebitek. ! Vsem blagim darovalcem in daroralkam ▼ imenu obdarovane mladine ; iskrena zahvala!
Šolsko vodstvo slovenske ormoške okoliške šele, i dne 9. januarja 1910. i___
i '
Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Slov. Gospodar, Straža i	Nas Dom, Slovenec!
Ljutomerski okraj.
1 Shoda poslanca Roškarja, ki sta se vršila zadnjo nedeljo v St. Juriju in pri Sv. Križu nai Mur. polju, sta se zelo lepo in mirno izvršila. G. poslanec je mirno in stvarno obrazložil boje slovenskih poslancev v državnem in deželnem zboru. Hvala g. poslancu za trud in ga zopet vabimo, da pride še v našo sredino.
1 Iz ljutomerske okolice. Prosim Vas, gospod urednik, za malo prostora v „Slovenskem Gospodarju". Brijač sem; ker ni drugajga zaslužka, nekaj le bo. Ako mi dovoljujete v vašem cenjenem listu prostorček, vam želim poročati, kako se bo vršila moja nova obrt. Strah me obletava, kako bo, ali bode kaj l dela, ali ne, Mislim, da bom, ako mogoče, boljše gospode na njihovih stanovanjih obiskal. Nisem si še stanovanja najel; kje si ga bom, bom poročal.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Čebelarska po-družnioa za Sv, Križ in okolico je imela dne 2. prosinca svoj občni zbor. Volil se je ta^le odbor: Gg.: i Martini Kol/ar, posestnik, Logarovci, predsednikom; Franc JauŠovec, posestnik, Veržej, podpredsednikom; Alojzij Bratina, mladenič, Križevci, blagajnikom; A-lojz Stuhec, mladenič, Staravas, tajnikom; Franc Dunaj, mladenič, Cezanjevci, Franc Vrbnjak, posestnik, Iljaševci, vi osrednji odbor,
1 Gornja Radgona. Prav veliko veselje napra-: vilo nam je zopet naše bralno društvo s tem, da je na praznik Sv. treh kraljev priredilo tombolo, pri kateri se je veliko število lepih dobitkov razdelilo med v obilnem številu došle goste in somišljenike našega vrlo napredujočega društva. Vsi obiskovalci sto bili zadovoljni z našo prireditvijo, celo Nemci, ki jib je bilo tudi nekaj med obiskovtalci, — Dejstvo, da Število članov in zanimanje za društvene prireditve vedno narašjča, navdaia odbor s posebnim veseljem. S podvojeno navdušenostjo bomo tudi v bodoče skrbeli udom za potrebno razvedrilo in pjošteno zabavo. — Kakor vsako leto, tako tudi letos uljudno vpMmo na redni občni zbor „Kmet. brajlnega društva", ki se bo vršil v nedeljo, to je 16. januarja ob 8, uri dopoldne v čitalnici. Pridite: stariši, ki vam hoče društvo pomagati pri vzgoji odrasle mladine; mladeniči in mladenke, ki vam skuša društvo olajšati pot do prave izobrazbe, uma in srca, vas pripraviti za življenja boj!
1 Mala nedelja. Generala malonedeljske Narodne stranke sta sklicala na dan Sv. treh kraljev zaupni shod, in sicer v gostilni! g. Franca Marinič ,v. Radi slavci h. Frišlo je okoli 8 mladeničev, in Še ti ne od liberalne stranke. In glejte Čudo, gospoda prideta in si naročita vina in zdaj potegne eden iz žepa svojo učenost, in kaj je bilo, dopis iz Male nedelje, podata ga g. Mariniču, jiaj ga še on preftita. JNo seveda, sedaj se obrneta proti nekaterim in jim začneta svojo učenost tajno razlagati, ker javno nista upala, morda bi se bil kateri kaj naučil, g. MairiniČ seveda pridno pomaga. G. Mariniču želimo, da mu da Boft dočakati še več tako obiskanih shodov in naj drugokrat javno razglasi in še lahko užge par možna,rjev. Gospodu generajlu pa želimo, da naj svojo učenost razlaga g. učitelju in svoji libeialni bandi.
Konjiški okraj.
k Zreče. Dne 3, t. m. soi se pri nas stepli krneč-ki fantje in irudokopi. Pri tem je bil Alojzij Spiel u-bit.
k Zreče. Mri narodnjak g. Martin Kračun je kupii od g. Dujdovika Mathieuja posestvb za 37.000 kron. Veseli nas, da je došlo to posestvo zopet v slovenske roke.
I Vitanje. Slavni vitanjski posojilničarji so prav velikodušni, dobrotljivi in hvaležni. Dva iztisa „Nar. Lista" so pustili razposlat po celi vitanjski župniji in po vseh sosednjih farah. To je pa res prav po liberalno, kmečko organizacijo napadati nepremišljeno in strastno, morda še plačevati take napade s prihranjenimi težko zasluženimi denarj; vitanjskega kmečkega ljudstva, potem jim p^, Še ta zasmehovanja na dom pošaljati. Bi bili te denarje rajši vitajnjski Šoli, ki toliko stane, darovali, pa bi bilo "vsaj nekoliko kmetu pomagano. Tako ravnanje! se samo obsoja in tudi na-* še ljudstvo ga bo obsojalo.
k Vitanje. Drvar in še neki posojil ni Šlo odbornik sta bila tudi nekoliko cerkvena ključarja. Oh, tedaj so bili blaženi časi! Vinograd je bil izborno obdelan, vino je bilo prav imenitno — res vrle zasluge sta si ta dva cerkvena ključarja pridobila. Samo prekratko sta službo opravljala. Pa je že tako; kar je tako dobro in vrlo in lepo, ne trpi dolgo. In tako sta Drvar in Kozikar tako hitro kot cerkvena ključarja doslužila. Skoda! i k Vitanje. No, hvala Bogu, So za eno zvezdo pri Drvarju smo zvedeli od njegovega tajnika. On je neld .(z debelimi Črkami je tiskanb) odbornik pododbora kmečke zveze za konjiški okraj. Tu ste se pa. g. Koser menda le premočno zmotili. Ko bi ga bili o-značjjji kot odbqrnika celjske liberalne zveze, tjedajj bi bila to resnica. Dokler pa Drvar protikmečki stranki pripadajočega tajnika in pa protikmečkih listov iz posojilnice ne bo odpravil, ni imne more biti odbornik naše dične kmečke zveze,
k Vitanje. Vi, g. Koser, se hvalite, da ste dober kristjan, ker molite in greste vt' cerkev,. Dobro, to nam dopade, a zadosti to ni. Kažite se dobrega kri-
stjana tudi v javnem delovanju. Ne agitirajte za liberalce, proti kmečke poslance,, ne razširjafiOe in/ ne naročujte prottikatoliških listov po župniji, kjer jeste kruh katoliških, kmetov, ne napadajte duhovnikovi po liberalnih listih, ne zaganjajte se vi naše kmečke organizacije , ki Vas prav nič ne brigajo, ampak dajte lepo mir Vi, in tudi mi Vas ne bomo več vznemirjali.
k Ziče. V nedeljo na Oan S». Štefana pn<eaila ¡e gdč. M. Gosak veselico b tombolo v prostorih g I. Gosak, čisti dobiček tombole namenila je darovatati ubogim žiikim šolarjem, kar je tudi izpolnii». Izrtkam v imenu šolarjtv prisrčno hvalo. Čistega dobička je bilo K Kadoveden sem, ako se bode nekdo drogi tudi spomnil nbode „mladine pri brireditvi tombole.	Zičan.
Celjski okra).
o Celje. Zakadi nameravanih novih floklad na pivo so pivovarnarji v velikih skrbeh, Doklada znaša 1 krajcar na liter. Vsled tega) se da doklada pri gostilničarjih zelo težko razdeliti, Ce piješ četrt piva, morida bi se cena zvišati za 1 četrt krajcarja ali za pol vinarja. Tega zvišanja gostilničar ne more upe-ljati, ker takih denarnih drobcev nimamo. Ne bo torej nič drugega ostalo, kakor da bodo vzeli doklade pivovarnarji nase. Zato jia hodijo po Savinjski dolini sedaj prijatelji pivovarnarjev ter govjorijo o hmeljarjih, mislijo pa pivovarnarje in, njih žepe.
c Dol prti Hrastniku. Tu5ka|š|nje ¡prebivalstvo želi, da bi bila naša pošta ob uradnih urah vedno odprta-
C Savinjska dolina. Človek mora biti pa res že popolnoma posurovel, da mu tekne, pisava „Narodnega Lista".. Kaj vse ta list natvezi svojim ljubim na-rožnikom, se mora pač že vsakemu, Še količkaj pametnemu človeku gabiti. Poročilo o sv. misijonu v Žalcu presega res že vse meje. Žalčani so si s tem v zgodovini zaznamovali veliko črno piko, katera ostane neizbrisna v zgodovini žalskega trga in je tuidi vsi Rob-lekovi rožnivenci ne pokrijejo. S studom in gnjusom se vam mora Človek obrniti od takšnih ljudi, ki pa-idejo na tako nizko stopinjo izobraženosti, so popolnoma podivjani in nimajo nikakoršnega spoštovanja več do Boga, sv. vere, njegovih namestnikov in zlorabijo nauke svete vere v svoje protiverske, strankarske namene in hočejo po „ovinkih" begati ljudstvo. Zato pa vsi Žalčani, ki obsojate nečuveno podivjanost te klike, stojte trdni na braniku naših krščanskih svetinj. Ne pustite blatiti in oskrunjati večno zgradbo cerkve sv, Petra, in bodite prepričani, da mi okoličani gledamo zaupno na vas in vas bodemo vsikdar podpirali.
c Žalec. Žalski župan, ves njegov Štab in podrejeno urailniStvo so se pri zadnjih izgredih povodom svetega misijona pokazali popolnoma nesposobne, vzdrževati red in mir, ter so bili popolnoma brez moči, da bi preprečili izgrede. Je pač že star mladenič in mu mofii pojemajo- Zatorej voliloi, pri občinskih volitvah, izgovorite besedo in ne volite teh, katere vam žalski muzikanti priporočajo.
e Gotovlje. Gotoveljski dopisnik „Narodnega Lista" baje že zopet ni zadovoljen z dopisnikom „SI. Gospodarja", Tonetom Gotovfeljskim. Kar groza ga sprehaja, da si upa ta pritlikavi velikan, vefleum in um 20. stoletja Še katero blekniti našim zavednim na-pirednjakom 20. stoletja v nasvet. Zvonec pa Še vied-no nosi v občini; če prej sam ne umrje, pride mogoča še tebi ž njim na vrata potrkat, ker mežnar le še vedno ostane in mu je v Čast ta naslov. No, kar se pa cest in potov tiče, pa Še tako lahko počakamo. Dvajseto stoletje nam obeta veliko preobratov v zra-koplovstvu. Mi pa smo napredni, omislimo si pni zrakioplovno vožnjo, potem pa ne potrebujemo ne cest. ne potov, ne mostov, ne brvi. In pride lahko zopet kak veleum mostove podirat, in nikjdo ga ne bode zato preganjal. Zato pa le potrpite in nikar ne zamerite preveč svojemu vedno dobro želečemu
Tonetu GotOveljskemu.
c Petrovče. Katoliška ženska organizacija, katero vodi v celjskem okraju priljubljena in res mi-lostljiva gospa starogrofinja Salm v Novem oelju, rodi lepe sadove. Bolniki dobivajo postrežbo, ukaželjnim deklicam se poiščejo dobre hiše,, revežem se pomaga. iTo se jo pokazalo tu,di zadnji ponedeljek. V krasno okrašeni sobi novoceljskega grada stalo je voličasb no božično drevo. Okrog njega je bilo zbranih ondi
50	nothftre potretfnih otrok fn ot\rfcaslih. Sprejiemali oo iz flobrotljivih rok plemenitih Salmov in baronijce Buton mnogovrstna darila, ki jih je oskrbela visoka voditeljica dobro uspevajoče Ženske organizacije. !Z obleko in drugimi darovi obloženi otrooi in rpvčki so pazljivo sledili besedam, ki jih je govoril o pomenu te prireditve Šempeterski župnik dr. Jančič. Koncem so navdušeno zaklicali vsem navzočim ln nenavzočim lobrotnikom: Bog povrni. >— Dal Bog, "da ženska organizacija krepko uspeva, klije in cveti!
c Galicija. Bližajoče se občinske volitve v na*
51	občini dajo mnogo nepotrebnega posla znanim Narodnim stratakarjem. Tako je nekega adventnega dne znani možakar iz Pirešice šel na Lopato krave kupo-• at. Sicer vemo, da se krave potrebujejo, ker Je v PlreSIoi 2e dolgo mlekarska zadruga brez mlieka in ♦udi brez življenja. Ustanovljena je bila pred dežel-■oebprskimi volitvami, krave se Kupujejo pred občinskimi volitvami, mleko bi se pa dobilo, ako b! se volil napredni Župan. Ker ne vemo, če Je imel resno misel. narediti kupčijo, mislimo, da Je samo mnogo po
-——■
praševal, zraven agltiral. Ha bo mu je grlo posušila; zato si gja je Šel v gostilno močit* in ker se v gostilni dobe ljudje, s katerimi se da gov|oriti, se tudi lož-je agitira. Nekateri ljudje pravijo, da je včasih sprememba dobra, zato si tudi on in pa še morda kateri drugi misli, ako nas v Petrovčah zamenjajo z drugimi, smo za v Vel. Pirešco dobri.. Saj na Ogrskem sestavi LukaČ ministrstvo, zakaj bi pa v Pirešci občinskega zastopa ne „Fireški". Samo to je križ, ker imamo še tudi mi besedo in bomo naredili križ preko njihovih računov. Za danes dovolj, prihodnjič več.
c Sv. Peter v Sav, dolini. Dobrleškv Tone in šolski Jože se grozno jezita, da TanerČev novorojenec nosi novo ime Steian, ne pa Franc Karol. V celjskem brezverskem listu pravita, da je sedaj „vera u-bita". Liberalna velikana, le ne vznemirjajta se, Steian je Čisto lepo ime, tudi če ga vidiva gosipoda >,,s splošno človeškega stališča" pogledata.
c Rečica. Med tukajšnjimi kmeti so dobili gg. poslanci S. K. Z. veliko zaupanje vslecl krepkega nastopa proti zvišanju doklad na direktne davke. Davke imamo že tako velike. Bbljše je na vsak način, da se zvišajo doklade na pivo, Nikdo ni prisiljen, da bi moral piti pivo, davek pa hočeš ali nočeš — moraš plačati.
c Rečica. Dne 10. t. m. smo pokopali kot prvega ,v letošnjem letu najstarejšega' moža v župniji, Janeza Pinter. Bil je že v 05. letu. IN. v m. p.! — Tukaj imamo poštnega sela, ki vsak dan razen nedelje,. raznaša pisma, pa vendar se prijeti,, da obtiči pismo po 10 dni na pošti. Pretečeno nedeljo je neko pismo celi mesec ležalo. Te razmere se morajo odstraniti, sicer bomo primorani, drugače nastopiti.
c Goinilsko. Tukajšnje bralno društvo nam je priredilo v nedeljo, dne 9. t. m. popoldne v društveni sobi zanimivo predavanje o avstrijskem državnem zboru. Predaval je g. jurist Stanko Virant jako obširno, zanimivo in poljudno. Vsi navzoči smo z največjim zanimanjem sledili njegovim podučnim predavanjem. Bodi mu izrečena tem potom iskrena hvala, ter se mu lepo priporočamo, da nas še skoro počasti s sličnim predavanjem.
c Gomilsko. Bralno društvo priredi dne 16. t. m. ob 2. uri popoldne svoj občni zbor. Obenem bode pa tudi imel pododsek bralnega društva „Orel" svoj prvi občni zbor. Dnevni red bode jako zanimiv,. Predavat pride odposlanec S. K. S. Z. iz Maribora, g. dr. Hohnjec, znan kot jako priljubljen govornik. Vabimo vas može, žene, posebno pa tebe, mladina, da se udeležite polnoštevilno zborovanja ter se oklenete našega društva, da se prepričate o našem koristnem delovanju, ter da si tako skupno začrtamo nadaljna pota na polju samoizabrazbe in delujemo skupno za procvit prave narodne omike. Kličemo vam dragi prijatelji in prijateljice poštenega razvedrila: Na svidenje v Društvenem domu!	Odbor.
c Zusem. V naši občini bo dobil letos lahko vsak pravico lastnega lova na svojem posestvu., samo o-glasiti se je treba pri občini do 13, februarja in prinesti zemljiško polo. Tako je biloi oklicano pri naši cerkvi. Zdaj pa nosijo posestniki svoje zemljiške pole na občino in tajnik jih zbira, da jih ima že celi kup. Zares je tudi nabit' oklic c. kr. okrajnega glar varstva Celje, da nai vsi, ki imajo po par. 4. novega lovskega zakona pravico do lastnega lova, se do 13. februarja oglasijo; a ta paragraf tirja, da mora imeti vsak najmanj 100 oralov ali 115 hektarov skupnega posestva. Ubogi ljudje, ki se dajo tako za nos voditi.
c Braslovče. Ko sta poslanec Roblek in dr, Ku*-kiovec priredila tukaj protestni shod zaradi postopanja naših poslancev, pač nista hotela povedati, da bomo k deželnemu dolgu, na en način morali le tudi mi prispevati, ampak 'dejal je dr, Kukovec, da ga naj, ker so. ga nemški poslanci sami naredili, tudi sami Nemci brez Slovencev plačajo.. Na vprašanje, ali smo mi davkoplačevalci potem prosti, če slovenski poslanci pri deželnem proračunu odrečejo udeležbo, je dejal, 'da ne zna toliko čarati, da ni čarovnik. Spoznali smo kmalu, kaj je glavni nanen temu protestu; če bi bilo g. Robleku kaj za braslevške hmeljarje, bi bil to lahko že pokazal drugikrat. Spominjamo se le na neko sejo, ko je le žalski hmelj tako zelo naprej tiščal, četufdi je razstava potem pokazala, da imamo Bras-lovčani tak, Če ne boljši hmelj. Gospodje, pravega, pozitivnega dela želimo cfd vas, potem pa pridite in nam povejte, da ste res kaj za nas storili, in mi vam bomo hvaležni. Ne prihajajte pa k aam edino z namenom, da bi hujskali proti kmečki stranki. V tej stvari vam že naprej povemo, da vam ne verujemo, ker zaupamo svojim kmečkim poslancem.
c Braslovče. Pretečeni feden smo brali smrtno naznanilo, nabito na vratih hmeljskega skladišča, ki je naznanjalo, da je dne 31. decembira umrl v Zatecu na Ce&kem Saviinjčanom znani žici Ebstein. Bil je menda eden najboljših iz te vrste ljudi, ker je vsako leto daroval, nekaj za tukajšnjo šolsko kuhinjo in za razna druga društva. Kar pa je posebno pomenljivo pri njem, je to, da je vedno plačeval hmelj po najboljših cenah" in nI izžemal ljudi, kakor nekateri Žalski krščeni in nekrščeni židje.
c Sv. .Turi] ob Taboru.. Občinske volitve, ki bi se bile morale vrniti novembra 1. 1., a so bilo vsled legarja odložene, bodo v petek' in soboto, 21. in 22. januiarja.
o Sv. Juri] ob Taboru. Bralno društvo ima za letos ta-le odbor: «los, Lončarič, prejdsednik; Frano
Zdolšek, namestnik, Al. Culk, tajnik; Fr. Lukman, blagajnik; Franc Lesjak in Anton Rančigaj, odbornika. Društvo je napredovalo posebno s tem, da je ustanovilo telovadni odsek' „Orla", ki se lepo razvija, o Čemer so se člani društva prepričali na občnem zboru, na katerem so nastopili „Orli" s prostimi vajami.
J c Ojstriška vas. Tifu.s Še ni ponehal. Zahteval je zopet eno žrtev, učenko Julijano HanžiČevo.
c Kdo si? Zelo poučljivo bo za hmeljarje, ako pogledajo na može, ki hodijo sedaj okoli po shodih, d; agitirajo proti dokladam na pivo. Najprej Roblek. On ima akcije žalsko-laške pivovarne. Potem baron Knob-1'och. On ima hčer pivovarnarja Reininghausa. Dr. Kukovec, On je celjski advokat in znano je, kako hrepenijo celjski advokatje, da bi si Jcaj zaslužili pri žal-sko-laškem pivovarniškem podjetju. Tem možem ni tesno pri srcu zaradi hmeljskih cen, ampak boje se, da bodo morali pivovarnarji prevzeti nove tioklad® naše. Za tem grmom tiči zajec, i o Sv. Vid pri Grobelnem. V minolem tednu smjb izročili materi zemlji rajnega Frančišeka Kokot, posestnika v Pomkvici, v 72, letu starosti. Po dolgi in : zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, za-! pustil je dne 2. prosinca to dolino solz.. Kako je bil priljubljen, Kazal je njegov pogreb, Id je bil nad vse krasen. Vsakdo pa je bil do solz. ganjen, ko je videl njegove sorodnike, oziroma hčerke, se težko ločiti bd njegovega groba, kar je kazalo, kako so ga iskreno ljubili.
c Sat slov. izobrai. društvo na Vranskem ima v nedeljo po večernicah občni sbor.
c Sv. Juri] ob juž. žel. Tukajšnje „Katoliško bralno društva" ima v nedeljo, dne 28. prosinca evoj redni občni zbor v katoliškem do mu. Na vsporedu je poročilo starega odbora o delovanju društva in volitev noveea odb ra. K udeležbi vabi	odbor.
c Braslovče. Zahvala. Na piaznik sv Treh Kraljev se je v Bras-lovčah veselica, ki je prav <1 ibro uspela. Iz Čistega dobička je prejela tukajšnja šolareka kuhinja lep prispevek v znesku 70 K. za kar podpisano šol «odstfo dotičnim prirediteljem zlasti g. dr. Cervinku izreka
v	imenu šolske mladine najprisrčiejšo zahvalo.
Šol. vedstvo v Braslorčah, dne 11. jan. 1910. c Zibika. Gospod Simon Strenkl, učit v pok in posestnik na Tinskem, daroval je o Novem letu z; bi Ski šoli za šolske knjige 20 K. Za ta dar se najprisrčnejie zahvaljuje: šolsko vodstvo Zibika
c Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino ima v nedeljo dne 16. t. m. ob S. uri popoldne v gc stilni g spe Mar je Mikuš v Gornjem gradn občni zbor po sledečem vsporedu: 1. Otvoritev po prfdsed, iku. 2. Predavanje potovalnega učitelja g Fr. Goričana. 3. Tajnik- vo pOro-čilo o delovanju podružn ce 1. 1909. 4. Blagnjnikovo p. ročilo. 5. Volitev dveh pregledovalefv računa. 6. Volitev del. gatov za glavno zborovanje c. kr. kmetijske družbe. 7. Vpla5eva»je udnine in sprejemanj« novih udov. 8. R»zni predlogi za glavoo zborovanje c kr kmetijske družbe. 9. 81uč?joosti. K prav obilni udeležbi vabi vse ude podružnice in prijatelj* kmetijstva	odbor.
b Kst. slov izobrai. društvo v Podčetrtku naznanja stojim članom, da bode im»lo v nedeljo dne 16. janoarja 19 0 ob 6. uri zvečer v društveni sobi bvoj redni občni zbor z običajnim doevnim redom. Pripravlja se tudi „društveni večer" na »sečnico z bogatim in zanitci
vi	m vsporeeom.
Brežiški okraj.
b Ar tiče. Na praznik Svi. treh kraljev vršil se je tukaj v župnišču ustanovni shod izobraževalnega drnjštva, ki se ga je udeležilo nad 100 samih mož in mladeničev; radi pomanjkanja prostorov tokrat niti ni bilo mogoče povabiti tudi žene in dekleta, a gotovo jih bo pristopilo veliko število. Na shodu je kot zastopnik S. K. S. Z. govoril g. kaplan Spindler iz Brežic o važnosti in ciljih izobraževalnega dela naših druištev. Ko je domači g. župnik razložil društvena pravila, je takoj pristopilo veliko zborovalcev, ter se je izvolil odbor, ki naj skrbi, da bo društvo lepo procvitalo.
b Podsreda. Zopet so nas udje kat. slov izobr. društva pretečeno nedeljo presenetili z dvema predstavama. Šaljivi nastop fantov je vzbudil občno veselje med mnogoštevilnimi poslušalci. In uboga Marta! Kako so jo, razni obiski spravili ob toliko zažieljeno „Cašico kave". — Čestitati vam moramo, fantje, Čestitati vam, dekleta ; dobro ste napravili vsi skupaj. Tudi deklamaciji ste bili dobri. Govori se, da uprizorita na novem leplem odru (katerega slika domači slikar g. Bruclermann), krasna'igra s petjem „Dve materi*. Mi jo z veseljem pričakujemo.
b Podsreda. Prav olikano, kajne, in zelo priporočljivo za učitelja je, če se tako daleč spozabi in na trgu nahruli vrlega, poštenega tržana, pristaša katoliške stranke, popolnoma brez povoda s smrkovec, podrepnik,; kakor je storil nek učitelj dne 6. januarja zvečer. — Žalosten pojav to.
b Kozje. Umrla je na sv. post, dne 24. grudna mino-lega leta gospa Marija Cirngast, soproga dobro znanega protestantovskega odvetnika Rih&rt-a Cirngast-a. Rajna gospa je bila protestantovske vere in se ji ni nič zvonilo. Bolehala je že dalje časa. Njeno truplo so odpeljali na Koroško v Beljak.
b Kozje. Tukaj se je osnovala požarna hramba s slovenskim poveljem. Tako je prav, naj ji sledijo še druge!
b Planina. Umrl je dne 3. t. m. prevžitkar Jože SeŠko, star 84 let. Bil je dober gospodar. Leta 185S. je bil rajni sprejet k o. kr, orožnikom na Italijanskem, kjer je ostal 4 leta, potem je prevzel gospodarstvo. Občinstvo ga je zelo čislalo, vsled tega je bil takoj izvoljen v občinski od(bor, naposled je bil izvoljen za župana; bil je Župan 12 let. Občinski cenilec je bil do smrti. Zlasti za ustanovitev nove samostojne župnije tukaj na Planini si je rajni veliko prizadeval. Dpstikrat je vskliknil: o, tía bi jaa le tako dolgo Živel, da bi mi domaČi novonastavljeni župnik prinesli zadnjo popotnido! To se je dne 2. t. m. res zgodilo. Mimo|grede bodi tudi povedano, da Je bil ud
In zvest pristaš Slovenske kmečke zveze. Za njim žaluje cela župnija in 6 dobro preskrbljenih otrok. Dal Bog, da bi se videli nad zvezdami!
Velika nesreča v Rablju.
V Rablju na Koroškem se je dogodila dne 8. januarja velika nesreča. Radi posutja enega rova v rudarskem polju se je pogreznila v zemljo cela bolnišnica. Pri tem je baje zgubilo življenje 7 oseb. Miuister za javna dela je takoj odredil, da se imajo podati na lice mesta, da poizvejo o vzrokih nesreče in odredijo, kar bi ae smatralo v varno tnem osiru potrebno, načelnika za upravo judar-skega obrata in za rudarsko-policijske zadeve, minhterialni svetnik pl. Pone in rudarski svetnik Rothy, dalje inšpekcijski uradnik rudarske oblasti v Celovcu rudarski svetnik Oborny. Ministrstvu za javni dela so došla sledeča podrobna pore čila o nesreoi:
Državna rudniška bolnišnica se je udrla naenkrat, brez vsakega prejšnjega znamenja. Poslopje se je udrlo v razpoklino, ki je prilično 50 m globoka in 10—15 m široka in ki je bila takoj po pogreznjenju napo'njena z vodo potoka, ki teče tod mimo le malo metrov oddaljen.
Pri nesreči so našli smrt zdravnik brstovskega zaloga, Vese'y, žena z otrokom, dve dekli, ena postrežnica in en upokojen orožniški stražmešter, ki je stanoval v hiši, skupno tedaj 7 oseb. Neki 16 leten deček se je rešil le s tem, da je skočil skozi okno, ko je vide!, da se hiša pogreza.
Delavci so namreč v rudniku razstreljevali skalovje. Ravno kakih 10 metrov pod hiše, ki se je pogreznila, se je vlila voda v rudnik na delavce. Ti so le z največjo težavo rešili svoje življenje. Tisti, ki so bili 100 m globoko ped zemljo, so že Htali do vrata v vodi in niso mogli iz rudnika, ker je bilo dvigalo pokvarjeno. V rudniku je bilo kakih 100 delavcev, večinoma Slovencev.
Zunaj se je zbralo vse polno ljudstva. Žene in otroci so obupano jokali in vpili: „Kje je moj mož", kje je moj oče".
Končno je prišla pomoč in posrečilo se je delavce
rešiti.
Prišli so tudi vojaki, ki delajo noč in dan. — Rudaik je last grofa Hugona Henckla.
Delavci so večinoma Rabelj zapu-tili. Valed kopanja v rudniku je namreč Rabelj ves podkopsn in se ljudje mo več ne upajo tam prebivati. Hiše v Rablja stoje na tleh, ki jih ne morejo več nositi. Tri hiše so že vse razpokane in se bodo brez dvoma pogreznde, kakor trinadstro^na bolnišnica
Rabelj leži zapadno od Mangarta v okrajnem glavarstvu beljsškem na cesti h Trbiža na Predil. Prebivalcev ima kakih 9(;0; južno od Rablja je lepo rabeljsko jezero. V rudniku so kopali svinčeno in cinkovo rudo.
Dr. Kukovec rešuje kmete
bernje?
„Narodni List" prinaša poročilo g. dr. Božiča na gjavruem zboru Narodne stranke dne ¡5. decembra 1909. Med drugim hvali g. dr. Kufcovca, keir je stavil v deželnem zboru predlog za odpravo bernje du>-hovnikov. S tem hoče dokazati, da je g. dr. Kukovec velik prijatelj kmeta, ker ,ga bo rešil neanosnih bremeni? Kakor z drugimi, se je g. dr. Kukovec tudi s tem predlogom pred celim deželnim zborom blami-ral in pokazal nevednost postav /m sklepov iz poprejšnjih let (deželnega zbora. G, dr. Kljukovec tudi ne pozna dvornega odloka z dne 16. novembra 1827 št. 29.560, ki odločuje, da so pisapie bernje, naj si bodo v zemljiški knjigi pisane ali ne, ¡stalno breme zemljišča po svoji naravi, Štajerski deželni zbor pa je že prej — ko so Še Študenti Kukovec, Božič, Spind-ler in LesniČar radi videli duhovnika, posebno ko je segal v žep1 — sklenil na predlog liberalnih nemških poslancev, da se pisana blernja da odpraviti le po tom odkupnine in da mora vsak, s pisarno bernjo 'obtežen župljan bernjo odkupiti, če V občini 1 e eden posestnik, ki ima pisano bernjo, zahteva odkupnino. Ako tedaj dr. Božič in dr. Kukovec trdita, da se bo vsled tega predloga zapisana bernja odpra-
vila, mečeta kmetom le pesek v oči a namenom, da bi se kazala kot velika prijatelja kmetov. Kaj ju briga postava, ki določuje, da se brez odkupnine ne more ■nikdo bernje rešiti!
Zakaj pa kmetje vkljub te, za rešitev ugodne postave, Še v mnogih župnijah bernje niso odkupili? Cu'jte gospoda okrog „Narodnega Lista", zato, ker, kmet mnogo lažje daje nekoliko žita ali vina, kakor denar, do katerega posebno dandanes težko pride. Iz lega ozira tudi duhovščina ni zahtevala odkupnine, dasiravno bi bilo za duhovnika', veliko prijptneje, svoje plačilo dvigniti pri davkariji, kakor se za istim truditi po župniji.
Dr. Božič je na shodu govoril dalje: „Duhovščina nastopa naravnost kiruto v izterjevanju tega davka: tožnje zaradi bernje so v kozjanskem okraju na dnevnem redu." G. dr. Božič je govoril tukaj zopet neresnico. Saj ni cna.no, da bi se v kozjanskem okraju zaradi bernje t kateri drugi župniji tožilo, kakor v St. Petru pod Sv. (gorami. Pa tudi tukaj niso tožbe na dnevnem ridu. Prva tožba se je vložila pred štirimi leti, ker se je bivši enodnevni predsednik Narodne stranke takrat še po nauku „Štajerca" branil bernjo plačevati. Letos pa je dobil dotični posestnik odlok c. kr. namestnije v Gradcu, da je dolžan pisarno bernjo izročiti, in sicer ¡za vsa ostala leta nazaj. V teku leta 1909* pa se je branilo bernjo dati 10 posestnikov. Oznanilo se jim: je v cerkvi, naj prineso bernjo ali se vsaj opravičijo, da se izognejo nepotrebnih sitnob. Ker tega niso storili, se je prosilo c.. kr. okr. glavarstvo, naj od dotičnih posestnikov bernjo izterja. Ako se v teku, večih let le dvakrat vloži tožba, so li tedaj tožbe že na dnevnem redu!? Kdo pa je tega kriv ? Nihi>e drugi kot Nar(bdna stranka, ki je na shodu v St, Petru, kmete naravnost pozivala, naj duhovnikom ne dajejo nobene bernje, naj jih odpodijo od hiše, kajdar po bernjo' pošljejo. Tako je tudi ,vedno hujskal „Nalrodlni List". Ali ni to najostudnejša lopovščina gotovih ljudi, ki najprej šiintajo zoper veljavne zakone, a ko vidijo slabe posledice svojega počenjanja, pa valjajo krivdp na duhovščino? Proč s tako neznačajnostjo!
Da se pa celjski doktorji ne bodo izgovarjali, Češ, dai smo imeli v mislih le prostovoljno bernjo, katero kmetje po nekaterih župnijah svoji duhovščini dajejo, jim naravnost povemo, Sda naš kmet ni tako zabit, da bi ne vedel, kaj je «prostovoljno". Saj dobro ve, da se prostovoljne bernje reši le z besedo: „Nič ne dam," pa je stvar gotova; kmet je bernje rešen brez celjskih doktorjev, brez Spindlerja in .„Narodnega Lista".
Kadar bom imel čas, bom pa g. fdT. Kukovca še posebej podučil, kako je pisana bernja nastala in zakaj se je brez odkupa ne more rešiti nobena; kmetija, ki je z njo obremenjena.
Najnovejše novice.
Deželni zbor. V seji dne 11. t. m. je dr. KuVovec utemeljeval svoj predlog o učnem jeziku na ljudskih šolah, da se postavno določi, da sme slovenski otrok le v slovensko, nemški pa v nemško šolo. Ob koncu svojega utemeljevanja je izjavil, da nikakor ne zahteva, da bi se ta postava uvedla, vendar pričakuje, da predlog odkažejo učnemu od^ku. Nemški poslanci so se seveda začeli spogledovati in so rekli, da predlagatelj sam nima resnosti s svojim predlogom Posledica tega je bila, da celo nemški krščanski socialci in zastopniki veleposest^a niso glasovali za odkazanje v odsek in je torej predlog propadel. — — Včeraj je poročal posl. Pišek v imenu deželnokultur-nega odseka o pobrežnih gradbah Pake v šoštanjskem okraju. Sklenilo se je, da se naroči deželnemu odboru, naj takoj stori potrebne korake, da se odpravijo v poročilu navedene napake, naj jih prouči in v prihodnjem zasedanju o tem poroča. Nadalje je poročal posl. Pišek v imenu istega odseka o uravnavi Mislinje do njenega izliva v Mežo pri Spodnjem Dravogradu. Deželnemu odbom naj se naroči, da takoj začne z uravnavo Mi-linje. Deželni odbornik
Stallner je omenil k temu, da se takoj ne more začeti s uravnavo, ker ee mora deželni odbor še pogajati s vlado. Ko je na to še posl. dr. VerstovSek prosil, da bo zadeva pospeši, se je predlog v smislu pojasnila deželnega odbornika Stallnerja sprejel.
Študenti pri Maribora. V soboto, dne 15. janaaija priredi naše izobraževalno društvo zvečer ob šestih predavanje. Govoril bo dr. Hohnjec o strokovnih društvih
Soc. teftaj se vrši dne 24. in 25. januarja v Šniaijc pri Jelšah. Mladeniči, agitirajtel
Hoč® pri Mariboru. Katoliško bralno društvo v Ho«ah ima dne 23. januarja svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo tajnika, 2 poročilo blagajnika, 3. poročilo knjiž jičarja, 4. pristop novih članov, 6 volitev norega odbora, 6. slučajnosti, 7. pedučno areda-vanje. Vabljeni ste vsi možje in mladeniči, žene in dekleta! — Od nor.
8 Vabilo k letnemu zborovanju c. kr. kmetijske podružnica ilo-venjgraške, katero se vrši v nedeljo, dne 16. prosinca t. 1. ob drseti uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Slovenjem Gradca. Dnevni red: 1. Pozdrav navzočim in poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju podružnice v letu 1B09, 3. Volitev dveh pregledovaleev računov. 4. Volitev podružničnega odbora za prihodnja tri leta. 5. Volitev od poslancev k 87. glavntmu zborovanju dražbe v Gradcu. 6. Predlogi in naB»eti za 87. glavno zborova- je 7. Vrprejem nnvih udov in vplačevanje ndnine za leto 1910. 8. Splošni predlogi. 9. Brezplačno žrebanje poljedelskih predmetov. Ker je med splošnimi predlogi tudi pogivor o uravn»vi Mislinje vabi vse ude podružnice in prijatelje kmetijstva k , prav obilni vdeležbi	odbor.
Vesfnik
mladinske organizacije.
St. Marjeta ob Pesnici. Na novega leta dan bila je pri nas kanonično ustanovljena mladeniška Marijina družba* Mogočno je odmevalo po naši prijazni dolini veselo pokanje topičev in slovesno zvonjenje je radostno pozdravljalo zaželjeni dan, ki nam naj ne bo samo prvi dan novega leta, temveč dan, ki nam naj donese tudi novega življenja v naše mladeniške vrste. Med slovesno sv. mašo nov. leta dan imeli smo skupno sv. obhaj lo, katerega se je na prijazno povabilo č. g. župnika udeležila velika večina fantov iz cele župnije. Po poldan bil je slovesni sprejem v družbo; pristopilo je takoj 7 7 mladeničev. Lepi zgled teh privablja še tudi droge, da šteje družba do danes že 96 članov. Mladeniči 1 Oklenimo se trdno naše družbe, katera naj nam bode zvezda vodnica na pota do prave krščanske prosvete in omike!
Listnica uredništva.
Gg. dopisnike, ki v tej številki ne najdejo svojih dopisov, prosimo potrpljenja. Vse žalibog ni šlo v list.
Delavnica za popravila!
O
E-h
m?? l
¿STitV *
mh'
o-
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po ysaki ceni.
Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj! Gramofone od 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura	K	2'50
Pristna srebrna ura	„	T—
Original omega ura	„ 18'—
Kuhinjska ura	„	4"—
Budiljka, niklasta	„	2'—
Poročni prstani	„	2.—
Srebrne verižice	„	2'— — 3 leta jamstva. —
Theod. Febreteii
urar in očalar Maribor. Gosposka ulica 26.
Kupujem zlatnino in srebo
Učenec v trgovino g papirjem in
galanterijskim blagom se sprejme takoj pri tvrdfei V iko Weixl, Maribor, Gosposka ulic* 33. 9
a» razne stroje prodaj s tiskarna sv. Cirila v Maribora
100 kg po 25 K.
Vlradne^ = %amthe
z natisom in brez natisa, r#ake »vitt
#.YfJ«VP	i
priporoča
Tiskar na sv. Cirila
v Mariboru.
11
[juflBKa posojilnica
P IT ž ItT^ f \ ft* 119 i Siliš
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
as sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po proti 3 ineisečni oipovedi po 4V»• Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega lota. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar r.e da bi ae njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so pofon:> hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rcntni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4,/4%, na vknjtSbo sploh po 5*/„ na vknjižbo in poroštvo po f>'/»*/• in na osebni kredit po 6°/,. Nadalje Izposojuje na 7astavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo 'a-t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje m vknjižbo dela posojilnic« bretplačno, rtrsnfc» plaSa le krleke
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, itmaii praznik« — V uradnih urah se sprajem is izplačuje denar.
pojasnita se daJe)o
in proiiye sprejemajo vrak delavnik cd §.—18, ¿•poHne in od 2.-5 dopoMs«.	6
PMSjllnl*« lm f*««4l »m ra>|tvU(« rf«<n»ir b< nnltnr n« b t rnl MI fe
Pojasnila o inseratili daje
spravo ižtvo samo tistim, ki priložijo vprašanja mam ko m 10 vinarjev.
Loterijske" Številke. j" OostUn» in mala trgovin« se da _ ' . ■	¡z vsemi opravami, tudi 4 orali
Dne 8. januarja 1910	; pogeBtTaj tik cerkTe, v najem. Me-
Oradec . 84 6 86 41 20 sarji imajo prednost, ker je mes- j Dunaj . 50 52 35 22 47 nicft in ledenics- Kje' ,zve 8e-~ !
urravniStvu.
10
Vsak dan 10- 20 K zaslnži
vsak brez truda ia brez predznanja. Pošljite takoj svoj naslov na: Scbaechter, Danaj 104, Postfach 46.	996
Posestvo se proda blizu državne cea»e z novim trsjj m, s hižnim in kmetijskim poslopjem v dobrem stanju, 7 oralov zemijiSča, z* 6200 kron. Poste restsnto St 260, F. P. Praakolovo, Vojnik._____960
Fotigr^fiČEl »parat v dofertm stauju format 18X24, tudi i2X16 z objektivom iz inozemske tvrdke v Mitve:di na Saškem aparat ex'ra rapid Nr 3, ki je B»:u velja! 64 kron, se vss bktipaj tudi »tuiiv, ¡s dvema dvostranskim» ka getoma samo zavoljo premembe stanu po ceni proda. Kje, povo upravništvo.	970
Zdrave flolttvko in tudi delavci dobi?» v tovarni za vžigalice v Rušah pri Hsribtrci trajno delo in tndi pn.ito stanovanje. 1002
Pri S*. Bclfeiskn pri Središča s > dobi služba orglarja in cerkovnika do 1. maja t. i. aH po dogovorit fe pred. Sprejme ne le
xie :žeujtii Ofeil jain-c	4
H.aa v Gornjem Pobrežju, 16 minut »bv«» mtsia Maribo na okrajni cesti, z velikim vrtom, lepim sadnim dre>jem in okoli l oral polja se radi smrti so coni proda. NatančnjSe povo Franc Divjak, kolsrski uiojsier, Spodnje Pobrcž je h. St. 78.	7
Veli&a enosad&tropna bišs, trgovina z mešanim blagom, v večjem trgu na Spod. Štajerskem, na zelo d ibrem mestu sa radi smrti t*koj ug-dno proda; kje, povo eprav-fcist-o.	1009
Pridnega, poštenega učenca sprejme g. Meliiijor Klukočotnis, pe-kovfiii mojster, Meljska ulica fitv. 14, Maribor.	22
ISfte sa poiestv.), obstoječe iz n»j-; potrebne j šega gosp. poslopja, z ia-
•	ventarjem (funduj instruitus) ter polje, travniki in gozd eveituelao
'	tuai vinograd v izmeri 10 do 16
1	oralov. Sknpsj ee drž^čemu poeeit-
*	vu prednoit. Ponudbo z opi»om ;	lokalnih razmer pod naslovom:
Anton Jans, čebelar v Ravnem, p. | Krško.	13
Na Spodnjem Štajerskem v lepem j kiaju se proda hiŽ3 s 3 sobami, ! 2 kuhinji, 2 kleti, hlev za 4 glave ; živine, 4 svinjski hlevi s cementom i zidani, okoli bišs lepe brajde z i ¡zabelo zasajene, lep sadonrsnik, | lrpo travišče r.a krave rediti, ne-: kaj orane aemlje, za svinj*ko rejo p-.j vrhu dubroidoči konsignaconi, trgovina, gostilna, žganjarija. to bsk, znamk«, koieki, najbolj primimo z i kakega trgovca. Kdor želi kupiti, zve naslov v upravniku Slov. Gosp. Ctnj je 7000 kron.	9
! /nošenje p>f*sielje! Ozdravljenje takoj Starost in spol naznaniti. Pojasnite zastonj. Zavod Aesknlap št. 523, Regensburg na Bavarskem, 15
Kovačclca na dobrem mestu v Gornjtmgradu, koja že obstoji nad 40 lc-t, se ds v najem vsled smrti prejšnjega. Več ptve Franc oarb v Gornjemgradu.	12
Malo posestvo je na prodaj eno cro od postaje, cd žup cerkve 5 minut, na lepem kraju, hiša stoji sredi krasnega vrta in zraven ceste, dva hleva in zraven polja kozolec. Okoli vrt« je nasajena vin;ka trta, polja in druzega zemljišča t-r gozda je devet oralov, ^tanovjnje )•) primerno za vsakega obrtnika, trgovea ali tod; za kakega tovarnarja, jo v gredi velike vasi. Več pove F. Mastnak, vas Račica št. 6 žup. Loka pri Zidaremmostu. 17
Pridna in delavna deklica, stara 17 let, se je 3 in pol leta na de-učila šivati, se želi popolnoma izučiti tli delati kot pomočnica kje v mestu, seveda pri taki, katera zna elovtnski. Naslov v upravniš-tvo.	18
Štefan Kaufmann
tigovec z železom 2 i
v Rad^tf»i,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi
Našim rodbinam, priporočamo
Siolinsko cihorijo. ™
SerravalloYO
Prod« se posestvo v Vnkovskem (!olu št 17, obBtoječe iz »mm-kaeskega vinograd», njiv in sado-nosmka Posestvo meri okoli 7 oralov Zve b» pri la tnici Mariji Pož»rnik, Zg. Hlapje štv 44, Sv. Jakob v Slov. gor.	26
Posestvo pri Pesnici na lepem kraju s 6 orali zemlje, hiša, vino grad, tadonosiiik, njiva in g,.zd se po ceni prod*. Naslov v uprav-uištvu.	29
Službo iioe kuharica za gospodinjo v kako žapnišče ali drugo privatno hišo Nash v v upravmš-itu Slov. Gospodarja.	i7
Z« vlničarja ali z* gospolarjke.-ra nsdgledtiika želi priti tdkoj ali po d. govori . Nasii v piive upravn\št.ro SloGosp idarja.	25
Krščanski starlš1. bi radi dali svojega faita kljočar?ke obrti se uč t v katerem trgu ali na deželi. Naslov v upravni«' u.	32
landen organist, ki ob enem opravlja tu^ii mežnarsko služb ', se takoj sprejme, Zupni urad Le-skovec pri Ptuji.	33
Prodam prostovoljno lep, popolnoma zasajen in rodoviten vinograd s poslopjem hram in pre šnico, V vinogradu se leto dobi 130 140 veder vina. Leži v lepem, zdravem, viaorejskem kraju v Pre-ltopni pri Zdolah Ceoa nizka Vpraša se pri Frsnca Pleterski gostilničar in slikar, Rajhenburg.
Slovenci! Slovenke! Razširjajte „Slovenski Gospodar44!
Želodčni liker
je najboljše krepčilo želodca!
Blizu i i) daleč Vne ga pozná, Kdor ga ima, Ima zdravje doma!
35
Cepljene trte I
Najboljše kakovosti imam na prodaj. Sorte 80:	998
Siivaner Beli Burgunder Velki Riesling Muskateler
vse cepljeno na rip. Portalis. I. vrsta 100 kom. 12 kron. Trte se bodo le spomladi izkapale zaradi zdravih in svežih korenin. Oglasiti se je pismeno ali osebno pri:
Francu Vnuk CÄ
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
lit r K 2 40. * „ 4 80.
Nžslev za naročik: „FLORIAN", Ljubljana.
Novo 964 Citaj!
Pozor kmetje iE fantje!
Najnovejše in najboljše sredstvo za rast las, brk in brade je:
Rastol št. I.
Delnja, da brke in brada postanejo gosti in dolgi, odBtranja prhljaj ia vsako dru-gok>žuo bilazea sg'»ve. Naroči najsi vsaka družina. Deluje sigurno in ga mnogi zdravniki priporočajo. Imans mnogo zahvalnih in priznalaih pisem Gena na vsako poš» franso 1 lonček K 3 t0, 2 lončka K 5'—. Poiilja se po poštnem povzetju sli če se pošlje denar naprej Naroči se le pod naslovom:
Lttarna pti S*. Trojici, Beljii »IsiJic 268, Slavonija.
Slovenec Konrad Skaza,
lelavnicc za vsa cs?kves& dela ? St. Ulrick, drSÄet
-	Tirol	—..........
8 najtopleje priporoča ss vsa cerkvena dela. Velikanska «Joga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski seniki zastonj is; -anko. Fosirežba solidna in hitra.	6S
iS»?-;
Steckenpferd-
Kiilio z lilípi'ii mloko
Najmebkejše nBo z& kožo
kakor proti psgam!
Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 trt na ; prodaj, kakor najimenitnejša serte ranškateler, sylvaner, bar-gander, beli mosler, žkhtnina radeča in bela, purtngiser, tra-miner, vse na Rip portalis cepljeno; trte so dobro zaraščene in vkoraiinjeue iu 40.000 ko?r!,jakov Rip. portalis. Cepljenke «tanejo iOO komadov 11 K, Korenjaki 100 komadov 3 K. Tndi drevesa se dobijo. Knpei se naj blagorolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge.
J&saian Z^-sterleiti posestnik in trtnar ECaniža,
Ptuj,	933
Dobiva se povsedi
128

železnato kina-vino g
H.gien raist&>a Dansj	Državna od- rT
:: lika in čaetu diplom k Klati kolajni. ::
Krepilno sredstro za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jed-, mijuje živce in popravi kri. Izboren okn«. Nad 6000 zdrav- L» niških spričeval.	B
i. Serravalk*, c. il dvomi ioliavilelj K
Trieste-Barcolla.
Kupi ge v lekanuSi v >rteklen'cah po pr.l 1 & K 2'60 in po 446	1 1 & K 4-80.	^
Pri Franc Karfin-a nasledniku
Janko5 fVrrman
v Š«nf Jurju ob Jut, žel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za ¡notke in ženske obleke, kakor tndi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drugo priznano dobro blago po telo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Šenf Jur ob juf. tel.
Velikanska zaloga s
manufakturnega, volnenega, suknenega in platnenega blsga — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine.
v
Zveplenokisli
amoniak
(amonijev sulfat)
vsebnje 20 6 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. K ozimini je gnojiti že jeseni četrtino do tretjine vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi, ali pa je po-*abiti vso množino za poče^no gnojenje v zgodnji spomladi.
75 kg amonijevega sulfata učinknje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega so-litra. Amonijev salfat ne sprijemlje prsti, zabranjnje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. rja itd. in prepreči poleganje žita.
Dnšik je v amonijevem sulfatu cenej i, kakor v čilskem solitru, in vporabljenje sulfata pomenja torej velika prihranitev za kmetovalca.
Žveplenokisli amonijak, kakor vse vrste zajamčenih gnojil prodaja
P. Majdič, ,Merkur4
trgovina z teleznlno In poljedelj-sklml stroji.	833
Kapljice za želodčni krč:
n
Stane ena steklenica samo 50 vinarjev.
\m prati trganju: :
mestna lekarna pri c. k«*- orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 82&
Stran 8.
slovenski gospodar.
13, jajmiarja 1910.
je izdelek pisalnega stroja prve vrste, takoj vidna pisava, samo 30 tipk, 90 črk, ki dajo zopet nad 100 pismenk. Trste so zajamčeno ravne. Prebije 20 kopij. -— ~
Najvišja izpopolnitev!
okoli 50.000 v rabi!
925
Brez vsake konkurence
Zastopnik: Robert Fuchs, Maribor, y trgovini z blagom H. J. Turad.
^	»i
x	Tiskarna sv. Cirila g
X	v MARIBORU
X	priporoča za trgovce:
^	cenike, okrožnice, letake,
■t	lepake, račune, pisma, ku-
X	verte z naslovom, dopis-
::	niče i. t. d.
K X X X X X
Zagrebška tovarna, tvrdke K©nrik Jrancka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SlPOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.	_
•L V. T 11«, «:•!.▼.	TOTiralbi
_______ _________m
^ »i Odvetnik	^
^ dr. Josip Leskovar	?
P vljudno naznanja, 31	%
^ da je oh/oril svojo	^
■ odvetniškopisarno	J
t............
v Mariboru, Gosposke ulice št. 15.
Sprejme se
B■ krepek učenec mm
poštenih kmečkih starišev, kateri je dovršil ljudsko šolo z dobrim vspehom, v trgovino mešanega blaga in deželnimi pridelki pri tvrdki	11
I. REGVAT :: Pilštanj.
P V 67/8

Davek se zviša
ako ne kupite voščenih sveč pri g.
Alojzij-u Vršič-u, trgovcu v Ljutomeru,
ki Tam nudi veliko zalogo prav lepo barvanih in belili voščenih sveč za Marijo Svečensko po najnižji ceni.
Y. Fereočak, mizar na Vidmu ob Sayi
HK prevzame različna mizarska de-	HiSi la kakor se tudi vedno dobivajo jkjjj|j
rakve od najnavadnejših do naj-	£¡¡£5
KK fineiših po nizkih cenah.	KK
KK3
asasgsasgsaaKaSdasasas ¿¡tiltiriii r b m mm
B Dalmatinska ■
B trgovina z vinom fl
V nobeni rodbini ne sme manjkati po zimi kupica dobrega H vina. Dobro, pristno dalmatinsko vino odstrani mrzlino, pre Bs
hlajenje, malokrvnost iu druge bolezni. _ Tri ltta staro pristno dalmatinsko vino se da izvrstno upo- __ rabiti k čaja in kuhano.
Ponarejanja, ki se dajo dokazati, se obdarijo ■	s 1000 kronami.	■
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, oddelek V, bo na prošnjo lastnika Matije Pekiar nepremičnino E. Z. 30 k. o. Vurmat, obstoječe iz hiše štv. 53 z gospodarskim poslopjem, žago in mlinom, kočo štv. 54 s svinjskim hlevom in drvarnico, potem
pol;a s . . . 4 ha 79 a 22 m2
54 , 59 „ 62 „ 37 „
javno na dražbi
travniki s . .	1	„	88
vrt s ....	—	„	2
pašniki s . .	26	„	35
goziovi s . .	27	„	56
z doiočeuo vsklieno ceno 36235	K	79 prodalo.
Dražba se vrši dne
22. januarja 1910 predpoldne ob 11. uri, soba štev. 6.
Ponudbe pnd vsklieno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim npnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na ceno, po kateri se bo prodalo.
Dražbeni izkupiček se mora do 22. februarja 1910 pri sodišču položiti.
Pogoji se lahko vidijo pri sodišču soba št. 6.
C. kr. okrajno sodišče Maribor oddelek V,
16	dae 26. decembra 1909.
Najmodernejša
kemična pralnica in Mriarija
IMarfin Medved
Naznanilo.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino na suho cepljenih trt na prodaj, kakor najimenitnejše vrste mosler, burgunder, gutedel, beli in rudeči mu&ateler, por-tugiser, traminer, ranfol, rulander, kapčina, vse na rip. portalis cepljeno, trte 00 dobro zaraščene in vkoreninjene. in veliko množino korenjakov rip. portalis za zeleno cepiti in kljnčice za suho cepljenje 100.000 rip. portilis. Cepljene trie stanejo 100 komadov 11 kron, korenjaki stanejo 100 komadov 3 krone. Naročniki se naj blagovolijo pismeno ali nstmeno oglasiti, dokler je kaj zaloge.	28
Ivan Vrbnjak, posestnik in trtnar, 5p. Breg, pfuj.
Naznanilo.
Vsem vinogradnikom naznanjam, da imam na prodaj cepljene trte in sicer: laški rilček, šipon, žlahtnico (Gutedel), beli burgundec, silvanec in kapčina. — Cena I. vrste 12 K 100 kom , II. vrste 5 K 100 kom. — Divjaki Rip. portalis 3 K 100 krm. — Oglasiti se je, dokler bo kaj zaloge, pri F*ancu Slodnjak, trtnar pri S t. Lovrencu v Slov. gor, pošta: Juršinci pri nuj«.	95$
Hf
najboljše kakovosti, vseh vrst na običajnih podlagah priporoča po znižani ceni:
Trsničarska zadruga Sv. Bolfsnk p»
Ceniki brezplačno — Opozarjamo na našo špecijaliteto: Mužikitm silvanec:	»26
3Pred.aoa samo:
Vdova Franca Cvitanič
MARIBOR, Bur&asse 20.
Šoštanj, Spod. Štajersko.
se priporoča slav. občinstvu zt, vso v <o stroko spadajoča dela. M ška in ženska obleka se pobarva in osnaži, ne da se isla razpara. Volnene mreže, sviieni robci, preproge, mizna in druga pogrinjala se lahko prenovijo ali v poljudni barvi predrngačijo. V nujnih slučajih, kakor žalne o-bleke i. dr. se delo izvršuje v najkrajšem času, vsa druga naročila pa v teku jednega tedna.
Nsjsolidnejše delo!	Cene nizke!
Zbiralnice so iščejo po vseh večjih trgih in^ mestih
proti dobrema plačilu.	30
■ -
Priporočam častiti duhovščini za svečnico tvojo veliko zalogo
voščenih sveč
lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč.
Z vsem spoštovanjem 24	Josip Dufek, svečar, MARIBOR.
Nova! Čitaj! Pozor kmetice in dekleta!
Najnovejše in najboljše sredstvo zh st las in di lasje postanejo gosti 964	in dolgi, to jo:
Rastolšt.IL
Odstranjuje prh!jsj ni glavi in »stko kožno bolezen. Deluje sigurno iu ga ninoit; zdravniki priporočajo Cena freuko na vsako pošto 1 lonček K 3 60, 2 lončka S 5- -. Pošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje donar naprej. Prosim, da se naroči le pri meni pod naslovom:
Letarna uri St. Trojici, Doljni Kboljac 250, Slavonija.
Ceno posteljni» pe**je.
1 kg sivega, puljenega K 2 —, pol belfga K 2 30, belega K
4	—, prima perje mehkega kakor puh K 6 —, veleprima ogla-jenega najboljše vrste K 8-—, mehkega perja (puha) sivega K 6"—, belega 10—, prsnega puha K 12 — od 5 kg naprej 247	poštnno prosto.
Narejene postelje
iz goBtonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-cama, te dve 80x66 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, očiičenim, košatim in stanovitnim perjem K 16—, napol mv ha K 20 —, maha K 24" -, pernica sama K 12- , 14 —, 16—, zgla^nica K 3 —, 8 60, 4'—, pernice 180 cmx HO cm velike K 15 -, 18-—, 20 —, zglavnice 90X70 ali 80xe0 cm, K 4-60,
5	—, 660, blazine iz gradia 180X116 cm K 13—, K 15 — razpošilja po povzetju, zavojnina zastonj, od K 10 — naprej
poštnine prosto.
Maks Berger v Dešenicu štev. 1015, Šumava.
Kar te ugaja, se «ameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki o bla ainah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim blagu zastonj in poštnine prosto.
rm
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik : Pran Rakorič.
Tisk tiskarne sv. Ciril» v Maribora.