1 t.rek. Selrtrk inaoVoto uhaja in Talja t Mii i -buru brci poiiiljaaja ua •lun za to» lata H ,-l — k, ix pol liti — 7* HM ltt» . i! .. KO .,
Po |H)-I i : Za T<e leto 10 gl. n pol leW . I ,,   — ,. M čatrt leta t ,,  00 ,,
VredniitTo in otiraTniatto je t gosposkih ulicah (Ilarrangaaaa) It. 117.
Oznanilo:
Zi navadno .Irrutipna »rato ta 111- nj.. ii IV.,ck ar naturi* i krat S kr. !• >a ti.ka »krat. 4 kr. i* t» tlaka .Ikrat-Vilf pisinenkc n* plaCu-j rjo po prostoru.
Za ?iak \nrk j« plačati kolek (itrmprlj)  || ;||) k
KokopUi as na tragaju, dopisi naj ko l.lan»»oljn.> irankujrjo.
St. f>3.
V Mariboru T. novembra 1HOH.
Teoaj I.
Državni zbor in Slovenci.
u.
Tedaj gospod poslanec Svetec se jo v državnem zboru oglasil za o d-loženje izjemne postave, in ne bilo bi prav, ko bi že o državnem zboru govore, ne spregovorili tudi o njegovem govoru.
Da pa g. Svetec ne bo djal, da nismo veliki njegovi prijatelji, bomo ga najprej hvalili. Prav, in na mestu je bilo, da je grajal v tej postavi nedoločne izraze, ktere izvršilna oblast suče lehko po svoje, dobro jo bilo, da je javno izrekel resnico, da ni enačili pravio za vse, da se s slovansko žtir-nalistiko v svobodni Avstriji grje dela kot pod Bachom; hvalimo ga, da je zopet enkrat spomnil so Čehov in izgovoril, da izjemnega stanja na Češkem niti treba ni bilo; prav je, da je vendar enkrat spoznal, da njegov £ l!l ne velja brez izvršilnih postav in brez izvrševanja nič; in ko bi človek iskal, dobil bi v njegovem govoru še marsikaj kar vsak svobodoljuben domoljub z obema rokama podpiše.
In vendar jo naši slovenski reči s tem svojim govorom več kvari kakor koristi napravil, to tudi z obema rokama podpišemo, Dobro vemo, da je to ostra boseda, pa kdor vidi težnje in želje slovenstva, kakor se med narodom kažejo, in vidi Svetčevo stališče, s kterega menda bočo vstrozati od i'ederalistečnega odpali, ministerijalni gospod Svetec tem željam: ta bo z nami vred djal, dajo Slovence pred Slovani, na ktere se imajo edino zanašati, napak zastopal.
Iz vsega njegovega govora se vidi, in da Hog varuj, da bi prav prav jasno ne bilo na konci zatrjuje še izrekoma, daje „verfassungstreu." Ustavnost nam je stališče vsem, njemu pa je stališče decomberska ustava, ktoro spoštuje. To se ve, da ustavo kakor je, drugače bi bil moral naravnost povedati.
Dr. Blciwei8 je dobro rekel v deželnem zboru ljubljanskem in g. Svetec ga jo menda sam slišal, da je ta ustava za nas Slovane, kakor Pan dorina skrinjica, iz ktere skačejo veliki in mali hudički. Na štajerskem de želnem zboru so sc slovenski poslanci energično oglasili zoper sedanjo osnovo, ki iz te ustave izvira. Narod so je letos oglasil krepkeje kakor kedaj za svoje pravice, kterih mu pa ta ustava no daje, torej se ni navduševal za decembersko ustavo. G. Svetec pa pride, lepo govori nektere stvari, naposled pa sam vso to podere, roke prekriža in sc pred ustavo nizko prikloni kot „verfassungstreu." Tega epitota si do zdaj še ni noben pravi avstrijski Slovan dajal, iz prostega vzroka, ker se ne moremo navduševati, kar so umetne večine delale de nobis sine nohis. Ko bi bil izvemedni državni zbor s pritrjenjem vseh Slovanov takraj Litave ustavo dal. ali ko bi se ta ustava ktero imamo brez najvažnejega avstrijsko - slovanskega naroda, brez Cehov skleneno, resno hotela na podlagi federacije spremeniti in pogoditi se ž njimi, potem se bomo za ustavo uneniali vsi. Dokler pak ustava daje našim
nasprotnikom orožje v roko, da pojemljo Slovani! vo Germanstvu in v Dalmaciji in Primorskem Italijanstvu v prid in korist; dokler večini avstrijskega prebivalstva ne bo dajala pravic, kakoršnih kakor sebi vsem narodom žele, temuč samo koncesije na papirji, za kterih izpeljava so pa med temi ustavo-zvesti živ krst ne briga, dasi so vse vprek prisegli ravnati se po njej: — tako dolgo bo večina Slovanov mislila, da se za ustavo kakoršna jo, no moro navduševati in gospod Svetce b > sam med Slovenci na kolenih ležal pred ustavnim njegovim detetom g, 1!>.. ktero ho sicer kmalu dve leti staro, pa je za narod, kterega ima Svetec zastopati še vedno mrtvo, kar je očitno znamenje, da ni zdravih očetov sin. Daje mrtvo, to pričajo naše uradnijo po vsem Slovenskem, in še najglasneji našo šole.
Ustavoljubno atli e je krivo, da Svetec ne vidi, da si dobro pravi bodic miki eraa tihi, daje izjemne postave ostrina obernena proti Slovanom, zdaj naime samo proti Čohoni , potem pridejo lehko, Poljaki in potem mi Slovonci na vrsto. Nikdar in nikoli hi ne bili za to postnvo glasovali Nemci, vsaj v tej čudni sestavi no, ko bi jih ne vodila prava neljubezon do Slovanov, tukaj pred j Čehi. Kot Slovan bi bil moral glasovati in govoriti zoper to postavo, vsaj za zdaj, dokler ustava ni pre-drugačena. Iz svojega stališča, — verfassungstreu — pak jo moral samo za o d lože nje postavo govoriti. Da bi bil brez vidnega vspeha govoril, kakor je zdaj, to vemo, pa to reči ne meni, moralno bi bil slovanski opoziciji prideva! in veseli bi ga bi bili Slovenci vsi, ko bi bil tisti, kakor jo bil pred volitvijo v državni zbor. Da sc v tem ne motimo, da je postava obrnena proti češki politični opoziciji, dokaz nam je sramožljivo molčanji; Nemcev v generalni debati, pričajo nam članki niinisterijalnih časopisov, kteri čutijo da ta postava ni z načelom svobode v nobenem soglasji, in se iz te zadrege z sofizmi in s toni pomagajo, da pritrde, ka delajo s tem veliko žrtvo za ustavo Najglasneje pa nam to priča Kuranda-tov nasvet v 142. seji naj se puste tej postavi za prihodnje čase stranska vratica rajhs-ratovega odobrenja odprta. In to prepričanje — da šo enkrat ponavljamo — moralu bi bilo g. Svetca in slovensko poslance priganjati, da bi bili priliko porabili energično zoper postavo govorili, energično za pomirjonje s Čehi potegnili se, svobodo in slovanstvo pred očmi brez obzira na ustavo, kakoršna je narejena brez 5 milijonov Čehov, kteri se v sedanji obliki upirajo Poljaki (če tudi oni v rajhsratu sedeči ne), kakoršna nam Slovencem težko da bo spolnila naše uajvročeje želje: zedinjenja Slovencev, in zoper ktero so so tudi Slovenci, med temi tudi Blciweis, izrekli.
Cehom so usta zavezana. Njihovo časopisje ne more govoriti. Ustregel jim jo g. Svetec v sedanjih težkih in bridkih razmerah tudi s silo malim, kar je o njih govoril. Vso drugače bi bil Svetec ustregel nam Slovencem i n n j i m, ko bi bil menj ustavo- pa bolj slovanoljubcn.
II koncu pak izrečemo še upanje, da se bodo zdanje razmere še vendar le na drugače obrnile, in potlej ho tudi g. Svetec spoznal, da ni imel
Matica in „besedica o Matici".4*)
Iz G o r e n j s k e g a. J. P.
Naša literatura ni tako borna, da bi kdo vse slov. knjige v rutico lepo zavil in prinesel n. pr. na mizo kranjskega deželnega zbora, kakor smo kedaj že brali, vendar pa še ni tako ogromna, kakor bi človek sodil, kedar bere sestavke nekterih naših kritikarjev, kterih je že skoraj več ko pisateljev. Smešno je gledati, kako visoke sedeže zasedajo ti možje, in kedar se kakor veša v temni noči prikaže kak nasvet, ki namerava povzdigniti književstvo naše, planejo nadnjega, ter ga razmesarijo in v delioe anatomirajo, predno je še v življenje stopil. Kdor tega no verjame, naj se le domisli, kako se je godilo g. Dav. Trstenjakovomu nasvetu „literarnoga društva in glasila". Veni, daje učeni mož, ki je več člankov spisal, kakor njegov kritik morebiti vrstic**) opustil ali odložil to stvar iz družili nagibov, nego zarad onega besedovanja vendar očitno kaže ta dogodba, da kritika taka več podira ko zida. Enako ravnanje in iz njega izvirajoča malošna, razžaljena osebnost (Vvrdu.) nam ugo-nibili ste edini lepoznanski list, ki je celih deset let donašal toliko prijetnega in lepega gradiva, da ga smemo po pravici imenovati zrcalo slovstvenega in jezikoslovnega napredovanja našega jezika.
Sedaj nimamo ne enega niti učenega, niti kratkočasnega lista. O času, o kterem bahamo, da najbolje napredujemo, pokopali smo še to, kar se je
*) Z geslom „audiatur et altera para« je nam bil ta članek poslan. Da se nam ne očita enostranost, priobčujemo ga stvarno nespremenjenega, čeravno nismo nikakor v vsem njegovili mitji, vzlasti ne s šego, s ktero č. g. pisatelj čez kritike pado pozabivši, da je tu snm kritik. Prijatelja našega lista g. X-a članek „besedica o Matici" se je odlikoval gotovo v tem, da je čeravno ostro , mirneje in premišljeiiije pisan bil, kar mora celo č. g. kritik kritikarjev J. P. z Gorenjskega priznati, ker v istini vsem važnoj i m tirjatvam X-ovim djansko pritrjuje, in le samo m al o s ti, na primer spremembo Matičnega imena, graja. Sicer pa svobodna diskusija, potem razumljenje in zboljšanje! Razžaljenje osebnosti nikar ne iščimo v vsakem nasvetu, ki iz poštenega rodoljubja izvira. Vredn.
*♦) Res ? Mi do zdaj še nismo utegnili niti veselja imeli šteti koliko vrstic je napisal g. J. Jurčič, ki je tačns pisal ono „besedovanje", niti no člankov mnogo-zaslužnega in tudi od nas visokospoštovanega g. Trstenjaka, toraj ue vemo številne razmere. Po osebnem razgovoru t gospodom Trstenjakom pa vemo, da mu aarad onega članka ni najmanjša vrstica v peresu ostala, ker ve , da ima vsak pisatolj svobodo, svoje prepričanjo povedati. Vredn.
leta I8f)8 s tolikim trudom rodilo. Sedaj je vsaj konec in mir besedi. — Post imamo, hud post, samo dvakrat, na leto, kedar namreč razpošiljate „Matica" in „družba sv. Mohorja" svoje knjige, ponuja so nam duševna gostija. Ves ostali čas čitajmo, če se nam ljubi, govore slov. poslancev v raznih zborih, mnogovrstna razlaganja §. 19., tožbe, kako grdo se vedejo ncmškiitarji tu in tam i. t. d.
Slehern sprevidi, da je ta dušna hrana prepičla za nas sedaj ko se povsod zbujamo in zodinjamo, da se mora tedaj stvar predrugačiti. „Glasnika" hočejo obuditi nekfori rodoljubi. Tako vsaj smo brali. Bog daj, da so vre-sniči in da bode vredništvo njegovo kritiziralo bolje z djanskiin izgledom kakor z anatoniičniin nožem!
Mohorjeva družba čvrsto napreduje. Da bi nikdar ne opadala! 0 njoj nisem namenjen pisati, pač bi rad nekaj spregovoril o „slovenski Matici". Povod temu daje mi članek: „Besedica o Matici" v „Slovenskom Narodu" začenši v 83. številki.
Pisatelj navedenega BOStavska nasvetuje spremembo nekterih §§. Matičinih pravil. 'Za božjo voljo, kam pridemo, če bodemo zmerom le spreminjali in spreminjali! Štiri občne zbore smo še le doživeli in dvakrat smo že samo paragrafe rešetarili, in koliko posla so prizadeli odboru odvračajo ga od važnejših reči. Tolikokrat slišimo tožbo, da Matica nič kaj ne zadostuje da premalo dela. Kaj mislite mar, da se bode delovanje njeno povzdignilo, če bodo Matičarji vsako leto v belo Ljubljano tekali paragrafe kovat, in če se bodo odborniki shajali le pravila popravljat? To bi bila prava birokracija, ki sc nikoli ne more dosti vtisniti v oklepe neskončnih §§!
Po mojih mislih, kterih sicer nikomur ne vrivam, občni zbor Matični ni „parlament", v kterem bi se pripravljali „k politiškemu delovanju" kakor hoče g. pisatelj. Matici namen je ves drugačen, narodu slov. pripomoči do prave omike. Kdor se hoče učiti parlamentarno govoriti, naj stopi v družbo „za hrambo narodnih pravit", ki je imela te dni prvo sejo v Ljubljani, ali v kako nčeno društvo, kjer se v ožjem okvirju o predmetih govori pro in contra. V društvih, ki štejejo članov na tisoče, to ne gre, potrata časa bi bila, naravnost škodljiva glavnemu namenu družbenemu. Koliko knjig bi neki spravila na dan družba sv. Mohorja, ko bi vsak izmed 10.000 udov smel
vzroka „verfassungstreu" biti, da je namestu dualizma v zdanji podobi za nas šo kaj boljega mogoče, česar pridobitve bi se bil moral tudi on z vso silo udeležiti.
„i\eue freie Prcsse" o zbornici poslancev.
Že v zadnjem listu smo navedli nekoliko stavkov iz časopisa, ki navadno v dobrem in slabem hodi z vladajočo stranko, torej tudi z večino poslansko zbornice, ktera pa hodi zdaj pota, da si upa v 1502 štev. 4. novembra celo prijateljica in zagovornica to stranke in večine, o njej takole pisati: „Naša visoka zbornica poslancev je našla denes tudi 5 minut časa, da je odpravila bankino vprašanje. Prcdno je človek prav vedel, kaj in kako se godi, bila jo dotična postavina osnova v druzem iu tretjem branji zmašena (abgetban); nihče ni hotel poslušati, nihče ni hotel tirjati posluha. Nekteri so vstali, nekteri so obsedeli, drugi so se po zbornici sem in tje sprehajali — ena, dve, tri in bankno vprašanje je bilo rešeno. O čemur se je tedne in tedne javno razgovarjalo in pisarilo, to je modrost visoke zbornice v petih minutah razumela, in ko bi jej bil finančni odsek predložil postave osnovo, ki bi bila odločila, da se ima preseliti v Budo vse srebro, kar ga ima banka v svojem zakladu, brž ko ne bi se ne bila tudi najmanjša besedica zbornici izpod jezika izmuznila. Gotovo se nam (novi „Pressi") ne bo moglo očitati, kakor da bi si prizadevali pripravljati našo zastopniško zbornico ob javno zaupanje, in mnogokrat nas marsikaj peče in grize v našem srcu, a vendar iz lehko razumljivih razlogov molčimo ali za stvar samo od strani rahlo ktero črhnemo. Ali kakor se je visoka zbornica denes vedla, to presega vse, kar moro kterikoli parlament — da se polepšavno izrazimo — storiti v zatajevanji samoga sebe. Kje na svetu se je kedaj prigodilo, da bi bil kak postavodejen zbor za postavo tolike važnosti kar tako meni nič tebi nič glasoval? Kdor bi hotel to vedenje opravičevati, mogel bi v zagovor samo eno reči; navesti namreč vsemu svetu znano okoliščino, da je naša poslanska zbornica neizmerno slabo oskrbljena s finančnim in narodnogospodarskim razumništvom. Resno bi se dali na prste našteti vsi poslanci naše abornice, kteri bi bili zmožni stvarno se vdeleževati razgovarjanja v bankinih zadevah, tistim pa, ki morebiti to zmožnost imajo, mnogo je pri-kladnejo, ako molče. To je sicer jako žalostno, vendar pa resnično, in mora imeti posebno poglavje v vsaki zgodovini naše parlamentarne beračije. Ko bi to stvar še tako omilovali, žalibože bi jo no mogli popraviti; kakor tudi šo v marsikterem drugem obziru, moramo tudi v tej zadevi pričakovati, da nam jo izboljša čas in pa prihodnje podlaga našega parlamenta, ktero je treba popolnoma novo stvariti. Onkraj Litve pa naj nikakor ne mislijo, da stoje oni, ki si morejo stvarjati lastno sodbo, na eni strani s cislajtansko poslansko zbornico, ki na razžaljivo tirjanje Lonyayu ni imelo ne ene besedice odgovora. Brez vsega pomena bi bilo, ko bi zdaj se hoteli razkazavati, kako se jo zbornica poslancev pregrešila, ko je denes roke križem držala. Bankino vprašanje jo prestopilo v najnovejšo svoje stanje in če jo, kakor mislimo, da je, denes poslanska zbornica veliko zakrivila proti koristi cislaj-tanskih dežel, ničesar v tej stvari ne moro spremeniti, kdo bi hoteli tožiti zdaj ko je že prepozno. Samo edino to hočemo za vselej zapisati, da zbornici poslancev ni pomanjkovalo opominjanja in svarjenja, in da izvirajo vsi prihodnji razpori, ktere bo bankno vprašanje še na dan sklicalo, pred vsem iz odvisnosti in narodno-gospodarske pomanjkljivosti te zbornice,
Tudi obravnavanje zarad postave o izjemnem stanji se je prav be-raško vršilo. Med generalnim besedovanjem, ki se je žo denes končalo, doleteli so gospoda Sveteca iz Slovenije vsi stroški za parlamentarni kratek
tirjati izpolnitev tako različnih želja, ko bi vsi vkup doloćavali „nagrade" spisom in knjige, ktere naj se dado na svitlo? Debatirali bi leto in dan, konec leta bi prišel, knjig pa — nič.
Iz tega je pač očitno, da mora biti kak manjši zbor, ki se v sejah razgovarja, kolikorkrat je treba, da so namen Matični doseže in ta je — odbor. Ne tajim, da jc sedanja sestava njegova nekako centralistična, in da dela v časih preveč v „osebah", da mu je pa občen zbor podložen, ne morem pritrditi. Občni zbor je že zarad tega nad odborom, ker ga on voli. Kedar mu ne ravna prav, svobodno mu, da si zbere boljše može. Občni zbor določuje o proračunu, sklepa o opravilnem redu, razsoja prepire med odborom in p osam e z ni in i ud i, pren ar ej a pravila. Nasvete odboru naznanjati, navadno je tudi pri druzib društvih in ob enem potrebno, da udje poprej vedo, o čem bode razgovor in da se morejo pripravljati zanj, kakošen direndej, ko bi vsak ud v občnem zboru smol, kar nenadoma nasvete stavljati!
Da občni zbor ne sme voliti predsednika, obžalujem z g. pisateljem vred tudi jaz, da si ne morem zamolčati, da tudi drugod odbori volijo prvo-sedniko, zato pa sme voliti častne ude in pokrovitelja, kterega doslej še nismo našli. Pravila naj bi per longiun ct latum naštevala lastnosti prvosed-nikove, zopet diši po birokratizmu, ki hoče vsako pičico prikleniti železnim paragrafom. Ne ti, ampak iskreno domoljubje naj vlada v narodnem zavodu. Kdor ve, kak namen je Matici, menda tudi zna, da njen predsednik ni samo ad houores, ampak da mora biti mož, kteremu je dosega Matičnega namena pred vsemi drugimi opravili najbolje pri srcu. Odbor jo je dobro zadel, da si je po odstopu g. dr. Tomana, za prvosednika izvolil g. dr. Costa, ki je v resnici za Matico mnogozaslužen, in ki jej bodo gotovo v prihodnjo žrtoval vse svoje moči in sile.
„Nc samo gospodarstvo društva, ampak tudi vso obrazovanost, vso učenost in zvedenost, odbor le sebi prisvaja, ostalim družbenikom pa vsem vkup šo eno solice modrosti ne prepušča! Zares duhom ubožno društvo, v kterem 40 družbenikov mora za vseh ostalih 1331 misliti in modrovati!
Tako zdihuje naš g. pisatelj. Odgorjam: Odbor si ne „prisvaja" vse učenosti in izvedenosti, ampak občni zbor si je izbral 40 mož, in toni < da) nalogo, naj po najboljšem mnenji skrbo, da dobimo primerne slov. knjigo,
čas. V zbornici razen poslanca Haniscba, ki se je okoristil z molčanjem svojih tovarišev in ki tudi taiu govori, kjer bi se imeli drugi oglašati, ni se nobenemu poljubilo vdeleževati so besedovanja. Tudi na ministerskih klopeh je vse tiho ostalo. Videti je, kakor da bi se bili tam zunaj pred škotskimi durimi malo po malem dogovorili, da bodo, kjer se koli da, le glasovali, a ničesar govorili. Ali je duševna utrujenost ali samosvest, da imajo nepremagljivo moč v rokah, kar jezike veže govornikom na levici in na ministerski klopi. Toliko je dognano, tla jc obrazjo visoke zbornice čem dalje tem bolj zaspano". Oe se to žo na suhem lesu „Press i ne m" godi, kdo razen drž. pravdnika bo nam zameril, če sc nevoljno obračamo od te zbornico?
iVemci o avstrijskoiicmskcm časnikarstvu.
List, ki na slovenskih tleh hoče širiti nemško besedo, posebno si dopada z izrazom: „die bose deutsche Presse", poredno nemško časnikarstvo, kterega v raznem smislu zadnje dni rabi kjerkoli moro. Da naši bralci vidijo, kako se drugodi sodi avstrijsko časnikarstvo, ktero je z izrazom „bose Presso" le še preiuilostivo sojeno, navajamo tu besede berolinske „National-zeitung", ki takole piše:
Z dunajskim časnikarstvom je bilo od nekdaj drugače, kakor s Časo-pistvom drugih evropskih glavnih mest; leto 1848, kteremu se ima tisk skoraj vseh dežel zahvaliti svojo povzdigo, našlo je že ta razloček, ni ga še lo storilo. Ako se ozremo v Rusijo ali Anglijo, Prusijo ali Švico, Norvegijo ali Španijo, Holandijo ali Italijo, povsodi pišejo časnike, kakor se tudi spodobi, deželani dotične dežele. Naj so časniki že v zvezi s kako stranko ali ne, zastopajo vendar povsodi državo iu ljudstvo, v čegar jeziku govore in izvirajo iz ljudstva, kakor vse drugo, kar v državi živi in giblje. Vse drugače je to v Avstriji, ki ni narodna država, ampak ki kakor Turčija dobro ali slabo v svojih mejah hrani mnogo med seboj različnih narodov. Tu je sicer mogoče, da se nahaja v posameznih kronovinah domoljubno časnikarstvo, ki iz ljudstva izhaja iu za deželo dela; toda povprek in navadno, in ako preziramo posamezne spoštovanja vredne izjeme, bila jo dozdaj z dunajskim časnikarstvom celo posebna stvar. Metternich, ki jo bil sam tujec v Avstriji in drugi naseljenci, ki so za njim prišli, jemali so tudi svojo pisateljske moči iz tujih dežel, kolikor se jim je pač zdelo, da pisateljskih moči potrebujo. Ona mala peresa, brez kterih ni hotel iu mogel biti, poklical si je ravno tako iz tujih dežel, kakor si je puščul drugo dobro plačane stvari iz tujstva dohajati. Od tehtna! jo ostal njegov izgled, tudi potem, ko je bil odstopil, več kakor preveč veljaven in merodajen, če jo tudi zadnja desetletja ravno toliko ali še več pisateljev iz lastnega nagiba v Avstrijo pripotovalo, kakor povabljenih. S kratka, velik del dunajskih časnikarjev (zeitungsmacher) niso bili in niso Avstrijci, ampak so iz razni h kraj o v Ne m č ij e in zlasti iz Silezije čez meje pri romal i, da hi habsbuške podložnike kratkočasili o njihovih javnih zadevah. Na to prav posebno okoliščino smo že davno hoteli svojo bralce opomniti, kajti komur je to neznano in ne pazi na to, ne more spodobno soditi dunajskega časnikarstva poprek ali mnogo posameznih člankov tega časnikarstva. Človek, ki je nekje med Os ve timom (Ausclnvitz) in Bregenco čez granico pri-romal, človek z vrezanim peresom, kteri se v glavnem državnem mestu naseli in kakšen časnik izdaja — kaj je njemu za Avstrijo?
On ni niti Tirolec niti francoski diplomat, tudi ni v rodu z Marijo Terezijo, najmanj pa ga morebiti rimska kurija med svoje ovčico šteje. Mogoče jo, da veruje le na stari testament; če pa ni niti rimski katoličan,
zakaj če bomo vsi govoriti, nastane babilonski turu. Saj šo v odborove seje ne utegnejo vselej izbrani možje, kaj še, ko bi imel ves občni zbor vse to, kar mu naklada g. pisatelj, „besedice o Matici". Rokopisi naj bi hodili iz rok v roke tudi neodbornikoin, kam pridemo, saj je še odbor včasih dovolj počasen 1 Ali mar misli nas kritikar, da je le s tem vsa modrost in učenost, da so sedi v odboru, da so govori o izdavi te ali one knjige? Ali ne pospešuje Matičnega namena najboljo oni, ki ta zavod priporoča, ki piše? Hic Rhoduin esse putemus, hic snltemus — da se poslužim novo-klasičnega izreka uašega izvedenca — no pa da morajo vsi učenjaki biti tudi odborniki ali pa se sinejo vsi udje povsod in v vse reči Matično vtikati. Vse časti vredna gospodu, ktera menda nista naprosila g. kritika, naj ju na sestavku svojem imenuje, iu mnogi drugi Matici iu udom njenim boljo ustrežejo, ako jim spišejo dobro knjige, kakor da le sedijo v odboru in smejo tudi kaj „storiti v zadevi knjig od Matice izdanih".
Kar navaja g. pisatelj v potrditev svoje tirjatve, da smejo udje tudi govoriti in določevati o knjigah, nagradah itd., o zgodovini naučnega slovnika, kterega naj na noge spravi poseben odsek udov Matičinih „odbornikov in neod-bornikov", potrjuje lo to, da jo izdava tacega dela ogromno podvzetje, ktero more dognati veliko število pisateljev — združena moč. — Naučni slovuik se ne dii meriti z drugimi knjigami, ker potrebuje take vsestranske pomoči, da mu še vsi Matičarji niso kos — kakor smo slišali — ali vsaj, da bodo potrebovali več let, preduo ga izvršijo. Da občni zbor nič ne bi zmogel zoper naučni slovnik , ker ga je odbor že sklenil izdavati, tega vondar no verjamem, kajti to bi bilo majoriziranje občnega zbora, h kteremu so prišli nekteri udje iz daljnih krajev, in vsakako nevredno poštenjakov, ktere smo volili v odbor.
Sestava sedanjega odbora res nič kaj ne zadostuje. To sodimo iz tega, ker večkrat v odboru zmanjkuje presojevalca za ta ali oni rokopis, in kar je posebno važno, ker unanji odborniki le malokedaj pridejo v sejo, da, nokteri še celo nikdar niso bili nazoči. Tako vedenje ne more biti Matici v prid, to je pač jasno. Odborništvo ni samo čast, ampak ob enem butara, ktera naj se nalaga delavnim možakom. Delitev opravil je tu opravičena, celo potrebna. Vse znanosti naj imajo v odboru svojo zastopnike. Zatoraj jo nasvet pisateljev, naj so napravi v odboru 7 odsokov po C odbornikov KI
kaj ima pač pomeniti, če od dne do dne v svojem dunajskem časniku razpravlja vprašanja katoliške cerkve. Deželam dakako naj bodo ie kterekoli vere, se ne morejo izogniti, da bi se ne pečali s takimi zadovami, kajti od vseh teh reči je njih življenje odvisno. Če pa nasprotno one, ki o tacih zadevah največ kriče, te zadevo glede njih oseb najmenj ne brigajo, če oni no stoje z ljudstvom na istih tleh in le zarad kupčije in dobička o javnih stvareh besedujcjo, gotovo je to sicer prav žalostna, a tudi jako glasna pričica vsega dunajskega časnikarstva. Ko je prod vojsko leta 186G dunajsko novinarstvo na vse pretego svoje bralce proti Prusom ščuvalo, kak pomen in kako podlogo jo to imelo? Če je bilo sploh še mogoče ljudstvo razdvojiti, klicala so se njegova katoliška čutila proti protestantiški Prusiji, klicalo se je sovraštvo Slovanov proti Nemcem v boj. Ali je bilo pač prav pametno, da so izbujali dunajski časniki ono versko sovraštvo, isti časniki, ki so se navadno pulili z katoliškimi duhovniki? Ravno tako pametno je menda bilo, da so se dražili Slovani proti Nemcem, Avstrija pa je ob enem trdila, da se vojskuje za nemško zvezo, za nemški narod? Pri tej priliki smo bili dunajsko časnikarstvo spoznali v vsej njegovi gnjusobi, tako da nas ne bo z nobeno grdobijo več osupnilo. Ko bi tega ne bili že dolgo popred vedeli, prepričali bi se bili leta 186G, da pisati take časopise nikakor ni politično delovanje, ampak da je le v maza na dob i čk arija in rovarija, ki so dajo zdaj na to, zdaj na ono stran nagniti, ki služi zdaj temu,* zdaj onemu gospodu, denes vladi, jutri kratkočnsnosti ali pa strastim občinstva.
D o p i s i.
Na Dunaji, 4. nov. [Izv. dop.] Državni zbor. Brambnvska postava. 141. seja zbornice poslancev 4. nov.
Ob 11. uri prične predsednik Blugotinšek - Kaiserfeld lil. sejo, in ko se nektere formalnosti rešijo, začne se specijalna debata o izjemni postavi. Pri prvem §. podpredsednik Ziemalkovvski, in v kratkem govoru dokazuje, da po tem paragrafu vlada tudi tačas ima pravico one postave odpraviti, ko je državni zbor zbran, kar pa nikakor ni prav; konečno stavi predlog, naj se k temu §. pristavi, da vlada nima sama pravico izjemno postavo rabiti, če je državni zbor zbran, ampak da je odvisna od državnega zbora. Predlog podpirajo vsi Poljaki, Slovenci, Tirolci in Rechbauerjeva stranka. Drugi govornik Leonardi stavi tudi poseben predlog, kteri ima namen ustavo proti vladni samovoljnosti varovati, isto namerjava tudi Svetec, ki v svojem govoru poročevalca in vlado pobija in skoro Leonardijevemu enak predlog stavlja. Četrti govornik dr. Itcehbauer zedinjuje predloge vseh predgovornikov, tako da Leonardi in Svetec od svojih predlogov odstopita. V daljih govorih podpirata poslanca dr. Ryger in dr. Banhnns odborovo poro-
bovske postave ne sklenejo, prodno se snidejo delegacije. Zmerom pokorni poslanci bodo tedaj to tako važno postavo v malo urah votirali, samo da voljo ministrov spolnijo, no glede na željo in potrebe naroda. Delegacije bodo še le 15. t. m. začele zborovati.
Kakor se čuje, bode ministerstvo več novih udov gosposke zbornico cesarju za potrditev predložilo; ako ravno je lansko leto baron Beust več kot 50 novih členov v gosposko zbornico spravil, je vendar zbornica skoraj čisto prazna. Gotovo ni najbolje znamenje niti za gosposko zbornico niti za vos državni zbor, da se možje, ki sc navadno častem ne branijo, tako hitro naveličajo časti, ktera se jim ponuja v drž. zboru in v delegaciji.
V Pragi, 3. novembra. Dan za dnevom imajo naši narodni časopisi konečno obravnave, in ko bi jih hotel naštevati, bi mi časa pomanjko-valo, Vi pa bi mi prostora no dovolili, in državnemu pravniku gro žo tako z lehka, da ni nikoli v zadregi, ako je treba nasvetovati 18 mescev in nekaj tisoč torintov. 11 vrednikov žo sedi pri krvavi sodniji večidel obsojenih zavoljo kalenja javnega miru. Bog zna, koliko jih šo dobijo v svojo družbo. Sicer tako že niso sami, ker z njimi so zaprti tudi „demonstranti" iz Herb-Stovega časa in drugi. Tudi Sava Rajkovič med njimi. To pa lo za pribolj-šek, ker je obsojen zavoljo očitno posilnosti, ne zarad politično pregrehe, in bi imel toraj med razbojniki zaprt biti. Uovež je mogel dolgo časa jesti to, kar so najhujši hudodelci. Najnovejša ministerska naredba o vikanja in ska-lAti mu priboljšek ga reši tega. Sploh pa nimajo tudi politični jetniki tako posebnega, kakor pišo naša tetka „Bohemija", ki pravi, da se jim boljo godi nego zunaj. Dozdaj so imeli ta poboljšok, da so smeli brati „Prager Ztg." Ker pa so hoteli kakor sama Pragerca pripoveduje, demonstrirati, na dan ko bi bil imel biti tabor na Pankracu, se jim jo še ta dobrota vzela.
Kakor je čuti odidejo že 15, t. m. žandarji iz mesta in bodo razdeljeni po deželi. Po tem takem hi trajal izjemni stan samo še kacih 14 dni. Leta 18GG smo tudi imeli izjemni stan pa ne vem kteri jo bil hujši, zdajšnji nego prešli. Takrat so imeli časopisi izhajati, kakor so hotli, in ravno tako pisati vso, samo čez pruske vojake ne. Zdaj pa morajo listi naši molčati ali pa nehati izhajati. Kakor je čuti ostane policija v državnih rokah, in je bila ta reč neki že lani sklenena. Deželni zbor je odobril vladni nasvet, da sc razpusti okrajno zastopništvo v Slanu, ker je bil zopet Clam - Martinec „demostrativno" voljen za prvosednika.
Iz Belegagrada, na vseh vernih duš dan. [Izv. dop.] V življenji narodov ima trenotkov, ki sami na .sebi in z navdušenostjo ž njimi zvezano, več store in koristijo, kakor cele knjigo z logično razpeljanimi dokazi. Slednji ostajajo vendar le mrtva beseda, ktera govori samo nokterim, a masa vsaj pri našem sedanjem stanji ostaja hladnokrvna, ker pri tem nima preveč bu-diteljev, ki bi duhove iz starih presodkov dramil.
Tak dan, ali da boljo rečem, tak večer smo doživeli sinoči, ko so vsi čilo; zadnjemu kratko pa ostro dr. Tomnn odgovarja, ki v tej postavi le za- .tukajšnji Slovani napravijali baklado vladiki Slrossmaycrju. Čo pomislimo, kriti §. 13. februarne ustave od leta 18G1 vidi.   Še govorita za vlado mini- da se pred 4 leti še nikdo tukaj za njega ni zmenil, potem nam javno kaže
ster Herbst in sporočitelj dr. Sturm; pri glasovanji padejo predlogi Ziemal kowskega, Svetca in Rechbauerja s 9G proti 55 glasov, za predloge so glasovali Poljaki, Rusiui, Slovenci razen Črne ta in Rechbauerjova stranka. Konečno se §. 1 po vladnem predlogu sprejme. §§. 2. do 10. so brez vsako debate sprejmejo in ko misli pri §. 10. dr. Toman govoriti, odloži predsednik daljno besedovanje o tej postavi na drugi dan.
Poslanci iz Češkega si izvolijo za delegata Kardaša in Lurnbeta in predsednik konča ob 2. sejo.   Prihodnja seja v četrtek 5. t. m.
Konec državnega zbora ne bode pred 12. t. in., ker sc še poprej mora brambovska postava rešiti.   Ministri prote, da odstopijo, ako poslanci brani-
navdušenost, kije včeraj vladala, da tudi Srbija in Srbi bolj in bolj spoznavajo potrebo slovansko vzajemnosti, in da sc vso bolj prepričujejo, da so mora odpraviti razcepanost, ki jo ostala kot dedinstvo skoraj vsom Slovanom, posebno pa nam južnim, in da se mora neslogi, bratovski ljubezni in svobodi postaviti novo poslopje, ktere ne bo vsak votrič omajal. Take misli je vsak imel pri veličastnem prizoru, ko jo pevsko društvo z več stotinami bakelj ob osmih zvečer prišlo pred metropolijo in ko je zagledal s bakljami in bengalskim ognjem v slovanskih barvali razsvetljeno veliko množico najodbrajenega sveta, kterega je bilo najmenj 2—3000 nazočega, in ki jc že od mraka pričakoval spoštovanega gosta, da mu pokaže svojo zahvalnost in navdušenje.
različno vrste znanosti, vsega pomisleka vreden. Drugi nasvet pa, naj se udje v ta ali oni odsek zapišejo in pole z imeni jezikoslovcev, umetnikov itd. enkrat za vselej pošljejo odboru, nc zdi se mi praktičen. Slehern naj sam sebe klasificira in naznani, kaj je, ali zgodovinar, ali podobar, godbar itd., to vender ne kaže nikamor 1 Imenik naših jezikoslovcev, starinarjev, umetnikov, dali se bodo sestaviti še po kakem drugem potu, ali ne?
Naj Matica skrbi tudi za umetnost, tirja se po vsej pravici, saj tudi slovaška podpira bistre glave, dajaje jim letno štipendije, da se morejo izobraziti v umetnostih. En sam izvrsten slov. malar, kipar itd. povzdignil bi nas pred svetom bolje , ko kopa po Matici izdanih knjig. Umetniki so nam sploh izueverjajo , ker ne najdejo pri nas niti podpore nili dela. Tu bi bilo za Matico obilno posla in še obilnejšega sadu, se ve da, kedar prispe do prav bogate matice.
Na vse zadnje g. pisatelju tudi ime „Matica" žo ni več po volji. Kar niti Čehom niti Slovakom niti našim sosedom Hrvatom, ki vsi imajo „Matice", še v sanjah ni na misel prišlo, rodilo se je v glavici našega iz-vedeuca! In zakaj naj bi sc odpravilo ime? Ker je ta izraz preveč „tropi-čen", preveč kmečk, ker je prišel v rabo v časih „ki so bili jako poetični in idilični". Nam so ne spodobi več govoriti, „v podobah in primerah" kakor „bibliški judje".   Bogme, prijatelj, ta je pa dobra!
In ktero ime naj nadomostuje besedo „Matica" ? Mi smo prozaični, imenujmo jo „slov. akademijo znanosti in umetnosti", tako svetuje g. pisatelj. Vprašam: Ali bodo naša sedanja „Matica" mar bolje imenitna, ako jo nazivamo akademijo? Tedaj samo*) ta naslov bi jej opomogel? Alco bi mi Matico" ki skrbi za omiko slov. naroda, bombastično imenovali „akademijo znanosti in umetnosti", ali bi pač ne bili šo veči „bibliški judje" kakor smo po primeri g. dopisnika žo sedaj?
Ali poglejmo razloge njegove. „Čas je prišel" piše „da se popuemo nekoliko više". Čudo I Matica je nalogo svojo že rešila, ljudstvo je že omikano, treba je že spenjati se više? Pa g. pisatelj še vedno tarna, da Matica ne izvršujo svojega namena!
Svetu moramo pokazati, veleva nadalje, „da naša literatura ni samo za kmeta in viličarja, ampak za slov. narod pisana". Tega tudi nihče no taji, a akademija še ne bode pokazala svetu, da pišemo za narod. Zakaj denašnje akademije niso za narod v navadnem smislu, one so družbo učenjakov omejenega števila, ki preiskujejo učeno stvari, premišljujejo najtam-nejše zgodovinske dobe in najskrivnejše prirodno prikazni, njih resultato rabimo potem še le za narod, one tudi oniikujejo ljudstvo, toda po dolgih ovinkih. Taki zavodi potrebujejo silnih denarnih in duševnih moči. Nekako tako društvo, ne akademije, nasvetoval jo slavni Trstenjak, in treba ga nam je za sedež, tega ne morem dovolj povdarjati. Tukaj bi klical z g. pisateljem „na noge rodoljubi! združeni in edinih misli" snujmo si tako društvo! Kedar bodo vsi Slovenci združeni in krepki, potem naj si napravijo slov. akademijo , kakor jih imajo drugi narodi. Do tje bodo pa še precej vodo poteklo po Savi.
Ako imamo čvrsto Matico, menda šo no kažemo, dasmožo „zamrli", saj hrvaška akademija tudi šo čudežev nc dela pred svetom, in če nimamo akademije, gotovo ne naznanjamo svotu, da smo ..sovražniki luči in prosve-čenja", kakor nasproti drugi narodi niso še le po akademijah postali „pri-jatli luči" itd.
Pustite nam toraj ime „Matica11, ki tako lepo po domače zvoni! Hodimo pridne h u celice in Matica naša bode mogočna! Pripor očajni o jo, kjerkoli mogoče in kteri so zmožni, naj pišejo, pišejo —• in še enkrat ponavljam — pišejo! Matica bodo — tega smo si zvesti — do zadnjega vinarja vse izdavala, kar sme na loto potrošiti, lo pošiljajte jej spisov!
Mlačnost, vnemarnost in osebno mrzenje -— ta trojica je pogubljiva v našem društvu, ki je domorodno par exellence, nc smo vladati! Tedaj še enkrat: sloga in vsestranska marljivost!  Iu hoc viuceinus!
•)  Proiimo, tega ni nih6e trdil, da saino. Vredn.
Nadškof boligradski in primas Srbijo g. Mihajlo (pravoslaven) namreč je pozval Strossmavcrja k sebi na večerjo, ker je magjarski konsul Kalaj agitiral proti temu, da bi se Strossmaverju napravila hakljada, pa mu je tudi od strani magjarskega lninisterstva prepovedal v Helemgradu prenočiti. Metropolit srbski, pravi rodoljub, ki ne gleda na razliko versko, ampak spoštuje v Strossmajerju moža, ki je v Hrvaški in južnem Slovanstvu naj več pripomogel, da se narodna svest oživlja in vso bolj krepi, zadovoljil je s tem svojim činom, da jo preuzvišenega vladika k sebi na večerjo prizval, vsem nadam, ki so sc v njega polagale, iu pokazal, da jc človek, ki se je iz tesnih duhovskih sektnih okov oslohodil. Ko jo prišlo pevačko društvo pred metro-polijo zapelo jc „lepa naša domovina'1, „što čutiš Srbine tužni" in naš „Na-prej". Prevzvišeni vladika je torej, kose je pevanje oglasilo, pokazal se na prozoru, a triljade glasov pozdravljale so ga s „živio"-klici. Potem se popne spoštovani profesor velike šole g. Jovan Baškovič na stol in počne govoriti; Strossmaj'er je stal na odprtem oknu in slušal. On je navel vse zasluge vladičine za južno Slovanstvo, pozdravivši ga tu v prestoluici srbski. Kjer mu je omladina priredila iz velikega poštovanja to bakljado (glas se čuje ne samo omladina, tudi mi stari), Najlepšo pa je bilo, ko je rekel, da so tu pod eno streho, pri enem obedu grlita velikodostojnika dvoh razdvojenih cerkev. Pri teh besedah ni kraja ni konca ni bilo oduševljenim „živili-klici".
Po svršenom govoru prof. Boškoviča, odgovori Strossmaver. Kekel je, da kar jo za narod učinil, izpolnil je samo svojo dolžnost kot sin naroda, pa da hočo, dokler mu jo srca in krvi v prsih zmerom vse žrtovati za narod. Živili-klici na te besede niso liotli prestati. Potom se je svršila svečanost in svet se je razšel.
Danes predala se je vladiki Strossiuavorju adresa, ki nosi blizo 500 podpisov.
Politični razgled.
Zbornica poslancev je končala svoje besedovanje in glasovanje o postavi zarad izjemnega stanja. Besedovalo so je in glasovalo, govorila sta tudi Svetec in Toman; vlada pa jc dosegla, kar je hotela — svoboda in ustavnost si ni opomogla.
Finančno ministerstvo je predložilo zbornici poslancev osnovo postave, vsled ktere se ima za leto 1808 razen že dovoljenega proračuna, dovoliti še nekoliko stroškov. Naj imenujemo ta lo nektera poglavja. Za cesarski dvor sc tirja šo 150.000 gl., za drž. zbor 100.000 gl., zarazpuščeno državno svetovalstvo 32.000 gl., za cesto 80.000 gl., za stavbe ob vodah 34.000 gl. za ministerstvo prosveto vsega vkup 150.393 gl.; za pravosodno ministerstvo zarad nove sodnijske organizacije 1,434.000 gl., 50.000 gl. in 20.000 gl. itd.
Rudečeplatična knjiga, ki se bo predložila delegacijam, bo prinesla dopise skupnega ministerstva za zunajne zadeve od začetka januarja do konca oktobra 1868. Kakor še v prvi enaki knjigi lanskega leta je spisan knjigi uvod, ki ima spise tolmačiti. Uvod in dopisi so razdeljeni v 3 kose: nemške, italijansko in orijentnlske zadeve.
Dr. Giska je neki dr. Klavdiju govoril o pobotanji s Čehi in želel najprvo sklicati konferencije, v kterih bi se o sprijaznenju posvetovalo. Dr. Klavdv je naravnost povedal, da s te moke no bo kruha.
V brambovskem odboru je tirjalo ministerstvo, da mora zbornica poslancev brambovsko postavo hitro in nespremenjeno potrditi, sicer bi šli ministri iz službe. S tem je postava toliko, kakor potrjena. „Zuk." ve razen tega še o neki drugi ministerski krizi.
Dunajski listi pripovedujejo, da se pripravlja velik razdvoj med klerikalno stranko, ker hočo oddelek pod vodstvom kard. Rauscherja izhežati med stranko ustavoljubnikov.
Hrvaški deželni zbor je sklicau na IG. t. m. v Zagreb.
„Pressi" se iz Prago brzojavlja: Tu je razglašeno, da upajo Čehi da se v kratkem skliče deželni zbor zarad kronanja kteri bi jim zopet dal priliko stopiti v deželni zbor. Prihodnji teden sc prične po deželi novačenje.
Iz južno Č o s k e je čuti, da se tam pripravlja velika demonstracija v spomin bitke na Beligori, zatorej se pošiljajo že vojaki v južna češka mesta.
Narodnostno vprašanje na Ogerskem je nenadoma krenilo na drugo pot. Deak je namreč v odseku navel mnogo ugovorov proti nasvetom odbo-rovim. Zatorej se je izvolil pod-odbor, ki ima predelati vso osnovo. [Predsednik mu je Deak sam. Upati je, da se bo v novem izdelku vsaj nekoliko več obzira jemalo na nemagjarske narodnosti, kakor v prejšnji osnovi.
V prestolnem govoru je rekel pruski kralj o zunajnih zadevah: Razmerje med mojo vlado in zunajnimi državami je vsestransko dobro in prijateljsko. Dogodbe na zapadnem evropskem polotoku nam ne morejo iz-bujati nobenega druzega čutila, nego željo in zaupanje, da se bo španjskemu ljudstvu posrečilo, neodvisno si vrediti svoje razmere in v tem postaviti si poroštvo svojega napredka in svoje moči. K koncu je kakor zdaj navadno obljubil, da skoraj ni mogoče, da bi se kje evropski mir kalil, in da se torej ni bati vojske.
Kakor se je bil raznesel glas na pariški borsi hoče cesar Napoleon v novem pismu do svojega ministra Rouherja razvijati, kako mirne so sedanje razmere sploh in da je treba le gledati, kako bi sc dalo razviti obče blagostanje.
Demokratična stranka na Spanj skem jc razglasila oklic, vkterem odločno tirja federativno republiko.
Iz Petorsburga sc brzojavlja: ker sije Rusija svesta, kaj jej more koristiti, zato še ne misli na to, da bi si osvojila druga slovanska kolena; Rusija si nc želi niti Bolgarske, niti Carigrada, niti Galicije ke, ona edino le želi, da se jej sorodni narodi svobodno in neovirano l i vi-jajo; ona torej žaluje videča, kako so tlačijo v Avstriji in Turčiji.
kdatelj in odgovorni vrednik Anion Tonih i«"-. Lastniki:
Razne stvari.
* (Slovanski narod op is) hočeta prof. Šuman in Majcigar spisati po črtežu opisanem v tem-le pismu : na slov. Matico.
„ Ponudiva se jaz in moj tovariš gospod profesor Majciger sestaviti slovanski narodopis, ako ga slavna slovenska Matica prevzame v natis. Načrt bi bil ta :
V uvodu bi bili članki: I. Indoevropski narodi. II. Slovani v pra-veku in njihova omika. III. Imena in sela starodavnih Slovanov deloma naročito imenovana, deloma zasledovana v grških in latinskih pisateljih, zgodovinsko dognani podatki, dozdevno mnenje, nasprotniške trditve. IV. Selitev Slovanov in delitev v različna narečja in plemena. V. Ostanki zginolih Slovanov.   VI. Značaj občeslovaaski, mitologija iu jezik staroslovonski.
Glavna knjiga bi imela štiri dele:
A. Jugoslovani v štirih vrsteh za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare
B. Čehi in Slovaki v dveh različnih vrstah.
C. Poljaki.
D. Rusi.
Severni Srbi ali Lužičani bi se vrstili v V. članek vvoda. Vsak del bi imel statistiko, pregled vnanje zgodovine, notranjo zgodovino kot razvitek društvenega življenja in prava, noše, jezik, literaturo, vede iu umetnosti.
V statistiko, ki bi obsegala glavno polovico vsakega dela, bi se vzel kratek popis bivališča, ljudi po številu, omiki, po razrečji verski in politiški delitvi, in popis narodnega gospodarstva. Ostale stroke bi obsegale vse skup drugo polovico in bi se vsaktera razširila ali skrčila po različnosti in posebnosti posamesnega plemena.
Nektere oddelke bi pisala sama, za nektere bi dobila pisatelje v pomoč in knjiga bi utegnila obseči 20 do 25 pol v veliki osnierki , in sicer okoli 5 pol uvod, 15 do 20 pol pa glavna knjiga, 3 do G pol pride na vsak del po različnosti plemena. Če pa bi slavna Matica račila za jezikovne po-skušnje, kakor je v Safarikovem slovenskem narodopisu, še kaj pridati in sicer za rusko, bolgarsko, srbsko v cirilici tiskano, za severnosrbsko, poljsko in češko narečje po % — 1 polo za vsako narečje s prestavo slovensko vred, utegnilo bi kakih 4 pol še prirasti.
Uvod utegne nadomestiti prestavo Šafafikovih slovanski starožitnosti, in knjiga utegne našemu občinstvu in udom Matičnim služiti.
Vsakako- pa bi se moral Šafafikov slovanski zemljevid v slovenski izdaji pridati, to se lehko zgodi tudi v slovenskem atlantu, če bo tega at-lanta oblika primerna.
V natis bi prišla ta knjiga meseca sušca 1870. 1. Izvirniki bi bili Šafafikove knjige in drugo v češkem „naučnem slovniku", na dotičnih mestih imenovane, ki jih nekoliko že tudi si Matica shranjuje in pa „naučui slovnik."
Pri sv. Ani v slovenskih goricah 21. kimovca 18G8.
Josip Šuman.
Odsek predlaga:
Naj slavni odbor z zalivalo sprejme to ponudbo in odobri osnovo obetanega rokopisa! (Odbor je sprejel ta nasvet.)
* (Za Slomšekov spominek) se je dozdaj nabralo 3447 gld. 38 kr., 3 cesarski zlati, 5 frankov v zlatu, 4'/« križatih in 2 prosta tolarja iu 8 dvajsetic.
2347 gld. neso pet procentov obresti, 1100 gld. pa šest procentov, ali to še le blizo pol leta; privržejo se h kapitalu in nesejo tako spet obresti.
če se po prirajtanih obrestih ravno že bliža številka 4000 gld., ki so odločeni za imenovan spominek, še je vendar zmerom zelo malo za to, da bi se napravil spominek, na kterega bi se ponosno moglo pokazati in reči: Ta spominek so postavili na veke hvaležni Slovenci tistemu možu, ki je na Slovenskem celino kopal in za Slovanstvo neprecenljivo mnogo koristnega storil.
Potrebno je tedaj, da šo se dalje obrnemo do slovenskih rodoljubov in je prosimo, da prinesejo še več darčekov za ta lep namen.
Kar se tiče prostora, ki je bil določen za spominek, namreč pred cerkvo sv. Aloizija v Mariboru, dobili smo od konsistorija odlok, da se mora predložiti prej celi črtež spominkov, preduo so prostor dovoli, in da se bo prostor samo tedaj dovolil, če postavljen spominek raven vhod v cerkev ne bo zaviral; ker vendar izvršiven odbor nima pravice za spominek odločiti črteža, v kratkem času se bo sklical dotični odbor, da sklene o tem.
„Slov. Gosp.«
* (Odbor kmetijske družbo kranjske) je imel v nedeljo sejo, v kteri je sklenil, kaj da pride v obravnavo y občnem zboru kmetijske družbe, ki bode 24. dne tega meseca. Program je natisnen v denašnjem „Oglasniku." Gosp. Mah iz Zlatenika je poslal družbi 1000 jajčic tistih svilnih (zidnih) gosenic, ktere iz hrastovega perja delajo svilo, da jih razdeli med svilorejco, ki se želo poprijeti te nove reje; gosp. Mah pa je tudi na tanko popisal, kako ravnati s temi svilorojkami, iu družbo prosil, naj ta poduk razglasi v slovenskem in nemškem jeziku.— Gospoda dr. Costa in J. Seunig gresta v soboto na Dunaj v kmetijski zbor. („Nov.u)
Dunajska borza od O. novembra.
5% metalike  58 fl. 30 kr. Kreditno akcij« 218 H. 50 kr.
5% metalike z obresti v maji in nov. 59 fl. London   116 fl. — kr.
.r>°,'„ narod, posojilo   G8 ti. "iS kr. Srebro   114 fl. — kr.
1800 drž. posojilo   87 ti. 50 kr. Cekini   5 fl. 50 kr Akcije narod, banke 308 (1. — kr.
Denarja po O procentov
(liišnim in gruntnim gospodarjem)
na dolgo časa na posodbo, tako da se vračuje v polletnih obrokih, preskrbi J. IVIeluii na stolnem trgu (Domplatz) v VVibmer'jevi hiši, 2 nadstr. Zmeniti se more tam od 10—12 dopoldne.
Dr. Jate Vodnjak in drugi. Tiskar Kduard Junži«