iplasilo delavcev v vzgoji, 'Izobraževanju in znanosti ■—'Slovenije 15. februarja 1988 - št. —J ~ letnik XXXIX , M ovO zni ika-idai ode lati osti v it line idjh šol' Kd iču- h j« )Sti bili 985 ejše > ali Šola kot rešitev Med dmgim preberite • ZAKLJUČNI IN NADALJEVALNI IZPIT, str. 2 • DIDAKTA1988, str. 2 • DENARNE STISKE IN VARČEVALNI UKREPI, str. 3 • INOVATIVNOST V ŠOLI, str. 3 • SEM PRIKLONJEN DOVOLJ? str. 4 • »GIMNAZIJA NAJ OSTANE!« str. 5 • RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA UČENCE IN ŠTUDENTE, str. 7 št. 5ki, Po nekaj letih so delegati tikiv slovenski skupščini na predlog ;gai ZVršnega sveta spet sprejeli re-l^lucijo, ki zapoveduje omejeva-nJe družbenih dejavnosti. Niso zalegla opozorila, da nas v prete-Ifiklosti ta pot ni pripeljala nikakor: zaradi zmanjšanega breme-na si ni opomoglo gospodarstvo. Pa tudi družbene dejavnosti se Po logiki nuje niso zracionalizi-^.n^ale. Veliko obetavnejša je bila razvojna politika zadnjih let, ki Je gradila na dolgoročnejših 'Spodbujevalnih učinkih patentne Znanosti, kakovostne izobrazbe, a pluralistične kulture itn. Kar do-brcTše je utrjevalo spoznanje, da lnI’je to pravi izhod iz krize. av'’i Zakaj je potemtakem treba Spremeniti smer in znova nasko-r->ti šolstvo in druge družbene dejavnosti? Za vsak primer velja tajprej samokritično pretehtati, 16 M smo od leta 1984 realno rastoča sredstva za te dejavnosti nala-n Šali tako, da je bila družbena korist vselej na dlani. Za šolstvo ; 1 to pomenilo, da dovolj na-ldnCno vemo, katero znanje potrebujemo, da bomo razvojno i še^spešnejši in mu zato tudi izka-]ja-zati potrebno prednost pri pro-eniSramiranju, vpisu in financira-Pju. Saj se ni mogoče kar čez noč i šetjokopati do silno zahtevne izo-rrazbene strategije, vendar pa se linP&koj pozna pripravljenost za )StesPoprijem z logiko linearnega Podaljševanja veljavnosti vče-rajšnje šolske strukture. Politični j^ferati, ki smo jih s to poanto fosili po Sloveniji, so premalo Prepričljhi, če jih ne podprejo r?le z dokaznim gradivom. Marije so šole ali kako drugače moOrganjzjranj joinjio v resnici tevprevzeli pobudo za razčlenjevati6 položaja in vloge znanja e0.k kriznih razmerah, toda kaj do-na?1' tUj6 od slutnje o potrebnih 42.r0rakih ni prišlo. Ogromno pa Pomeni že spoznanje, da slepa ___/ahteva po več denarja za več šol tičesar ne rešuje. Lani uveljavljena zakonska [Ureditev, po kateri se delovne Drganizacije lahko izognejo poravnavi svojih obveznosti do družbenih dejavnosti, je že opozorila, da tudi slovensko gospo-uarstvo ni tako zelo trdno v svo-Ph namerah, kako se bo z zna-ujern izkopalo iz letargije. Olajša''6 so se takoj oprijele tudi (akšne organizacije, ki nas pglasi iz dneva v dan prepriču-|eJ0 o svoji inovacijski usmerjenosti. Ni bilo težko napovedati, 3a bodo temu sledile zahteve še '° drugih oblikah zaščite gospodarstva pred porabo, ki se že IVeljavljajo drugod po Jugoslavi-L In tako je nastalo ključno ^Prašanje letošnje resolucije, ali urtanjšati akumulacijo ali pa tnejiti družbene dejavnosti. Odločitev za povečano udeležbo akumulacije v družbenem a, ti. iva j f-v n itrli i vo<. :a • t ;vaj proizvodu, ki odtehta 8 odstotnih točk zaostajanja družbenih dejavnosti za rastjo dohodka gospodarstva, sama po sebi ne pomeni še nič konkretnega. Zelo je namreč pomembno, čemu bo gospodarstvo namenilo to zvečano akumulacijo. Če bo ravnalo po stvarni potrebi in pameti, jo bo usmerilo tja, kjer je ekonomska transmisija najtanjša in se najpogosteje trga. Prepričani smo, da je to prav znanje in da v šolah vemo, katero znanje. Ko akumulacija ni bila problem in jo je gospodarstvo še izdatno zveče-valo s tujimi posojili, se je le malokdaj zgodilo, da bi jo uporabili za pridobitev manjkajočega znanja. Če že, so kupovali tuje, v obliki licenc, sicer pa so brezmejno vlagali v zidove. Ta izkušnja zbuja skrbi, da tudi takratni načrti z akumulacijo niso drugačni in temu se bo treba z vso močjo upreti. Sprejem resolucije torej ni ne zmaga ne poraz, temveč le stopnja v premagovanju zasvojenosti gospodarstva z ekstenzivnostjo. Ker bo šolstvo neposredno prizadeto v svojem razvoju, mora kritično prerešetati vsako investicijsko pobudo, ki ne bo temeljila na pametni izrabi akumulacije,in torej ne bo upoštevala, da so ljudje Bloemaert Abraham: Študija drevesa, pero, temni ton, akvarel, bela barva, iz zbirke Ermitaž pomembnejši kot zidovi. V vsakem akumuliranem dinarju je tudi učiteljev trud, zato šolstvu ni vseeno, za kaj je namenjen. Na to so se investitorji že nakako privadili pri energetiki in vedo, da ob splošnem energetskem prispevku morajo posebej poravnati še načrtovano dodatno porabo. Z znanjem in ljudmi ni nič drugače, le sami se moramo zavzeti za izdelavo in uveljavitev narodne izobrazbene bilance. Potem pa se račun z rastočo akumulacijo ne more tako slabo izteči za šolstvo. Opustitev ekstenzivne logike v gospodarskem razvoju je mogoče zahtevati le pod pogojem, da smo s takšno usmeritvijo obračunali na svojem področju. Ekstenzivnost ima v izobraževanju zelo raznolike obraze in je je vse polno. Že sistem upravljanja in odločanja je takšen, daje silno težko kaj opustiti in zelo lahko dodajati. Raste obseg programov, število izvajalcev, oddelkov, učiteljev, predmetov itn. Pri vsem tem se najbolj zmerno povečuje število učencev in študentov, število diplomantov pa zastaja ali celo pada. Zapostavljanje meril intenzivnosti ima v šolstvu domala enake posledice kot v gospodarstvu, namreč razvrednotenje kakovostnega pedagoškega dela in diskriminacijo vseh tistih učiteljev in zbornic, ki jemljejo svojo odgovornost zares. Prej ali slej se to prenese na vrednotenje izobrazbenih dosežkov učencev in študentov. Ko pa se to zgodi, šola nima več legitimacije za nastopanje v imenu jutrišnjega dne in ni več realna postavka za izhod iz krize. Zahteva po večjih sredstvih se sprevrže v kruhoborstvo, sklicevanje na znanje kot temelj razvoja pa ostane fraza. Zelo verjetno se bodo v prihodnjih mesecih pomnožili razlogi za nezadovoljstvo z gmotnimi razmerami, v katerih delujejo šole. To se bo zgodilo še prej, če bodo v gospodarstvu pozabili, da odgovornost za akumulacijo zadeva tudi njihove osebne dohodke, pa bodo v tem pogledu odskočili od družbenih dejavnosti. Če ne zlepa, jim morajo pa zgrda slediti vsi drugi, skupaj s pokojninami in socialnimi pomočmi, saj je vsakomur jasno, da ta spirala vodi v pogubo, toda ustaviti jo je treba tam, kjer se začenja njen vzpon. Ko tega ni mogoče, preostane mehanizem usklajevanja rasti osebnih dohodkov, ki mora biti kar se da zanesljiv in zato vreden-zaupanja. Zdaj se ob republiški formuli usklajevanja pojavlja še cel kup občinskih, prirejenih temu, koliko je kje na voljo denarja. Razlike, ki iz tega izhajajo in praviloma nimajo podlage v opravljenem delu, so najpogostejši povod izbruhom nezadovoljstva v šolah. Pri tistih, ki so odvisni od republiških povprečij, je razlog dodatne jeze in prizadetosti še zakasnelo objavljanje podatkov, zaradi česar se revalorizacija nenehno sprevrača v devalvacijo osebnega dohodka. Oba problema pa sta rešljiva, le lagodni vzorec je treba nadomestili z dejavnejšo politiko usmerjanja osebnih dohodkov. Ko je govor o normativih in standardih, na podlagi katerih oblikujejo v izobraževalnih skupnostih ceno programov, v ogroženih šolah najpogosteje pozabljajo, da gre za sporazumno postavljena določila. Značilno je, da vsi slepo verjamejo v donosnost kakovostno usmerjenega modela, v katerem se nato mnogi zelo slabo znajdejo. Marsikateri šolski štrajk je uperjen prav v to smer, čeprav je mogoče vsakomur vnaprej povedati, da so zaradi prepletenosti interesov na tem področju korenitejše spremembe malo verjetne. To se je v procedurah znotraj interesnih skupnosti že večkrat potrdilo in tudi ogorčenje nad strokovnimi službami pri tem ni utemeljeno. Pač pa bi več prinesel poostren družbeni nadzor nad tem, kako se normirani in standardizirani programi v resnici izvajajo: v kakšnem obsegu, v kakšni kakovosti in s kakšnimi izidi. Pogoj za takšen nadzor je pogodbena obveznost izvajalcev, in to je tudi pot za nujno vsakoletno ugotavljanje resničnega stanja v šoli. Na videz je to poseg v podjetniško integriteto izobraževalne organizacije, vendar resnično prizadeti gotovo ne bodo gledali na pogodbo iz tega zornega kota. Ni šolskega sistema v svetu, kjer Jti šola samovoljno določala notranje poslovanje in načrtovanje, tveganje svojih odločitev pa prepuščala drugim Vsekakor je mogoče utreti celo vrsto poti v intenzifikacijo izobraževanja in si izbojevati resnično prednost v družbeni skrbi, ne zaradi apriorističnih zahtev (ki 'jih znajo postaviti tudi vsi drugi), ampak zaradi potrjene nepogre-Šljivosti. Niti brezizhodna jeza niti črne različice ne morejo prinesti tistega, kar lahko šoli zagotovijo njeni gospodarsko in družbeno uspešni diplomanti. To bo neogibno odločilo tako o perspektivi šolstva v celoti kot o usodi vsake posamezne šole. FRANCI PIVEC Didakta 1988 Po štirih letih je Basel od 2. do 6. februaija spet gostil Didakto, pomembno mednarodno razstavo učbenikov, učil in učne opreme. Kot zmeraj v svoji več kot tridesetletni zgodovini je razstava tudi tokrat odsevala številne spremembe sodobnega sveta in skušala nakazati smeri v izobraževanju, ki bodo mladim rodovom olajšale dojemanje teh sprememb in jih navajale na ustvarjalen odnos do sveta. Na tokratni Didakti je sodelovalo več kot 550 razstavljalcev iz 26 držav, med njimi pa na žalost ni bilo Jugoslavije. To po svoje kaže naš položaj v svetu in »strategijo« našega razvoja. Če so podobne razstave še pred nekaj leti oznamovali predvsem računalniki, ki so si nezadržno utirali pot v šole, je imel obiskovalec letošnje Didak-te, podobno kot tudi že lanske v Hannovru, občutek, da si je računalnik že povsem zagotovil svoje mesto pri pouku v razvitem svetu in da izdelovalcem apara-turne in programske opreme ni več treba dokazovati njegovega pomena in uporabnosti. Nasprotno, uporaba računalnika v učnem procesu je skrajno gospodarna in primerna, programska oprema pa uporabna za vse šolske predmete od maternega jezika do, npr. trženja ali soma-tologije. Podobno je z avdiovizualnimi sredstvi, predvsem z video kasetami, ki so stalne spremljevalke še zmeraj nepogrešljivih učbenikov. Za video posnetke je značilno, da ne gre več le za presnemavanje različnih izobraževalnih oddaj ali igranih filmov in dram, temveč za premišljeno didaktično sestavljene učne enote, dolge povprečno 15 minut, z označeno težavnostno stopnjo in metodičnimi navodili. Tako kot je bilo mogoče pričakovati, so na področju avdiovi--zualne in računalniške opreme največ pokazali izdelovalci iz ZDA, Velike Britanije, ZR Nemčije, Francije in Italije ter. seveda. Japonske, številne druge države (Švedska, Švica, Nizozemska in Španija, na primer) pa so dokazale, da se lahko kosajo z »velikani«, ko gre za oblikovanje učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učnih pripomočkov. Vsi sodobni učbeniki, pa naj bodo iz Velike Britanije, Švice ali ZR Nemčije, so oblikovani podobno - stroka ali učni predmet sta v njih zmeraj predstavljena sistematično in v izredno premišljenih metodičnih enotah. Vaje, ki sledijo vsaki taki enoti, dajejo veliko možnosti za ponavljanje in utrjevanje snovi. Praviloma učbenik nikoli ni edini vir znanja, temveč je le »jedro« v mreži spremljajoče učne tehnologije (delovni zvezki, priročniki, zvočne in video kasete, računalniška programska oprema ipd.). Vloga učbenika, kot se nam je kazala ob obisku Didakte, je torej še zmeraj izredno pomembna in bo takšna tudi ostala, čutiti pa je prenos njegove funkcije, ki ni več povečini (ali izključno) informativna, marveč povezovalna - v njem se namreč stikajo vsi viri znanja. Učbenik tako ne le uči učno snov, temveč tudi navaja na uporabo drugih virov znanja in učnih tehnologij ter tako pripomore k oblikovanju učenčeve osebnosti. Če je bila v preteklih letih, kot že rečeno, v ospredju informacijska tehnologija, pa je bilo letos na Didakti čutiti nove vsebine, aktualne za zdajšnji in prihodnji čas. Pozornost je namenjena varstvu okolja in ekološko usmerjenemu ravnanju, humanemu odnosu do sočloveka, učenca in sveta. Kot oster rez pa je bila popolno nasprotje tega hkratna razstava vojaške tehnike in učnih sredstev, namenjenih spopolnje-vanju učinkovitosti uničevanja - tudi človeškega življenja. Na koncu ne smemo mimo akcije, ki jo je s sodelovanjem Zavoda SRS za šolstvo izpeljala Izobraževalna skupnost Slovenije. Ta je namreč omogočila obisk Didakte dvajsetim prizadevnim učiteljem iz vse Slovenije. To pa je v naših »letih suhih krav« vse pohvale vreden podvig, ki bi zaslužil, da preraste v tradicijo. Ne smemo tudi prezreti pomoči več posebnih izobraževalnih skupnosti (npr. za ekonomsko usmeritev), ki so omogočile tako strokovno spopolnjevanje nekaterim svetovalcem Zavoda SRS za šol- stvo. Sicer pa: Na svidenje naslednje leto v Stuttgartu - na Didakti 89! TINE LOGAR Priznanje za prizadevnost in iskanje novega Kranj, 22. januarja - Zadnji šolski dan pred zimskimi počitnicami so izbrali za svoj praznik pedagoški delavci kranjske občine. Zvečer so se sešli na tradicionalni slovesnosti v veliki dvorani Iskre Telematike, kjer jih je pozdravil predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Dejal je, da pedagoški delavci opravljajo pomembno delo, ki še zmeraj ni plačano čisto tako, kot bi moralo biti. Kranjčani so se lani trudili, da bi osebne dohodke zaposlenih v osnovnih šolah in vrtcih uskladili z rastjo v gospodarstvu. Letos se mora to nadaljevati, skrbeti pa je treba tudi za čimboljše gmotne možnosti za delo. Slovesnost ob dnevu pedagoških delavcev je požlahtnil Ciril Zlobec, ki je govoril o slovenski samobitnosti in predlogih za spremembo ustave. Predsednik skupščine kranjske izobraževalne skupnosti Ilija Dimitrievski in predsednica skupščine skupnosti otroškega varstva Majda Pipan sta podelila priznanja za dobro delo desetim pedagoškim delavcem, ki so se v minulih letih izkazali s svojim strokovnim in pedagoškim znanjem, z demokratičnim odnosom do učencev, veliko željo po iskanju novih vsebin in oblik dela ne Zaključni in nadaljevalni izpit ) Spremembe in dopolnitve Zakona o usmeijenem izobraževanju, ki jih je pripravil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, so priložnost za premislek o nekaterih sistemskih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Med najpomembnejšimi je vsekakor končni del izobraževanja in določanje pogojev za vpis na naslednjo stopnjo. V slovenski strokovni publicistiki se je problem poimenoval tudi kot »prehodni pojav«, popularno pa kar matura. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je v svojih izhodiščih za prenovo vzgojno-izo-braževalnih programov v srednjem izobraževanju predlagal, naj se v vse srednješolske programe za pridobitev izobrazbe (skrajšani, srednji, nadaljevalni) uvede kot pogoj za dokončanje šole tudi zaključni izpit. S tem v zvezi je spremenil smernice za pripravo programov, ki so določale, da se pri diplomskem izpitu ne preverja znanje, ki je že bilo ocenjeno med izobraževanjem po programu. S tem je strokovni svet ponudil možnost za ponovno uvedbo zaključnega izpita kot pogoj za končanje šole. Tak zak- ljučni izpit so uvedle skoraj vse posebne izobraževalne skupnosti v svoje vzgojno-izobraževalne programe. Tako so zaključni izpiti postali (ali bodo postali) del izobraževalnega standarda srednje šole. Posebej je treba opozoriti, da so ti zaključni izpiti različni za dve-, tri- in štiriletne programe - pa tudi ti se med seboj razlikujejo glede na stroko. Strokovni svet je določil le skupni del teh zaključnih izpitov in omogočil njihovo medsebojno primerljivost - to pa jim daje tudi naravo standarda srednješolske izobrazbe. - Izobraževanje - okno v svet! - Učiti se za jutri! - Doživeti, razumeti, utrditi! - S krmilno tehniko do tehnične izobrazbe! Taka gesla so spremljala Didakto 1988. - Nočemo vojaške predstave na Didakti! - Nobenih tankov pri izobraževanju! - »Da« za učenje brez meja - »ne« za vojaško izobraževanje brez meja! - Šolski razredi - vojaška bojišča? Tako so miroljubni Švicarji že prvi dan protestirali proti vojaški razstavi na Didakti 1988. /| , le pri rednem pouku, pač pa tudi pri interesnih dejavnostih učencev, v strokovnih aktivih ali pri snovanju učbenikov. Priznanja so prejeli: Mira Avsec, profesorica slovenskega, ruskega in latinskega jezika v Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve v Kranju; Stane Koš-nik, profesor geografije v Srednji šoli elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve Iskra v Kranju; Vera Žnidaršič, predmetna učiteljica stenografije in strojepisja v Srednji šoli ekonomske in družboslovne usmeritve v Kranju; Marjeta Lapanja, učiteljica razrednega pouka in dolgoletna pomočnica ravnatelja v osnovni šoli Josipa Broza Tita v Predosljah; Matjaž Miklavčič, predmetni učitelj zgodovine in zemljepisa v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju; Antonija Weiss, profesorica zgodovine in zemljepisa, od lani pa pedagoški vodja osnovne šole Bratstvo in enotnost v Kranju; Tatjana Tu-rel, predmetna učiteljica kemije in biologije v osnovni šoli Simona Jenka v Kranju; Marija Fortuna, ortopedagoginja v osnovni šoli Helene Puhar v Kranju; Mihaela Renko, vodja vrtca Čebelica in Zdenka Ažbe, vzgojiteljica. HELENA JELOVČAN '5' Č3&Č OMu C ^ -a" ‘••ir- % v;,%^ p Ohranimo UPZ Emil Adamič Naš stanovski pevski zbor Emil Adamič je skupaj z republiškimi institucijami izpeljal akcijo za dopolnitev zbora z novimi pevci, za stalni vir dohodkov zbora in za programsko usmeritev njegovega delovanja. Oktobra 1987 smo pisno povabili 750 vzgojno-izobraževalnih organizacij, da bi pristopile k sporazumu, po katerem naj bi simbolično prispevale denar za delovanje našega zbora. Žal se jih je od 750 vabljenih šol v SR Sloveniji do zdaj odzvalo komaj 260. Verjetno nekateri kolektivi še čakajo na zaključni račun ali pa so na naše vabilo pozabili. Naše stanovske organizacije ponovno vabimo in naprošamo, naj pristopijo k temu sporazumu, sicer zbor ne bo mogel delovati po programu. kakor smo ga predstavili v našem pismu. Prosimo, da sporazum podpišete in simbolično V razpravah o zaključnem izpitu (tako v strokovnih organih kot v širši javnosti) se je pogosto - tudi z uporabo izrazja - zdajšnji zaključni izpit zamenjevalo z maturo. Vendar je treba opozoriti, da gre za povsem drugo sistemsko vrednost teh izpitov od tiste, ki jo je imela nekdanja matura na gimnazijah. Gimnazija je bila zasnovana kot pripravljalnica za visokošolsko izobraževanje. Matura je bila razumljena kot pogoj za vpis na univerzo, to pa je pomenilo dokončanje šole, ki je bila za to posebej izoblikovana. Matura je lahko imela takšen namen, dokler je bil vsak maturant primeren za visokošolski študij, in ko je maturo opravilo tudi razmeroma toliko učencev, kolikor se jih je lahko vpisalo na univerzo. Tedaj ko take specializirane šole za visokošolsko izobraževanje ni bilo več - to se je začelo dogajati, ko se je čedalje več učencev tehniških srednjih šol vpisovalo na univerzo - je matura zgubila to vlogo (še preden je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje). Postajala je pogoj za dokončanje šole, ne pa toliko pogoj za vpis na univerzo. Zdaj smo spet na tej točki. V nekaterih programih, npr. v naravoslovnem, družboslovnem, računalniškem in veterinarskem, po katerih se izobražujejo učenci, ki povečini želijo na visoke šole, lahko postane zaključni izpit tudi pogoj za vpis te šole, ker pa tega ni mogoče posplošiti, ne more imeti enake sistemske vloge, kakršno ima po svetu matura. sodelovanju visoke šole. Z|q| dov za to imamo po svetu dovl ^ Pri opredeljevanju od tega vpL^ šanja nas ne bi smela pretirfei] zanimati organizacijska izpetjg va, čeprav je pomembna. VseL^ kor bi morali smiselno (orgsja,., zacijsko) ^ povezati zaključni g , nadaljevalni izpit kot izbirni Ljj izpita ob koncu srednje šct s. Zasnovati bi ga morali tako,pP< bi lahko rabil tudi pri izbirni postopku, če bi se na visoko Ši! prijavilo več kandidatov, kot}^ predvidenih študijskih mest. cjgj Nastaja pa vprašanje, kak?ar vsebinske posledice bi tak na^111 Ijevalni izpit imel na zasnr6 vzgojno-izobraževalnih prog^10 mov v srednjem izobraževan®z Nadaljevalni izpit bodo sevjvu lažje in bolje opravili tisti kaie dati, ki bodo bolje obvladalijač pitne predmete. Veliko učeniL zlasti tehniških šol, bi bilo pi|o detih (tako kot so zdaj), ^sj( v teh programih ni dovolj nosti za enako raven zna Ti splošnoizobraževalnih predf tov kot v nekaterih splošne! s programih. Očitno bi torej iej rali tudi v teh programih zagfta viti posebne oddelke, izbirne C ’ le programov ali pa se v bisUj odpovedati želji, da bi se (Zc absolventi teh programov vp|0v vali v visoke šole - razen izjei) ma. To pa je ponovno teme|,0 dilema v razvoju srednjega tu stva. Nanjo ne bi smeli odgov{auj ti na pamet, brez utemeljG. strokovne podlage. Zato biL morali o njej odločati na pod|n| izsledkov raziskovalnih niU1 v projektu Dolgoročni raZj^ srednjega izobraževanja. pr Do takrat pa bi morali zakljl p ni izpit izrabiti za preverjajo! izobraževalne ravni srednjih fcu Vn Tako naj bi ta izpit po svoje pomogel tudi k izenačevanju ^ hove kakovosti. Manj pozorii1^ Tako sistemsko vlogo pa bi lahko imel nadaljevalni izpit. Ta bi bil v bistvu selekcijski izpit, in bi ga lahko opravili le učenci, ki bi dokazali boljši uspeh pri poglavitnih predmetih, ki dajejo znanje, pomembno za visokošolsko izobraževanje. Po dozdajšnjih mnenjih fakultet (o tem so govorili zlasti njihovi predstavniki, ki so določali vpisne pogoje v nove visokošolske programe) gre predvsem za: slovenski jezik s književnostjo, matematiko in tuji jezik. Nadaljevalni izpit bi organizacijsko seveda moral potekati na srednji šoli, vendar ob naj bi namenili sestavi nadrob vzgojno-izobraževalnih pro?a mov, dopustili učiteljem , ustvarjalnosti in tako pove r_|' njihovo odgovornost za dosžj vzgojno-izobraževalnega dels pr BOŠTJAN ZGONC k; Pv, Za strokovne razprave o spremembah in novostih ros Pm; Ig, lev Boštjan Zgonc: »Pred nami so obsežnejši projekti« Pri Republiški konferenci SZDL se je z vzgojo in izobraževan celo desetletje ukvarjal Marjan Jelen, od letos pa je to nalj^. Boštjana Zgonca, novega člana izvršilnega odbora pri Predsed- ' RK SZDL, dozdajšnjega pomočnika predsednika Republiškega'^ miteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. V zadnjih 1 raj je bilo v šolstvu veliko novosti, predvsem z vpeljanim usmerjr8^ izobraževanjem. Tudi v prihodnje se obeta precej sprememb, je r )SP Boštjan Zgonc, ko smo ga na novem delovnem mestu povpr3°.v-katere so poglavitne naloge SZDL v vzgoji in izobraževanju. ®lze A* „n Rubens Peter Paul: Glava Senece, čma in bela kreda na rumeno-suhem papirju •kar podpirate naš stanovski zbor. Ob tej priliki smo tudi povabili nove pevce v zbor. Jedro zbora naj bi sestavljali pevci iz Ljubljane in širše ljubljanske okolice. UPZ Emil Adamič je osrednji učiteljski pevski zbor Slovenije in deluje že 62 let. Smo pred veliko stanovsko odgovornostjo, da ga ohranimo, saj je bil ta zbor do zdaj del kulture našega naroda, in to naj ostane tudi v prihodnje. Zaradi tega ponovno vabimo nove pevce, šole pa naprošamo, da z večjim razumevanjem podpirajo prizadevanja in naloge našega stanovskega zbora. »Pred nami so obsežnejši projekti o dolgoročnem razvoju visofttiv in srednjega šolstva ter izobraževanja odraslih. Sproti bomo obrajipi vali potek teh dolgoročnih raziskav. Spodbujali bomo ljudi v n®še zličnejših okoljih, da bodo podali svoja stališča, predloge in pripfrozi be. Najtehtnejše bomo skušali upoštevati. V pripravi je spremeijov: Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki mu bomo tudi v S®? ] namenili pozornost. Slovenski univerzi sta ugotovili, da bi vi^ish šolstvo moral urejati poseben zakon in tudi pri snovanju le-tega bhtri sodelovali. Prav tako pomembno pa bo naše mnenje o drugk-__ zasnovanosti samoupravnih interesnih skupnosti, torej tudi pisc {\j£ republiške izobraževalne skupnosti. Poleg naštetih sistemskih slom memb bosta v ospredju naših razprav še zvezna in republiška ustfem ptiv Stališča do zvezne ustave so večinoma že znana; vsekakor se mori zavzemati, da se pristojnosti glede vzgoje in izobraževanja ne b! ' prenesle na zvezno raven. Živahne bodo razprave ob slovef °1: ustavi, posebno glede samoupravne organiziranosti. Pričakuj^ ‘ tudi raznolika mnenja o tako imenovani »zasebni pobudi«. Ta s_ ; do zdaj delno uveljavila pri varstvu najmlajših, ne vemo pa še, aljL Naslednja pevska vaja bo v Ljubljani 27. in 28. februarja, Krekov trg 2 na sedežu Zveze kulturnih organizacij občine Center - Ljubljana. Pridite! Za predsedstvo zbora JAKA MAJCEN priznana tudi v šolskem sistemu. Predvsem je koristna pri razliL inštrukcijah, spopolnjevanju za posamezna umetniška področja iA usposabljanju za poklice, ki izumirajo, pa se zato zanje ni moT,v' redno šolati. PV V pogovorih o resoluciji, ki načrtuje prestrukturiranje družbf*sko dejavnosti, torej tudi izobraževanja, moramo ohranjati dovolj s®2'*! kovnosti, le-ta pa nas mora spremljati pri vsem našem delu. r^k pžf Ob koncu še to: letos bomo tudi nekoliko praznični, saj bcbdo poskrbeli, da bo jubilej - trideset let enotne osnovne šole - primefar j oznamovan.« I to 'ri t( L. L. godi «ajt Jename stiske in varčevalni ukrepi JoZi0|stv0 išče svoje rezerve i vp T Izobraževalni skupnosti Slovenije so konec januarja nakazali, ,tjr;, 0 bi bilo mogoče razmišljati o nujnih varčevalnih ukrepih v sred-zoe 'rf111 'n v>s°l{e,n šolstvu, skratka, kje vidijo možnost za zmanjševanje Vse tlat*C0Vi Njihov delovni osnutek za varčevalni načrt najprej pove, da )r2j:e“ letošnjim šolskim letom (do avgusta) najbrž ne bo mogoče )r£a» ..j avguaia/ iiajut#. lic uu mugucc čni kaj dosti drugega, kot zmanjšati vrednost učiteljevega dela, rni i Prav' njeg°v osebni dohodek. V začetku novega šolskega leta W/89 torej septembra, pa bi že bilo mogoče spremeniti nekate-- stvari, uskladiti izdatke z denarjem na račun zmanjševanja števila ko, lP°slenili v šolstvu in na račun skrčene izobraževalne ponudbe. >irn —___________________________ ________________________________ mogočimi kratkoročnimi st. QsoP' (sePtember - december bi bili po teh gledanjih ne-cakrara takile: v srednjem šolstvu na^fekod skrčiti posamezne šol-isnc*e programe, nemara opustiti rogPtortizacijo za opremo, obvez-vair združevati denar za investicij-sevk? Vzdrževanje, v visokem šol-ka* U morda začasno ustavili dalkalfv0^^' sPremembe’ ( j tah visokošolskim orgamzaci-irt naJveč 900 ur dela za študij-f0 leto in ustavili nadaljnje za-Pslovanje. Imetja mogoča stvar so varče-flni ukrepi na daljši rok. srednjem šolstvu bi nemara iagJ?* za izhodišče manj zaposle-rneh Pose8l‘ Pa v šolsko mrežo ; zasnovo izobraževalnih pro-j aniov. Tako obstaja misel vpi ^ruževanju nekaterih progra-zje/°V V čimbolj splošne, za poseb-mef znanja pa naj bi poskrbeli ea forabniki v gospodarskih in .ovfgih delovnih organizacijah. ^eijlabalje bi v srednjem šolstvu biL0rc*a opustili tiste izobraževal-,0df Programe, za katere ni več nTarnanja. Na udaru so nadalje ra/'!fVnost' (kulturni, naravoslov-r dnevi), šolske ekskurzije, teča-jPrve pomoči, prav tako nekate-akljl predmeti (osnove tehnike in ;rj^oizvodnje...). Čim več prak-ih sCnega pouka naj bi prešlo v de->je |Vn'ce zunaj šolstva. Šolski ra-iju l6? nai l3' manjkrat kot zdaj Drnr*1'.v mapjše skupine pri labo-rot|tor’jskcm in podobnem delu >ror0myiva P0StaJa sedanja določ-n fl> da morajo učitelji praktične-jvef P0uka imeti višjo izobrazbo, ose furedili naj bi mrežo srednjih |e]/ ' ob tem zelo zapstrili vpis [Prve letnike, šole ne bi smele psati več smeri, kot bo razre-j>V’ šole bi dobile plačilo samo 7 Polne oddelke. Neizrabljene fostore v dijaških domovih bi pniara prodali. jv visokem šolstvu pa bi med Plgoročnimi ukrepi prišli v po-pv takile: financiranje na pod- lagi razpisanih mest in ne na podlagi stvarnega vpisa (če je ta večji), za ponavljalce bi fakulteta dobila le polovico denarja. Gradili bi celotnost dohodka za izobraževalno in raziskovalno delo. Preverili bi standarde za opravljeno delo, posebej za nepedagoško. Preprečili naj bi sleherno nadaljnje drobljenje izobraževalnih programov; posamezne programe bi združili, gradili podiplomski študij in del znanj dodiplomskega študija prenesli tja. Studijske smeri bi mogoče opredeljevali že ob vpisu in nemara tako racionalizirali vpis. Takšna razmišljanja so bila ustno predstavljena v zadnji polovici januarja na seji sveta za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu Republiške konference SZDL in pisno na skupni seji dveh odborov Izobraževalne skupnosti Slovenije (za osnovno šolstvo in za usmerjeno izobraževanje. V Izobraževalni skupnosti Slovenije zdaj snujejo izpopolnjeno različico varčevalnih pobud, o njej pa naj bi prvo besedo rekla skupščina Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki se bo sestala 17. februarja. Potlej naj bi šla zadeva v javno razpravo, dokončno podobo naj bi predlogom dale šole in druge organizacije, ki bodo sodelovale pri sooblikovanju varčevalnih ukrepov. Ti ukrepi naj bi bili sprejeti kakšen mesec po tem, se pravi najbrž proti koncu marca. Takšen je načrt. Njegovo ozadje pa je pomanjkanje denarja, ki se mu ne bo mogoče ogniti. Izvedba reformiranih srednješolskih programov bo letos za kakšne 4 odstotke dražja od prejšnjih starih programov, reformirani visokošolski programi bodo letos za okoli 5 odstotkov poskočili nad dozdajšnje izdatke, sprejeta republiška planska resolucija za leto 1988 pa naroča, da bo rast sredstev za šolstvo (in druge družbene dejavnosti) za 8 od- stotkov zaostajala za povečevanjem dohodka v gospodarstvu. V Izobraževalni skupnosti Slovenije domnevajo, da se račun potemtakem mora razhajati za kakšnih 15 odstotkov in da ni več drugih možnosti, kot da se za toliko poseže v sedanje programe. Nihče drug ne bo poravnal te razlike. Pripravljenost ali nepripravljenost? Republiška resolucija za leto 1988 je namreč sprejeta in z njo 8-odstotno zaostajanje vseh oblik sprotne porabe za rastjo dohodka gospodarstva. Predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije Niko Žibret je v slovenski skupščini povedal, da šolstvo ne zmore speljati 8-odstotnega zaostajanja, da Izobraževalna skupnost Slovenije ne more podpreti resolucije s tolikšnim omejevanjem in da bo predlagala spremembo resolucije. Sergij Pelhan, predsednik skupščine Kulturne skupnosti Slovenije, je v imenu vseh interesnih skupnosti na seji slovenske skupščine priporočil več razumevanja za družbene dejavnosti (ki niso Agrokomerci slovenskega gospodarstva), opozoril na izkušnje omejevanja v obdobju 1981-1985. Maijan Jelen (RK SZDL) je spomnil, da je taka politika nekoč že potisnila družbene dejavnosti na kolena in obsodil predvideno zaostajanje rasti porabe na teh področjih. Dr. Boris Frlec, podpredsednik republiškega izvršnega sveta, pa je imel pomisleke o razlagi predstavnikov samoupravnih interesnih skupnosti o posledicah 8-od-stotnega zaostajanja za dohodkom gospodarstva, češ da velja tako zaostajanje tudi za vse druge in da se v tem vidi nepripravljenost za gospodarnejše ravnanje z denarjem. V tem je najbrž bistvo problema: gospodarnejše ravnanje z denarjem, pripravljenost ali nepripravljenost za to. So resni razlogi za trditev, da ima dr. Boris Frlec zelo prav, ko opominja na nepripravljenost šolstva za gospodarnejše ravnanje z denarjem. Nič manj pa ni razlogov, da verjamemo Niku Žibretu, Sergiju Pelhanu, Marjanu Jelenu, da zahteva za 8-odstotno zaostajanje v šolstvu ta trenutek ni izvedljiva in da imamo s takimi zahtevami že slabe izkušnje. Podobne varčevalne ukrepe je Izobraževalna skupnost Slovenije poskusila pripraviti leta 1983 in z njimi propadla. To je bilo eno izmed žalostnih denarnih obdobij slovenskega šolstva. Politika je na eni strani poudarjala, PROTISLOVJA UČITELJSKEGA POKLICA Naš največji uspeh je, da smo izobrazili (nc)strokovnjake, ki zaslužijo trikrat več kot mi, če se ne morejo zaposliti v šoli. Karikatura: I. Haramija, Školske novine novativnost v šoli cafl ;ed akaj v šolah nimamo aktivov za inovativnost? :ga ^se kaže, da smo v naši družbi končno spoznali, kako pomembno ih iM^mišljati drugače, po novem ali inovativno, če se izrazim s tujko, rje^ksno usmeritev podpirata ta čas politika in stroka. Ni naključje, da e rrsPodarske organizacije ustanavljajo in spodbujajo delovanje krož-5raPv- ali aktivov za inovativnost, saj nas iz gospodarske in družbene Jze lahko dvigne le novo znanje ter podjetnost pri njegovem ! anju, razvijanju in uveljavljanju. Japonce je prav uveljavitev ino-sof.nvn.e dejavnosti na vseh ravneh zahtevnosti in pri vseh vrstah del jrappeljala v svetovni vrh tehnološke in gospodarske uspešnosti. Tudi n se uspešne organizacije gredo po tej poti, tiste pa, ki tega še niso mfjoznale, zaostajajo. Ob tem je povsem logično vprašanje, ali je ie¥>Vat’vnost *e stvar l)lagovne proizvodnje in gospodarskih organiza-t!i ZakaJ v šolah ne nastajajo krožki ali aktivi za inovativnost? Mar j? n' v takšni krizi, da bi jih potrebovalo? Kajti morali mi boste da takšnih krožkov ali aktivov v šolah ni! bjitrditi, ugS-_____ [fl^a nekem oddelku za podi-^omsko izobraževanje v tujini ustem se sam prepričal, da je ino- orf^nost mogoča tudi v šoli. : b(amie bd vsak učitelj, ob tem pa ver °Pravljal svoje temeljne nalo-uj# kot učitelj, hkrati tudi razi-a $ ovalec svojega vzgojno-izobra-alevalnega dela, svojih metod, zlipmov in načinov dela s štu-i iffnt'' Profesorji so svoje razi-jfovalne ugotovitve tudi objav- 10k Tp - • v • r'/ le raziskave imenujemo kcijske raziskave, saj gre za ra-!b«lskovanje dogajanja, ki ga sam j spziskovalec nenehno aktivno (“ 'kuje in usmerja. Resda z izo-Faževanjem prenašamo novim b^dovom stara spoznanja, tisto, nesr je znanost že bila odkrila. M° ne more biti razlog, da bi r1 tem uporabljali le metode iz k0dovinsko preseženih obdobij. 'al to povem s prispodobo. Da- nes pečemo kruh s sodobno tehnologijo, čeprav se z njim človek hrani že tisočletja. Tudi izobraževanje se je posodobilo, in to nam omogoča, da si povsem drugače pridobivamo znanje, tudi če je stoletja staro. Sodobna učna tehnologija omogoča človeku mnogo bolj dejavno učenje in iskanje znanja. Pomislimo le na današnje že neverjetne možnosti za uporabo računalniške ter avdio in videotehnike za izobraževalne namene; danes lahko zelo hitro pridobimo katerikoli podatek, odgovorimo na vprašanje, rešimo zapleten problem, z virom informacij lahko po ustreznih sredstvih komuniciramo tako, da sobesednika vidimo in slišimo in se z njim pogovarjamo, čeprav je tisoče kilometrov oddaljen. Pri tem je prav neverjetno, ka- ko počasi tem spremembam sledi organizacija izobraževalnega procesa v šoli. Predvsem v šolski »makroorganizaciji« (strokovnih službah, ki so odgovorne za šolstvo) ni dovolj posluha za »tokove optimalnega učenja«. Načelno sicer spodbujamo individualizacijo in ustvarjalnost v Šoli, vendar so blokade (v obliki strogo predpisanih programov, prepodrobnih načrtov, togih organizacijskih predpisov in zahtev po njihovem uresničevanju, pedagoškem nadzoru ipd.) veliko močnejše kot načelne pobude, ki jim tudi manjka ustrezne opera-tivizacije. Nemara je velik del vzrokov za zdajšnje neustvarjalno ozračje v šolah v bojazni pred inovacijami, ki bi utegnile - posebno če bi nastajale brez poprejšnje administrativne potrditve odgovornih šolskih organov - povzročati v šoli nemir. Komu bi bila učiteljeva inovativnost sploh po volji. Ali ne pričakujejo šolski in drugi upravno-administrativni organi od šole predvsem tega, da bo izpolnila do nadrobnosti strukturirani program, da ga bo dosledno uresničevala? Tako ravnatelj kot tudi svetovalec Zavoda SRS za šolstvo laže nadzorujejo uresničevanje programa in se jima ni treba ubadati s problemi, ki bi lahko nastali, če bi se povečala stopnja samostojnosti odločanja učiteljev, učencev in celo različnih zunajšolskih dejavnikov pri vzgojno-izobraževalnem delu v šoli. Celo učitelj se lahko tako počuti bolj varnega in je manj obremenjen - ni rečeno, da je tako tudi bolj zadovoljen - saj je njegova glavna skrb, da ne ustavlja kolesja, ki so ga že drugi naravnali in pognali v tek. Pa učenec? Mu ni laže predelati predpisani učbenik kot pa iskati znanje v kopici drugih virov? Je, vendar je prvo manj vznemirljivo, za današnje razmere pa tudi nezadostno, saj zahteva zasnovo vseživljenjskega izobraževanja in učenja nenehno dejavnega učenca. Vznemirljivost in izziv novega prav gotovo nista dovolj za uveljavitev ozračja inovativnosti v šoli. Potrebne so tudi objektivne podlage, kot so: gibljiva organizacija šolskega dela (prostorska in časovna gibljivost, normativi, slog vodenja ipd.), preskrbljenost šole z učnimi in izobraževalnimi pripomočki, odprtost vzgojno-izobraževalnega programa za spreminjanje in dopolnjevanje, strokovno podkovan in samozavesten učitelj, boljši družbeni in gmotni položaj vzgojno-izobraževalne dejavnosti in učiteljskega poklica. Vendar pa sem tudi trdno prepričan, da ustvarjalnosti in odprtosti za novosti ni mogoče vpeljati v šole od zunaj. Novosti ni mogoče razvijati z ukazi in administrativnimi ukrepi. »Od zgoraj« je smiselno določiti !c širši »okvir - mrl aktualno da od zasnovane reforme nikakor ne bomo odstopili, z druge pa dopustila močno zmanjševanje deleža narodnega dohodka za šolstvo. Ko se je bila reforma snovala, so šolski dejavniki razmišljali, da se bo delež narodnega dohodka za šolstvo pomikal od 4 k 5 odstotkom, žal pa se je gibal v nasprotno smer, proti 3 odstotkom. Varčevalni načrt se je zato sesul, na eni strani je zadel ob močan odpor ljudi z vseh strani, na drugi pa ob okope razgretih braniteljev drago zasnovane šolske reforme. Načrt je padel, ker ni bil stvaren in prilagojen danim okoliščinam. Izkazalo se je, da so v šolstvu potrebne druge, pomembnejše vsebinske in organizacijske spremembe. Te pa so bile vse kaj drugega kot cenejše. Lani je slovenska skupščina sprejela sklepe, ki so slovensko šolstvo postavili kot enega od prednostnih dejavnikov družbenogospodarskega razvoja republike. Potlej so prišli zvezni varčevalni ukrepi in z njimi so se razblinili prividi šolskih gradov v oblakih, pristali smo na realnih tleh 8-odstotnega zaostajanja. Nepripravljeni, pod močnim vtisom, izkušenj, ki pravijo, da so se šolski načrti grmadili tudi v klavrnih denarnih časih, in to na račun upadanja učiteljevega dohodka. Kaj se obeta? Jože Geršak, ravnatelj srednje tehniške šole v Celju, pravi, da je prvi pogoj za začetek racionalizacije in varčevalnih ukrepov stabilno šolstvo. Če tega ni, bomo sejali nemir in učinke z negativnimi posledicami. Šole, dobro organizirane, so delno same sposobne speljati marsikatere inovativne racionalizacijske posege, del rezerv je v tem, samo dovoljenje, možnost morajo imeti za to in skrben nadzor Zavoda SRS za šolstvo, da s takimi iskanji ne bo krnjena kakovost pouka. Od pritiskov za zmanjševanje števila zaposlenih v šolah, za prenašanje praktičnega pouka v podjetniške izobraževalne centre, od opuščanja amortizacije si ne obeta veliko, veliko več pa bi dalo ločeno vpisovanje učencev v triletno in štiriletno srednje šolanje. Z obujanjem periodičnega pouka bi naredili velik korak nazaj. Tako razmišlja: šola prenese posege samo do neke meje, od tam naprej pa pot neizbežno vodi samo k nižanju osebnega dohodka. Jurij Kreutz, predsednik skupščine Izobraževalne skupnosti za metalurško in kovinarsko usmeritev, pa razmišlja drugače: omejiti vpis na suficitarnih smereh šolanja, zmanjšati število šol z veliko smermi in malo učenci v njih, boljšim šolam vrniti ugled, ločiti vpis v programe za triletno in štiriletno srednje izobraževanje (v triletnih povečati znanje za delo na račun neučinkovitega učenja splošnih predmetov, v štiriletnih diferencirati v zadnjem letu pripravo za delo od priprave za nadaljnji študij), visoko šolstvo pa nadgraditi na srednješolsko znanje, omogočiti neposreden vpis sposobnim učencem z napotnico srednje šole ali delovne organizacije, za druge pa uvesti izbor. Osip v prvem letniku bi se zmanjšal, prihranek bi bil občuten. Na splošno bi se, kot pravi Kreutz, morali v Sloveniji odločiti, ali bo naša šola imela izobraževalno ali socialno vlogo, ali bomo še naprej razvijali vpis po željah učencev ali po potrebah združenega dela, ali bomo samodejno obnavljali vse šolstvo ali najprej njegov najpotrebnejši del. Lanska šolska prenova je v nekaterih primerih zavrla racionalne težnje izobraževalnih skupnosti. Uvajanje enotne prispevne stopnje vzpostavlja tudi novo solidarnost, ki ne more voditi k varčevanju. Notranje rezerve v šolah so, izrabiti jih bo treba in prepričati gospodarstvo, da bo vlagalo tja, kjer bo prepričano v učinovitost šolskega dela. Obojna razmišljanja, Geršakova in Kreutzova, bo gotovo še slišati v bližnjih razpravah o pripravi šolskega varčevalnega načrta. Vprašanje je seveda, kaj bo prevladalo, nemara kaj tretjega. Zanesljivo pa je to, da se nekim denarnim krčenjem ne bo moč ogniti. Upajmo, da se vsaj ne bo ponovilo tisto izpred sedmih let, ko se je bil kršil predvsem odstotek narodnega dohodka za šolstvo. JANKO SVETINA nosti šolskega programa. Vsaka šola, vsak učitelj pa si mora v tem okviru izoblikovati svoj »obraz«. Vsaka šola mora biti drugačna od druge. Tega ni mogoče doseči, če ne dopuščamo večje pobude in samostojnosti učitelju v šoli pri odločanju. Za to potrebujeta tudi veliko strokovne podpore in usmerjanja od zunaj. Posamezni učitelji in posamezne šole z novimi, dobrimi prijemi in uspehi celo v zdajšnjih razmerah dokazujejo, daje mogoče pri šolskem delu z vztrajnostjo in zagnanostjo uveljaviti tudi izvirne rešitve. Vendar ti poskusi ostajajo vse preveč osamljeni. Tudi zaradi tega, ker učitelj ni dovolj samozavesten, da bi svoje novosti opisal in jih sporočil drugim. Naj zato sklenem ta prispevek z naslednjimi predlogi: • S sistemskimi ukrepi bi morali (družba, odgovorni organi) spodbujati učitelje in šole k inovacijam. • Na šolah bi bilo treba podobno kot v gospodarskih organizacijah organizirati krožke ali aktive za inovativno dejavnost, kjer bi stalno obravnavali možnosti za zboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela z novostmi. • Na šolah naj bi razvili stalno izobraževanje učiteljev po modelih izobraževanja s središčem v šoli (ob pomoči mentorjev in institucij od zunaj). • Skrbeti bi bilo treba, da novosti ne bi ostajale anonimne in omejene na posameznika ali šolo, ki sta jih prva izvedla; z delom aktivov za inovativno dejavnost v šolah, z razpravami o inovacijah na zavodu za šolstvo, z objavljanjem inovacij v strokovnih revijah ipd. bi bilo treba skrbeti, da bi za novosti zvedeli tudi drugi. • Inovacije bi bilo treba raziskovati in raziskovalno spremljati in jih tako teoretično preverjati, pa tudi omogočati njihovo posploševanje in širšo uporabo. • Krepiti in razvijati bi morali učiteljevo strokovno samozavest in zaupanje vase. Del te zavesti bi moralo biti prepričanje, da je za svoj položaj soodgovoren sam, vsaj toliko, kolikor se zanaša, da bodo njegov položaj spremenili ukrepi od zunaj, in toliko, kolikor se ne zaveda, da si bo moral pravico do večje suverenosti in inovativnosti pri svojem delu izbojevati sam z odločnejšimi zahtevami, da se mu tak status prizna. ZOR -A N JELENC razpravljamo Oh, ta šola! Oprostite, da se oglašam, toda več kot dvajset let prosvetne službe me je pripravilo do tega, da moram napisati nekaj misli v zvezi s šolo, ker vedno težje živim, ko vidim, kako se mučijo učenci in z njimi učitelji. Ne mislim tarnati o preobremenjenosti učiteljev, ampak o stvareh, ki se dogajajo med poukom, po njem doma pri starših naših učencev in mogoče še kje. Gre za učne načrte, poučevanje po njih, ustno in pisno preverjanje znanja ter za nepogrešljivo »testomanijo«. Iskreno lahko priznamo: učenci se učijo več snovi kot včasih, imajo več predmetov kot včasih, »opismenimo« jih prej kot včasih, vse gre hitreje kot včasih. Ali učenci tudi znajo več kot včasih? Nekateri Že, večina pa ne. Ko končajo četrti razred osnovne šole, jih verjetno vsaj nekaj ne obvlada tehnike branja, da o pravopisnem znanju sploh ne govorimo. Potem se to ponovi ob koncu osmega razreda in tudi ob koncu srednje šole. Vsaj četrtina srednješolcev ne obvlada knjižnega jezika tako, kot bi ga morali. Mogoče malo pretiravam, toda tudi če bi bilo stanje še enkrat boljše, se mi zdi, da je s šolo nekaj narobe, da za vse ne moremo dolžiti lenih in manj nadarjenih učencev, tudi učiteljev ne, ampak neko miselnost, ki nas je obsedla: pri pouku je treba hiteti, da bomo lahko »vzeli« čim več snovi, hitro ocenili znanje učencev, za utrjevanje, ustno spraševanje, pogovarjanje, vzgajanje, prijetna doživetja pa ni časa. Taka šola se učencem zazdi kot ječa in mnogi jo zasovražijo. Tudi učitelju postaja pri pouku čedalje tesneje pri srcu, saj ga kar naprej preganja čas. V razredu nastaja napeto ozračje, ki se sprošča različno. Ne znamo prisluhniti drug drugemu, ne opazimo razlik med učenci. Zaradi naglice podiramo temelje osnovnega znanja, zato ne moremo graditi na njih, zmeraj se majejo. Kaj naj storimo? Mislim, da je treba najprej zbrati pogum za miren in trezen pregled učnega načrta. V njem podčrtajmo tisto, kar je nujno potrebno za nadaljnje znanje, marsikaj pa bi lahko tudi prečrtali. To, kar je nujno, potem tudi bolj utrjujemo. Zakaj ne bi učiteljice prvih razredov prilagodile pouka resničnemu stanju in znanju učencev, zakaj ne bi kakšno uro slovenskega jezika porabile ze lepopis (to ne bi bil samo lepopis, ampak tudi nevsiljivo učenje pravopisa). Zakaj bi morali učenci v prvem in drugem razredu tekmovati v hitrostnem pisanju in obvladati vejico (ki je ne obvladajo niti v srednji šoli). Učenci se učijo stavčne člene sedem let, a jih še vsi ne obvladajo dobro, ker jim prezgodaj tiščimo v glavo snov, ki je zaradi naravnega razvoja možganov ne morejo dojeti, včasih je ne dojamejo niti kasneje, ker je bil temelj narobe postavljen. Vsega ne moremo prevaliti na starše ali se jeziti na učitelje iz prejšnjih let. Mislim, da je tudi preveč pisnega preverjanja znanja, zlasti pri predmetih, kjer to ni potrebno (zgodovina, zemljepis, biologija, domače branje itn.). Učenci ne znajo več govoriti. Zdi se mi, da pri ustnem spraševanju lažje ugotovimo, kaj učenec zna, česa ne razume, kaj ga zanima. Vsak učitelj naj bi skušal svoj predmet učencem priljubiti. Če učenec predmeta ne mara, se ga ne more z veseljem učiti. Najprej nas mora skrbeti učenec, šele potem učni načrt in druge administrativne zadeve. Vem, da je vse, kar sem napisala, samo kapljica v reševanju šolskih težav, toda treba bo začeti delati drugače, sicer bo stanje postalo nevzdržno. URŠKA SNEDIC Kdor ljudem vse verjame, se mu slabo godi; kdor nič ne verjame, še slabše. Gorje človeku, ki ne pozna šale, in družbi, ki se ne zna, ne upa ali se ne more prostodušno smejati. Niso vsi ljudje tako slabi, kakor misli slab človek. IVO ANDRIČ: ZNAMENJA OB POTI Sem priklonjen dovolj? V skladu z učnim smotrom (miselni vzorci in domovinska vzgoja) je srednješolski profesor (najraje poimenovan učitelj v srednjem usmerjenem izobraževanju) oblikoval tale primer in vprašanje: Delavec a zasluži 45 starih milijonov, delavec b 50, delavec c 55, delavec č pa 60. Državni uradniki delavcem zagotavljajo, da je mogoče preživeti s 25. starimi milijoni. Kaj iz tega sklepaš? (Pričakovani odgovor bi seveda bil, da nihče izmed delavcev ni socialno ogrožen). In odgovor? Delavec a je po poklicu profesor. Prepričani, da je tako pač prav, odhajajo iz šole in v življenje tudi moji diplomanti - srednješolci, saj me ne potrebujejo več. Vsi smo diplomirali (jaz sicer na 7. stopnji, oni na 4. ali 5.), in to je najpomembnejše. In želijo čim dlje od mene, med delavce b, c, č... Zdaj so za njimi velike in male začetnice, sopomenke in nadpomenke, Cankarjevi Hlapci in Sodobnost. Naj postane vse to mrtvo, zabito, na debelo prekrito. Aktiv komunistov pri CK ZKS, ki deluje na področju vzgo- je in izobraževanja, je danes obravnaval več aktualnih vprašanj o osnovnem, srednjem in visokem šolstvu... Rekli so, da mora šolstvo deliti usodo gospodarstva. (B. Nešovič, Manjši vpis pa tudi manj šol?, Delo, 7. januarja 1988, str. 2) In šolniki jo delimo. Usodo z gospodarstvom. Ne bom operiral z osebnimi in stvarnimi lastnimi imeni (verodostojnost podatkov - številka - je zagotovljena, imam jih iz prve roke, iz plačilnih seznamov, veljajo pa za december 1987), številke navajam zato, ker želim pokazati, kakšno zavajanje so panožni sporazumi, statistično prikazani povprečni osebni dohodki, zaostajanje družbenih dejavnosti (v tem primeru šolstva) za gospodarstvom in kakšna je politična floskula o vzgoji in izobraževanju, ki da je posebnega družbenega pomena. Diplomanti, ki so sedeli tudi pri mojih šolskih urah (4. in 5. stopnja, izobraževali pa so se za poklice medicinskih sester, prodajalcev, poslovodij, ekonomskih tehnikov), in so torej »jemali« tudi od mene, so v svobodni menjavi dela nagrajeni takole: - ekonomski tehnik (nad 5 let delovne dobe) v enem močnejših tozdov od 52-55 starih milijonov - kot referent v trgovini 44 starih milijonov - A. M., prof., 10 let delovne dobe, 46 starih milijonov. Nezadovoljstvo delavcev v šolstvu se izkazuje zelo podobno kot drugod v združenem delu, z izsiljenimi sestanki, s prekinitvami dela in s tako imenovanimi belimi stavkami - z zmanjšano intenzivnostjo dela, pravi v uvodu Kratke analize okoliščin, ki povzročajo zaostritve in prekinitve dela v šolstvu Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo - dokumentu, ki ga je mogoče razumeti kot svojevrsten odziv upravnega organa na čedalje pogostejše in odmevnejše učiteljske stavke... Vsi navedeni razlogi, pravi naprej komite, se kulminirajo v dejanskem zaostajanju ravni OD v šolstvu, primer- jano z ravnijo OD v gospodarstvu (po uradni metodologiji). (Branimir Nešovič, Premalo denarja poglavitni vzrok za stavke učiteljev, Delo, 13. januarja 1988, str. 6) Sprašujem se, od kod misel o 10-odstotnem zaostajanju. Kaj je tako prekleto narobe z mojo diplomo, z mojim vedenjem, Z mojim delom? Ob tem pa moram priznati, da sem vendarle rad učitelj. S kakšno pravico mi je torej ta družba v 10 letih vzela leto dela, za leto dni osebni dohdodek (ob tem sploh nočem pomisliti, da je bilo tega v primerjavi s tistimi z enako stopnjo izobrazbe tri leta)? - Prodajalci (4. stopnja), prva skupina od 33 do 45 starih milijonov, druga od 43 do 67 starih milijonov - A. M., prof., 10 let delovne dobe, 46 starih milijonov. »Neroden je tisti ravnatelj (ali zbor delavcev), ki v imenu varčevanja ali rezerve zadržuje kakršna koli možna izplačila, da o , nerodnosti1 nerodnega branja normativov sploh ne govorimo. Torej (prepis je natančen, op. p.), so si v Kopru (in še kje) sami krivi za godljo, v kateri so, in to še tolikanj bolj, ker podatki (Izobraževalne skupnosti Slovenije) govorijo, da je z globalnimi izplačili vse v redu in da tudi zaostajanje za gospodarstvom (trenutno okoli 9 odstotkov) ni alarmantno oziroma ne more biti vsak tako nizko plačan. Nerodnosti pri normativih pa so res lahko usodne. Vsaka malo večja šola bi po teh normativih lahko zaposlila po dva, tri, štiri (celo na decimalno točno 4,5, de- nimo) hišnike; to se sicer ne dogaja, saj je en hišnik za eno šolo dovolj in denar od »presežka hišnikov« ostane za plače (in vse ostalo) drugih. Prej se je mogoče zaplesti v to, koliko ur bo učitelj učil, 20 ali 23 ali celo več. (Branimir Nešovič, O izidu nevsakdanje stavke, Delo, 15. decembra, 1987, str. 4) O ti sveta preproščina! Saj ne vedo, kaj delajo! Saj ni mogoče slaboumneje sistemsko reševati OD delavcev v vzgoji in izobraževanju. Upam, da so ravnatelji vseh slovenskih srednjih šol zakopali vse primerke nesrečnega zapisa vsaj tri komolce globoko v zemljo, sicer lahko kmalu pričakujemo študijo z naslovom Hišmk rešil zagate učiteljev v zvezi z OD. Opletanje z učno obveznostjo nižjo plačo jim pa tudi zaf (20 ali 23 ali več ur tedenske ob- človeških slabosti privoščijo, J veznosti) pa je zavestno zavajanje učiteljev niso nikoli preveč m njegova najpomembnejša naloga je, po mojem trdnem prepričanju, da omogoči delu učencev doseči po najkrajši mogoči poti (in jli najcenejši, bi rekli v teh težkih časih) zelo visoko izobrazbo, poglobljeni no znanje in 5 tem usposobljenost za delo na najvišji intelektualni el: ruvni. Stara gimnazija je kot del sistema to nedvomno omogočala, Čeprav v sodobnih časih ni več povsem ustrezala in bi bilo treba nekaj el, njenih anahronističnih napak odstraniti. Hudo narobe pa je bilo sPustiti se nanjo z vso mogočo »ideološko mašinerijo« in jo skušati uf Uničiti. Izobraževalni sistem takšnih udarcev ne prenese... Ne vem, j ad so dijaki Gesamtschule v Dortmundu odbili udarec, ki ga je nekdo ji najbrž v imenu neke druge logike ali ideologije nameril v gimnazijo. •laz sem vsekakor obesil letak nad pisalno mizo v svoji pisarni in z njim sji dražim obiskovalce; skoraj vsak prej ali slej pove, kaj misli o gimnaziji ,1 m s tem razkrije svoje stališče do preobrazbe in razvoja vzgojno-lZobraževalnega sistema. Malce sem pa le zadovoljen ob pogledu na J letak: slovenskim izobražencem je namreč s premišljeno politično d dejavnostjo (ob potrebnem sprenevedanju), z bojem in s trdnim jj: ^rokovnim delom uspelo ohraniti gimnazijo. Naj natančno razložim, jj; Itako je treba razumeti vsako besedo v tej moji izjavi. a '-------------------------------------------------------------------- Šolski reformatorji niso hrupno nabili svojih tez na cerkvena vrata. Osnovne teze so bile izdelane načrtno in strokovno tet sprejete mirno, so napredne in sprejemljive; še danes, po dobrem desetletju pretresov, večini ni moč veliko očitati. Nesreče v šolski reformi je zakrivila izpeljava: bodisi uzakonjenje tez ali Pa akcija, ki je silila v čimprejšnjo in radikalno spreminjanje šol- Po mojem mnenju je bila največja nesreča totalna vojna proti gimnaziji, groba odstranitev le-te iz sistema ob zanikanju sleherne vrednosti te šole. Tako Pozitivnih lastnosti gimnazije niso mogle absorbirati niti druge Sole. Celo v Sloveniji, kjer smo začeli reformo na srečo pozneje In brez prevelike histerije, je vsak še tako plah in zadržan zagovornik gimnazije padel v ne-jnilost. Uradni liniji reformistov je bilo nerazumljivo, kako bi se jnogel nekdo zavzemati za šolo, ki ne vzgaja za delo (kot da študij na univerzi ni delo ali vsaj Priprava za delo/ pač na višji stopnji zahtevnosti), je povzročila socialno razslojevanje (kar seveda ni bilo nikoli dokazano, saj Šolski sistem preprosto ne more biti odločilni dejavnik pri socialnem razslojevanju), ki je eliti-stična (ta psovka nikoli ni bila pntiselno opredeljena) itd. Zato je bilo treba začeti boj za ohranitev gimnazije (oziroma ti-Pa šole, ki bi imel njene pozitivne lastnosti) s sprenevedanjem, s posluhom za politično akcijo in z realnimi ambicijami. Verjeli ali ne, jaz - naključni in nenamerni šolski koreformator, ki je vodil pripravo in uvajanje srednješolskega naravoslovno-matematič-nega programa - nisem v osmih letih javnega delovanja niti enkrat zapisal besede gimnazija. Še danes, ko lahko delamo bolj sproščeno in odkrito, sem okužen z boleznijo sprenevedanja - to kaže tudi v oklepajih vrinjeni stavek nekaj vrstic prej. Mnogi tovariši, ki jih je skrbel prihodnji razvoj vzgojno-izobraže-valnega sistema, so kritizirali v ilegali, veliko pa nas je delovalo odkrito v raznih forumih, zborih, svetih. Za mnoge je bila značilna nekakšna partizanska taktika bojevanja: udari, umakni se, počakaj, delaj v miru in se pripravljaj na napad, spet udari... Nikoli nisem dvomil v dobronamernost uradnih šolskih reformatorjev (»državnih« in »sisov-skih«), na srečo so bili včasih dovzetni tudi za argumentirano kritiko s strani ter za strokovno utemeljene predloge posameznikov izmed slovenskih srednje- in visokošolskih učiteljev, ki niso strogo sledili uradni liniji reforme. Zanimivo je, da je bil prav zakon o usmerjenem izobraževanju prvi korak na poti k ohranitvi gimnazije. Teze za izdajo zakona so bile še precej protigim-nazijske, kot so bili protigimna-zijski zakoni v drugih republikah in pokrajinah. Predlog zakona, dasi boljši, ni šel brez zatikanja skozi skupščinsko kolesje, delegati so ga temeljito obrusili in končno je bil v Skupščini SRS izglasovan zakon, ki je z 49. členom omogočil nastanek naravo- slovno-matematičnega in druž-boslovno-jezikovnega vzgojno-izobraževalnega programa, to je dveh sodobnih s sistemom usmerjenega izobraževanja usklajenih gimnazij, brez katerih tudi univerzi ne bi akceptirali reformiranega srednjega šolstva. Ta člen zakona bi mirno lahko šteli v dobro tudi nekdanji predsednici republiškega komiteja, v katero so bile sicer uperjene tako žolčne kritike in diskvalifikacije. Vzgojno-izobraževalni program - organizem, ki se nenehno spreminja Nastanek programov naravo-slovno-matematična in družbo-slovno-jezikovna dejavnost (kratici NMD in DJD) pa je povzročil težave in trenja drugje v našem razkosanem »pisovskem« sistemu, zlasti pri prerekanju okrog mreže šol, pa tudi zato, ker se je nevarno zamajala neživljenjska dogma o enotirnem vertikalno povezanem srednje- visokošolskem sistemu. Prillo je do nasprotnega udara, namerjen je bil na naravoslovno-matema-tični program, s pričakovanjem, da se bodo najbrž politiziranja ne- vešči naravoslovci najmanj upirali (program DJD takrat na videz ni bil nikomur napoti). Prepričani smo bili, da grozi programu NMD razkosanje in absorb-cija delov v druge programe. Treba je bilo ponovno v boj, tokrat odkrito. Podpora je prišla dobesedno od vseh strani. V tem kriznem obdobju reforme, leta 1982, so slovenski izobraženci strnili svoje moči, dosegli povečanje demokratizacije v preobrazbi vzgoje in izobraževanja, ohranitev obeh novogimnazij-skih programov, oplemenitenje drugih programov in nastanek izhodiščne baze za visokošolsko reformo. Razvoj pa je šel nezadržno naprej. Program NMD se je v praksi uveljavil; kljub občasnim odporom zlasti »pisovskih« struktur, je danes vanj vpisano trikrat več učencev od tistega, za katerega smo se bojevali v kriznem obdobju reforme - kar naiven se zdim sam sebi ob pogledu nazaj. Položaj novih gimnazijskih programov (poleg NMD in DJD lahko mednje mirno štejemo tudi pedagoški program) je posebno utrdila visokošolska reforma, saj se je jasno pokazalo, da visokošolski programi ne morejo temeljiti na predmetih, namenje- Oto Jurgec c Brez besed nec napisati stokrat in morda še V£čkrat. Teh »vzgojnih metod« I ^ajbrž ne bi uporabili niti v časih j rIar>je Terezije. Kaj bi rekli ta-i kemu učitelju? Da je zgrešil po-I klic? Naj več razmišlja o sebi in | o učencu. Naj se postavi v učen-(| cevo vlogo. Naj...! Veliko bi se | morali pogovarjati z njim, da bi | 8a prepričali o bolj sprejemlji-| vem ravnanju z otrokom. Med | Stelji imamo takšne, ki so bolj , naklonjeni permisivni vzgoji, in učitelje, ki so zagovorniki repre-! sivne vzgoje - zadnjih je na srečo i Vse manj. Učitelji, ki so bili i Vzgojeni s trdo roko, svoj vzgojni f model dostikrat prenašajo na i| učence. Sodobna pedagoška milj Sel in teorija sta zanje malce od-| kaljeni. Prav zato bi se morali na |j šolah veliko pogovarjati o pozi-f tivnih in uspešnih metodah dela, 0 enoCrih vzgojnih prizadevanjih. Tako pa se dogaja, da vsak dela, kot ve in zna, nesrečni pa so učenci. Mnogi učitelji jih znajo poslušati, se pogovorijo z njimi, o njihovih stiskah in težavah, pomagajo jim..., nekateri pa ukrepajo samo po šolskih pravilih, ki so že zdavnaj preživela. Mladinska knjiga že nekaj let izdaja privlačno beležnico z naslovom Moja beležka. »Popotnico« ji je napisal mladinski pisatelj Slavko Pregl, velik prijatelj otrok. Takole je hudomušno začel: »Beležka je tisti del glave, ki ga lahko nosimo v torbi...« Pametne nasvete o vsem, kar sodi vanjo, daje v zabavnem in sproščenem jeziku. Domiselno končuje: »Lepa beležka ni odveč, lahko bi jo nekoč pokazali svojim vnukom. »Moja beležka je za učence, učitelje in starše prijetno urejena in pregledna. Tu so pomembne »rubrike«: podatki o učencu, urniki, krožki, govo- rilne ure, bralna značka... V njej naj ne bi bilo preveč prostora za neljube »podpise«, ki otroka silijo v osebne stiske in težave, na kriva pota, da podpis ponaredi, skrije, strga, laže. To delajo čustveno krhki in neodporni otroci, ki imajo prestroge starše. Zakaj jih ne bi obdarovali? Kaj ni lepše in bolj vzgojno, če temu »porednežu« namenimo nekaj časa in z njim pokramljamo o tem in onem, pa še o »prekršku«, ki ga je storil. Otrok nam bo hvaležen za pozornost in zaupanje, za samospoštovanje in ugled, ki smo mu ga vrnili... Vsak dan bo boljši. Staršem, ki pridejo na govorilno uro, predstavimo takšnega, kakršen je. Poudarimo njegove pozitivne lastnosti in vrline, na njih skupaj ustvarjamo. Učitelji, ki imajo dober stik s starši, ne dajejo podpisov. Vzgojne in učne te- žave rešujeta učenec in učitelj kar med poukom, ko so še aktualne - in če je potrebno - tudi na govorilnih urah. Kaj če bi namesto podpisov v beležke zapisovali pohvale za: izredne dosežke, dobro opravljena dela, za prizadeven trud, lep odnos do sošolcev. ..« Kako bi bili učenci tega veseli; saj dobivajo priznanja in nagrade samo ob koncu leta, oni pa potrebujejo pohvale in spodbude prav zdaj, v tem trenutku... V beležki ima učenec lahko zapisane tudi svoje »skrivnosti« v raznih simbolih. Pustimo jim to, saj ima vendar vsakdo pravico do skrivnosti. Takšna beležka bo po mnogih letih pomenila prijeten spomin na otroštvo in tudi na učitelja. DARJA INTIHAR nih za uvajanje v delo na nižjih stopnjah zahtevnosti, pač pa so le-ti skoraj brez izjeme narejeni na širokih temeljnih predmetih (slovenščini, matematiki, naravoslovju, družboslovju). Mnogo kritičnih prerokb o usmerjenem izobraževanju so potrdili tudi izsledki skrbno načrtovanih in opravljenih evalvacijskih raziskav, ki so objektivni in jim je preprosto treba verjeti. Napočil je čas prenove srednješolskih programov, s katero je bilo treba zrušiti nekaj šolsko-reformnih tabujev. Nekateri prenovo zlobno imenujejo slovenska šolska protireformacija, češ da prav tako učinkovito, po majhnih korakih, odstranjuje reformne novosti eno za drugo, kot so to počele protireformacije v zgodovini. Pa ne kaže tako gledati na prenovo. Vzgojno-izobraževalni sistem je kot organizem, ki se stalno spreminja, obnavlja in razvija, koristno pa je nekoliko usmerjati ta razvoj. Zavod SRS za šolstvo je prenovo temeljito strokovno pripravil in glede na okoliščine ni presenetljivo, da sta bila programa NMD in DJD prva prenovljena. Programa so razbremenili zaradi vse večjega vpisa, odpravili podvajanja, ki jih je prinesla reformna zahteva po enotni skupni vzgojno-izobraževalni osnovi (SVIO) v prvem letniku vseh programov, postavili izobraževanje za začetek dela v izbirnih predmetih v smiselne okvire, in kar je najpomembnejše, oba programa medsebojno približali. V programu NMD je zdaj več družboslovja, v programu DJD pa več naravoslovja, s tem pa je, po mojem mnenju, končana konsolidacija nove gimnazije v našem šolskem sistemu. Spregledana širina pobude V zadnjem času po bolj ali manj uspeli prenovi drugih programov in v negotovih gospodarskih razmerah je Odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije dobronamerno predlagal, naj se preuči možnost, da bi se programa NMD in DJD še bolj poenotila, morda integrirala; to bi olajšalo konstrukcijo mreže šol in s tem povezano financiranje ter razrešilo težavne razmere šol v manjših krajih. S tem pa se aktualizira tudi vprašanje obstoja dveh smeri - naravoslovne in družboslovne - v pedagoškem programu, pa morda še kakšnega izmed bolj splošno usmerjenih programov. Žal se je ob tej pobudi spet sprožila za- in proti-gimnazijska razprava, ki jo podpihujejo nekateri novinarji iz neznanja ali pa iz kakšnih drugih razlogov, ko pripisujejo pobudi odbora težnjo po restavraciji stare gimnazije in pričakujejo izbruh novega škandala, ki bi polnil stolpce javnih občil in novinarske denarnice. Pri tem je, ne vem zakaj, spregledana širina te pobude, ki posredno predlaga racionalizacijo pedagoškega, kulturološkega in celo računalniškega srednješolskega programa. Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je na zadnji seji o pobudi strpno in ustvarjalno razpravljal, pričakovaje, da bodo pristojni forumi izdelali podlage za prihodnji razvoj novih gimnazijskih programov, ne da bi vsaki dve leti bistveno posegali v vzgojno-izobraževalni sistem. Kako torej naprej? Želel bi pojasniti svoja stališča do pobude odbora in do stresa, ki ga je povzročila. Stare enotne gimnazije vsekakor ne kaže restavrirati, preživela je svoj vek in nekaj boljšega se je razvilo iz nje. Tudi marsikje v svetu je prišlo do podobne bifurkacije gimnazije razpravljamo v naravoslovni in družboslovni del. Vprašanje je, ali je smiselno pri nas oba dela še nekoliko zbližati. Na začetku prenove sem se sam zavzemal za večja zbližanja (a ne za enotno šolo), v mislih sem imel še več družboslovja v programu NMD, zlasti na primer zgodovine (ki se ji je, mimo grede rečeno, kot vedi zgodila v šolski reformi največja krivica - a o tem kdaj drugič). Uspel nisem zaradi imperializma strok, o katerem sem ob prenovi dovolj napisal. Dvomim tudi, da bi bili družboslovci pripravljeni na širjenje naravoslovja tudi programu DJD. Vsekakor pa je napočil čas, da se odloči o prihodnji fiziognomiji pedagoškega programa (vsaj glede na podatek, da se naravoslovna smer že sedaj razlikuje od NMD za manj kot 15%). V programih NMD in DJD je mogoče izdelati pedagoško skupino izbirnih predmetov in oba programa (ob smeri za razredni pouk) izvajati na »čistih« pedagoških šolah, pa še specifični izvedbeni predmetnik bi bilo mogoče vpeljati na takšnih šolah, skladno s smernicami Strokovnega sveta SRS in drugimi predpisi. Tako bi obdržali vse pozitivne lastnosti »kadetnic«, za katere se nekateri tovariši, v bistvu moji soborci za gimnazijo, tako brezkompromisno zavzemajo. Pustimo zdaj ob strani argument, da si univerzi predstavljata izobraževanje učiteljev drugače - s stroko kot podlago in nanjo nadgrajenim pedagoško-psihološkim usposabljanjem. Naslednji novogim-nazijski problem, splošno-kul-turni program, je - vsaj tako je videti - pred razrešitvijo. Integriral naj bi se v DJD s skupinama izbirnih predmetov, ki usposabljata za delo na področju kulturne animacije in knjižničarstva. Trši oreh je računalniški program. Nisem povsem prepričan, da je smiselno izobraževati za poklic programerja na srednji stopnji. Učenci so gotovo enakega mnenja, saj se skoraj vsi vpisujejo v visokošolski računalniški program, tam pa jim je za uspešen start primanjkuje znanje, kakršnega imajo naravoslovno-ma-tematični tehniki. Pričakujem, da bodo pristojni forumi vsaj preučevali pomisleke v zvezi z obstojem tega srednješolskega programa in ob odločanju ravnali strokovno. Pobudo Odbora za usmerjeno izobraževanje o integraciji NMD in DJD sem nadalje razumel tudi tako, da bi v obeh programih poiskali skupna jedra nekaterih predmetov, kar bi omogočilo skupno izvajanje delov teh programov in omililo težave pri financiranju in mreži šol. S takšno pobudo pa se ne morem strinjati. Vpeljava skupnih vsebin nekaterih predmetov - nekakšen novo-gimnazijski SVIO - bi bil velik korak nazaj, saj bi izobraževanje pri teh ključnih predmetih (naravoslovnih, družboslovnih ali celo pri jezikih in matematiki) morali izvajati v dveh ciklih. Prav to pa smo s številnimi strokovnimi utemeljitvami odpravili pri prenovi. Ne kaže torej, da bi zagrizli v svoj rep in se vrteli v krogu. Morda bo kdo rekel, da je ob vseh problemih, ki tarejo šolstvo, ukinitev, obuditev, transformacija, bifurkacija, restavracija, prenova, evolucija... gimnazija obrobni problem; pa ni! Skrbno je treba načrtovati nadaljnji razvoj šolskega sistema, tudi na tem izseku. Moje dolgoletne izkušnje pa kažejo, da bo moral biti naslednji korak še bolj premišljen, skrbno pripravljen in nikakor prevelik ali prehiter. FRANC LAZARINI Prav je, da učitelji poznajo panogo, za katero izobražujejo Neustrezno vrednotenje tehnične vzgoje K temu zapisu so me spodbudile misli učiteljev tehnične vzgoje, ki so na seminarju Pedagoške akademije v Ljubljani odgovarjali na vprašalnik. Seminarja so se udeležili učitelji iz ljubljanskih osnovnih šol (15 učiteljev), iz bližnje okolice Ljubljane (12 učiteljev) ter iz bolj oddaljenih krajev, kot so Novo mesto, Kočevje, Trbovlje, Zagorje, Idrija in Žirovnica (18 učiteljev). Med udeleženci seminarja jih je 15 še študiralo, 29 učiteljev pa še ni imelo strokovnega izpita; strokovna zasedenost delovnih mest učiteljev tehnične vzgoje na osnovnih šolah je torej še zmeraj problematična. Naslov seminarja je bil Didaktični model na prikaz učne teme gonila. Poleg teoretičnega prijema in prikaza modela z uporabo problemske metode dela so udeleženci izdelali torno gonilo z zveznim spreminjanjem prestavnega razmerja. Ta izdelek bo rabil učiteljem kot učilo pri razlagi gonil v 7. razredu. Bistveni nalogi sta bili: L Napišite probleme, ki vas tarejo pri poučevanju tehnične vzgoje glede učbenikov, delovnih zvezkov, opreme šole, znanja učencev; 2. Vaše mnenje o ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku tehnične vzgoje: a) način ZU, U, MU - ustrezno / neustrezno, b) ocene od 1 do 5 - ustrezno / neustrezno, c) drugačen način - opišite. Težave, na katere opozarjajo učitelji: Učni načrt za 8. razred je neustrezen (meni 19 učiteljev), premalo denarja za materialne in druge izdelke za izvajanje pouka, slaba opremljenost z orodjem in stroji (mnenje 21 učiteljev), ne morejo delati po učbeniku za sedmi razred, ker nimajo sestavljanke Fischertechnik (8 učiteljev), ocenjevanje učencev je neustrezno, zato je znanje nezadovoljivo (tako meni 10 učiteljev). Učitelji si želijo učbenik za 8. razred, vsebine po učnem načrtu za šesti razred se jim zde preobširne, premalo je učnih ur za tehnično vzgojo v petem in sedmem razredu, veliko težav imajo pri nabavi materiala za praktično delo učencev, delajo pa tudi v neustreznih prostorih - učilnica za poučevanje tehnične vzgoje ipd. Glede ocenjevanja znanja učencev pri pouku tehnične vzgoje so bili udeleženci seminarja enotni. 42 od 45 učiteljev meni. daje ustrezno ocenjevanje od 1 do 5 - tako kot je to pri drugih naravoslovnih predmetih (fizika, matematika, kemija), ki so korelacijski učni predmeti glede na tehnično vzgojo; opisno ocenjevanje z ZU, U, MU je neustrezno. Dva učitelja predlagata razširitev opisnega ocenjevanja še z NU - neuspešno samo eden pa se strinja z ocenjevanjem ZU, U, MU. Podobno mnenje učiteljev smo dobili tudi na seminarju v preteklem letu. Iz napisanega lahko predlagamo dvoje: - Vsebine učnega načrta za osmi razred je treba ustrezno popraviti. - Zakonsko določilo o ocenjevanju znanja učencev pri predmetu tehnična vzgoja bo treba spremeniti tako, da bo ustrezalo izobraževalni naravi predmeta in učenčevi motivaciji za dejavnost pri pouku tehnične vzgoje. Drugi problemi so povečini gmotne narave in so posledica financiranja izobraževalnega dela v šolstvu. -BREDA VRIŠER Lanskega decembra in januarja sta bila za učitelje, ki poučujejo v srednjih šolah za gostinstvo in turizem zanimiva seminarja, ki ju želimo posebej predstaviti. Na pobudo Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani in z njenim sodelovanjem ter ob denarni pomoči Piša za gostinstvo in turizem je Zavod SRS za šolstvo hkrati s to srednjo šolo izpeljal enodnevni seminar (v dveh skupinah) za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov, ki so krajši čas zaposleni v teh šolah. Že več let ugotavljamo, da mlajši učitelji navad/io ne poznajo dovolj panoge, za katero se usposabljajo učenci, in jih zato pri pouku tudi ne usmerjajo in ne vzgajajo dovolj za prihodnji poklic. S seminarjem, ki bi predstavil temeljna področja dela v panogi, smo želeli odpraviti to vrzel. Seminar na Bledu (v Vili Bled in v hotelu Golf) je predstavil učiteljem gostinstvo na najvišji ravni. Na predavanjih so spoznali delo receptorjal kuharja in natakarja ter hotelske gospodinje ter se seznanili, kako vzgajati in usposabljati učence za prihodnji poklic. Pri kosilu so učitelji sodelovali še pri praktični predstavitvi vrhunskega kuharstva in strežbe v najboljših razmerah. Celotni program so uresničili naši najboljši strokovnjaki v gostinstvu, znani tudi zunaj naših Sodobni separacijski procesi - seminar za učitelje biologije UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA AKADEMIJA, Kardeljeva ploščad 16 Pedagoška akademija v Ljubljani, oddelek za specialne pedagoge, obvešča svoje diplomante, da bomo v študijskem letu 1987/88 še zadnjič organizirali dopolnilni študij smer DPO, MVO in FIBO na višji stopnji. Vse kandidate, ki bi si radi pridobili navedeno izobrazbo, prosimo, da čimprej pošljejo na akademijo prijavo z vsemi podatki in fotokopijo diplome. O začetku predavanj in višini šolnine bomo obvestili kandidate na dom. Nadrobne informacije lahko dobite tudi po telefonu 347-971. Področje biotehnologije, ki se uvršča na različne ravni področij biologije in kemije, zahteva tudi poznavanje in vpeljevanje številnih metod, postopkov, značilnosti, povezanosti in uporabnosti separacijskih metod in njihovih zakonitosti. Za učitelje biologije osnovnih in srednjih šol iz organizacijskih enot Zavoda SRS za šolstvo Maribor. Dravograd in Murska Sobota je bil letošnjega januarja enodnevni seminar na Tehniški fakulteti v Mariboru in v delovni organizaciji Zlatorog Maribor. Prvi del programa - sodobni separacijski procesi - je predstavil doc. dr. Željko Knez s Tehnike fakultete v Mariboru izredno zanimivo, sistematično dosledno, nazorno in uporabno za neposredno delo z učenci, in sicer v povezavi med biologijo - kemijo - naravoslovjem in tehnologijo. Kot izhodišče je poudaril membranske separacijske procese, postopek ekstrakcije in difu-zijsko destilacijo. Ob vsakem procesu je razložil temeljne zakonitosti, zgradbo in delovanje membran, module, postopke in uporabo. Pomen uporabe ultrafiltracije je prikazal na zgledu iz mlekarske industrije, in sicer pri raznih fermentacijskih procesih, pridobivanju encimov in antibiotikov. Pri tem je omenil prednosti ultrafiltracije, te so: majhna poraba energije, poljubno uravnavanje temperature s temperaturo faznih prehodov, zmanjšana poraba kemikalij, nepretrgani postopki (šaržni), čiščenje, prepro- Okamnele priče preteklosti Aktiv učiteljev biologije in kemije je povabil k sodelovanju knjižničarje Aktiv učiteljev biologije in kemije osnovnih šol občine Pesnica, organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo Maribor, je eden tistih občinskih aktivov, ki so izredno delovni in ustvarjalni. V njegovem programu za šolsko leto 1987/88 je načrtovana tudi hospitacija pri biologiji v 8. razredu. Pomembno izhodišče za to so prenovljeni učni načrt, novi učbenik, uporaba različnih metod in oblik dela ter didaktičnih sredstev, ki nastajajo postopoma. Za večjo povezanost med različnimi področji so učitelji biologije in kemije povabili k sodelovanju tudi knjižničarje. Učiteljici biologije in kemije ter knjižničarka slavistka osnovne šole v Zgornji Kungoti sta letošnjega januarja pripravili skupno temo Okamnele priče preteklosti - za dve šolski uri v 6. razredu. K uri so prišli tudi učitelji biologije in kemije, knjižni-čarji občine Pesnica, ravnatelj, metodik za kemijsko izobraževanje na Pedagoški fakulteti v Ma- riboru ter pedagoška svetovalca za slovenski jezik, biologijo in kemijo Zavoda SRS za šolstvo organizacijske enote Maribor. Učna enota je bila razdeljena na dve šolski uri s skupnimi vzgojno-izobraževalnimi smotri: - učenci zberejo podatke o okamninah ali fosilih v učbeniku in drugih virih - spoznajo fosile v domačem kraju - presodijo pomen fosilnih ostankov - razložijo nastajanje fosilov - se navajajo zbirati in urejati gradivo za šolsko paleontološko zbirko - povežejo znanje paleontologije z viri v knjižnici - pripravijo razstavo ter pisno in slikovno gradivo za objavo. Obe uri sta bili povezani v organsko celoto, učenci so v dialektičnem zaporedju odkrivali in spoznavali nastanek fosilov, fosilizacijo, vlogo knjižnice in ureditev zbirke. Pri prvi uri - biologiji - so postopoma izhajali iz odkritij in značilnosti naše pokrajine, po- sebno z obrobja Slovenskih goric, kjer so litotamnijski apnenci polni zanimivih ostankov geološke preteklosti. Po videzu fosilov in ob pomoči učiteljice so učenci te uvrščali v skupine, primerjali dogajanja v davni preteklosti in upoštevali četrto dimenzijo - čas. Za nazornost so poskrbeli z video posnetkom: Fosili in fosi-lizacija, vprašanji in odgovori s pridobivanjem in utrjevanjem novih spoznanj. Drugo uro - knjižničarstvo - je knjižničarka dopolnjevala biološki del. Pri tem so bili postavljeni v ospredje tile cilji: - pospeševati samostojno delo učencev in uporabo raznovrstnih virov - načrtovano sodelovanje pri biologiji in kemiji in s knjižničarjem - zasnovati in predstaviti razstavo ter dojeti njeno bistvo. Ena skupina učencev je pripravila razrtavo Zgodovina, ki jo pripovedujejo fosili, druga pa pisno poročilo - »vodnika« po razstavi, s krajšo informacijo. Pri tem so upoštevali vsebinsko in meja. Čeprav so učitelji in tudi vodstveni delavci ob prvem seminarju še nekoliko dvomili v uspešnost takega izobraževanja, so nam odgovori udeležencev v anketi ob koncu seminarja pokazali, da je bil namen seminarja dosežen. Sklenili so še, da bodo nadrobnejše naloge in možnosti za vzgojo, ki se kažejo ob posameznih predmetih, preučili na sestankih predmetnih aktivov. Za učitelje strokovnih predmetov in praktičnega pouka kuharstva in strežbe je bil pripravljen poseben izobraževalni program. Vsebina dvodnevnega seminarja je bila sestavljena iz strokovnih in pedagoško-psiho-loških tem. Učitelji, ki se pred tem že dalj časa niso sestali, so izredno zbrano sledili predstav- ljenim temam, kot so vzgoja mladih za poklic, metodika praktičnega pouka, odnos do gosta, predstavitev parnega kon-vektomata, mešanje pijač idr. Udeleženci so tako osvežili znanje in mu dodali novo. Seminarja bosta gotovo razgibala dejavnost učiteljev v šolah. Izkušnje z obeh pa bodo Zavodu SRS za šolstvo rabile pri izpeljavi novih izobraževalnih oblik. Že letos namreč načrtujemo podobne seminarje za učitelje splošnoizobraževalnih predmetov tudi za druge srednje šole s programi, ki izobražujejo povečini za delo. Predvidevamo pa tudi več seminarjev za učitelje strokovnih predmetov. Načrti bodo uresničljivi le, če bo za to dejavnost zagotovljen denar. M. V. sto koncentriranje, ki se da prenesti iz laboratorija v polindu-strijo in v industrijo. Posebno pozornost je namenil ekstrakcijskim postopkom z utekočinjenimi plini (tudi s C02) pri pridobivanju različnih barvil in možnostih za ekstrahiranje arom in različnih odpadkov; to je še posebno zanimivo v industriji barvil, pesticidov, v farmacevtski industriji in drugje. Šaržni in membranski reaktorji, ki jih razvijajo na Tehniški fakulteti, imajo zagotovo prihodnost ne samo zanje, marveč tudi za povezovanje s programi v šolah, ki v posameznih usmeritvah spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost mladih. V Zlatorogu je mag. Dušan Završnik, vodja mikrobiološkega laboratorija, popeljal učitelje biologije in kemije v dvajsetletno obdobje industrijske mikrobiologije od nastanka v razvoj ter uporabo mikroorganizmov, ki »služijo« človeku (pridobivanje surovin, barvil, detergentov, pralnih praškov, kozmetičnih pripravkov in drugega). Ko smo si ogledovali analizne in mikrobiološke laboratorije, smo ponovno ugotavljali, da sta znanje in kakovost pogoj za uspešnost Zlatoroga. Izdatke za seminar - ta je bil po programu strokovnega izpopolnjevanja učiteljev biologije in kemije Zavoda SRS za šolstvo, organizacijske enote Maribor - sta poravnali Raziskovalna in izobraževalna skupnost mesta občine Maribor. ROMANA JAZBEC Novo znanje med počitnicami Katedra za proizvodno-tehnič-no vzgojo Pedagoške fakultete Maribor je v sklopu centra za pedagoško izobraževanje in strokovno spopolnjevanje pripravila in izpeljala osemurne seminarje za učitelje tehnične vzgoje osnovnih šol iz mariborskih občin. Seminarji so potekali od 25. do 28. januarja 1988 v predavalnicah in delavnicah Pedagoške fakultete, izpeljali pa smo jih v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Maribor, in Izobraževalno skupnostjo Maribor, ki je dala denar, da so lahko nemoteno potekali. To strokovno spopolnjevanje je obravnavalo struženje v osnovni šoli in zajelo snovanje nadrobne učne priprave za lesno, struženje v 7. razredu z vso potrebno tehniško-tehnološko in operativno pripravo. Udeleženci seminarja so dobili temeljno teoretično znanje iz struženja na stružnici Klip-klap in osnove kovinskega struženja na univerzalni stružnici Maksimat. Potek pridobivanja znanja je bil zasnovan tako, da smo izhajali iz strokovno-teoretičnih in spe-cialnodidaktičnih temeljev sestave politehničnega izobraževanja in vzgajanja ter namenili dovolj časa za praktično urjenje in poglabljanje bistvenih spretnosti, ki so potrebne učitelju tehnične vzgoje za njegovo učinkovito vzgojno-izobraževalno delo. Udeleženci so dobili kakovostno pisno gradivo ter imeli na voljo dovolj strojev, orodja in gradiva, da so lahko posamično utrjevali načine in postopke lesnega in kovinskega struženja. Iz mnenj udeležencev, bilo jih je več kot 50, vsak dan po 10 do 14, povzemamo, da je bil seminar ustrezno načrtovan in uresničen. Menim, da je seminar izpolnil pričakovanja, zato bomo s takšno usmeritvijo in ustvarjalnim sodelovanjem z Zavodom SR Slovenije za šolstvo, organizacijsko enoto Maribor in Izobraževalno skupnostjo še nadaljevali, AMAND PAPOTNIK Pedagoški poklici in poti do njih - pojasnilo estetsko urejenost. Predstavljena so bila tale področja: paleontologija, vrste okamnin, pomen in uporabnost okamnin in naše najbolj razširjene in zanimive okamnine. Ko smo ocenjevali zamisel in uspešnost interdisciplinarne povezave sicer dveh različnih, a vendar tesno povezanih področij, smo bili izredno zadovoljni. Številne prvine samoiniciativnosti in ustvarjalnosti učencev in učiteljev so očitne. Preučevalna in raziskovalna vnema, ki je vpletena v vzgojno-izobraževalno delo v povezavi med biologijo in knjižničarstvom, je ponudila učencem veliko več kot klasična, včasih celo stereotipna oblika dela. Prepričani smo, da je mogoče ob skrbni pripravi podobno izoblikovati učne teme iz biologije, kemije in knjižničarstva. Le zanimiv, poglobljen in celostno obravnavan, s sodobnimi metodami in oblikami izpeljan pouk bo učencem omogočil, da bodo bolje razumeli tudi paleontologijo- ROMANA JAZBEC Informacija o pedagoških poklicih in poteh do njih, ki smo jo objavili kot prilogo Prosvetnega delavca 11. 1. 1988, je namenjena, kot je zapisano v uvodu, mladim, ki so pred izbiro poklica in nadaljnjega šolanja ter drugim, ki jim pri tem lahko svetujejo. Pregled značilnih poklicev v vzgoji in izobraževanju, programov in šol pedagoške usmeritve rabi torej temu namenu. V informaciji zaradi tega niso navedeni prejšnji programi in prejšnje poti do poklicev, pa tudi ne smeri zunaj pedagoškega šol- stva, ki omogočajo delno tudi zaposlitev v šolstvu (npr. bibli-otekarstvo in arhivistika). Gradivo za poklicno usmeija-nje mladih v pedagoške šole in poklice je bilo letos prvič pripravljeno. Da bi ga izpopolnili in pripravili do naslednjega leta drugo, dopolnjeno izdajo, nam bodo dobrodošle vse pobude in predlogi, ki lahko pripomorejo k izboljšanju njegove vsebine. POSEBNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Svet ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo: - VODJA OSNOVNE ŠOLE IN DOMSKE VZGOJE (ni reelekcija) Kandidat mora imeti strokovno-pedagoško izobrazbo, ki je določena z zakonom o osnovni šoli in zakonom o usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Poleg tega mora izpolnjevati še tele pogoje: - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu - poznavanje pedagoškega vodenja in organiziranja vzgojno-izobraževainega procesa ter zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik, Novi trg 43/a. V - O izbiri jih bomo obvestili v 15 dneh po preteku razpisa. Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev razpisuje za šolsko leto 1988/89 250 štipendij za učence 150 štipendij za študente Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev bo v šolskem letu 1988/89 štipendirala: L 250 učencev, ki se bodo vpisali ali pa so že vpisani v srednješolske programe pedagoških smeri in se bodo po končanem izobraževanju odlo-I čili za študij pedagoških smeri na visoki stopnji; *• a) 50 študentov, ki se bodo vpisali ali pa so že vpisani na pedagoške smeri na VII. stopnji za naslednje deficitarne študijske smeri: - matematika s študijskimi povezavami - fizika s študijskimi povezavami - likovna pedagogika - glasbena pedagogika - obramboslovje - samoupravljanje s temelji marksizma - programi za učitelje strokovnih predmetov tehničnih usmeritev; b) 100 študentov pedagoških smeri na VI. in VII. stopnji za potrebe naslednjih srednjih šol, domov in zavodov v SR Sloveniji: (Kandidate opozarjamo, da je datum zaposlitve okviren!) 1. ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNIH OTROK JANKA PREMRLA VOJKA, Vojkova 33, 65271 VIPAVA a) prof. defektologije - logopedija - 2 štipendiji (možnost zaposlitve š. 1. 1990/91) 2. SREDNJA ŠOLA, Trg dr. L Ribarja 14, 68250 BREŽICE a) prof. francoskega in latinskega jezika ali prof. francoskega jezika S - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) b) prof. matematike ali prof. fizike ali prof. matematike-fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 3- SREDNJA ŠOLA BORISA KIDRIČA, Ljubljanska 17, 63000 CELJE a) prof. matematike - fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) b) dipl.obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 4. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA MARŠALA TITA, Pot na Lavo 22, 63000 CELJE a) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 5. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA ŠOLA, Kajuhova 2, 63000 CEUE a) dipl. filolog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) učitelj strojepisja, stenografije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. matematike - fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) i 6- SREDNJA ŠOLA ZA TRGOVINSKO DEJAVNOST, Ulica 29, novembra 4, 63000 CEUE a) prof. matematike - fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 7. SREDNJA KOVINARSKO-STROJNA IN METALURŠKA ŠOLA, Kovinarska 1, 63220 ŠTORE a) dipl. inž. metalurgije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 8. SREDNJA EKONOMSKA IN KOVINARSKA ŠOLA Z ITALIJANSKIM UČNIM JEZIKOM, Zustovičeva b. b., 66310 IZOLA [ a) dipl. ekonomist - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 9. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, C. bratov Rupar 2, 64270 JESENICE a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) inž. strojništva s končanim programom IV. stopnje za strojnega mehanika - 1 štipendija (možnost zaposl. v š. 1. 1991/92) c) inž. strojništva s končanim programom IV. stopnje za orodjarja - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) inž. strojništva s končanim programom IV. stopnje za kovača - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) d) dipl. inž. metalurgije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) W. SREDNJA PEDAGOŠKA IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNA SOLA, Cankaijeva2, 66000 KOPER a) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) prof. likovne pedagogike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 11. SREDNJA KOVINARSKA IN PROMETNA ŠOLA, Izolska vrata 2, 66000 KOPER a) prof. slovenskega jezika - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) č) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) d) prof. italijanskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) e) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) f) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) g) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 12. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVO-SLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE, Koroška cesta 13, 64000 | KRANJ a) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ , , 91) b) prof. matematike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) prof. kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 13. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA, Smledniška3, 64001 KRANJ a) dipl. inž. živilske tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. živilske tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) c) dipl. inž. kmetijstva - živinoreja - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) ; č) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 14. ISKRA - SREDNJA ŠOLA, Kidričeva cesta 55, 64000 KRANJ a) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) č) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/ 92) d) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/ 94) č) dipl. inž. elektronike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/ 92) f) dipl. inž. elektronike - 3 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/ 94) g) inž. energetike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) h) inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) i) inž. elektronike 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) j) inž. elektronike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) k) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) l) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) m) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 45. SREDNJA GRADBENA ŠOLA, Cankarjeva 2, 64000 KRANJ a) dipl. inž. gradbeništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 48. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, Cesta Staneta Ža-gaija33, 64000 KRANJ a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 17. SREDNJA ŠOLA EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE, Komenskega 4, 64000 KRANJ a) dipl. inž. računalništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) prof. matematike - fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 18. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE, Hočevaijev trg 1, 68270 KRŠKO a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 19. SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE, PEDAGOŠKE IN EKONOMSKE USMERITVE, Partizanska ul. 82, 69220 LENDAVA a) prof. matematike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 2) Pjof. angleškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ d) inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 20. SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA, Vegova?, 61000 UUBUANA a) akademski glasbenik - pianist - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) akademski glasbenik - pianist - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) c) harmonika V. stopnja - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) . č) harmonika V. stopnja - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/ 92) 21. PTT SREDNJEŠOLSKI CENTER, Celjska 16, 61000 UUBUANA a) dipl. inž. elektrotehnike - 3 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) b) inž. elektrotehnike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 22. SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV, Titova c. 78, 61000 UUBUANA a) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. h 1991/92) c) inž. tekstilne tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) inž. tekstilne tehnologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 23. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA BORIS KIDRIČ, Prešernova 6, 61000 UUBUANA a) prof. angleškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) prof. zgodovine - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 24. SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROENERGETIKO, Zaloška 49, 61000 UUBUANA a) inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) c) dipl. inž, elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) č) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 25. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA, Resljeva 12, 61000 UUBUANA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 26. SREDNJA VZGOJITEUSKA ŠOLA, Kardeljeva ploščad 16, 61000 UUBUANA a) prof. glasbene pedagogike s srednjo izobrazoo iz Kitare Kot glavnega predmeta - 1 štipendija (možnost zaposlitve v č. 1. 1990/91) 27. SREDNJA GRADBENA ŠOLA IVANA KAVČIČA, Kardeljeva ploščad 2, 61000 UUBUANA a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 28. ZPS, TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, TOZD SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK FRANCA LESKOŠKA LUKE, Djakovičeva 53, 61000 UUBUANA a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) c) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 29. SREDNJA ŠOLA ZA OBLIKOVANJE IN FOTOGRAFIJO, Gosposka 18, 61000 UUBUANA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 30. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO, Šaranoviče-va5, 61000 UUBUANA a) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 31. SREDNJA NARAVOSLOVNA ŠOLA, Peričeva 4, 61000 UUBUANA a) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 32. SREDNJA ELEKTROTEHNIŠKA ŠOLA. Vegova 4, 61000 UUBUANA a) prof. slovenskega jezika s književnostjo - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) č) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) d) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) e) prof. geografije in zgodovine - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) f) dipl. inž. elektronike - 4 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) g) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/ 92) h) dipl. inž. elektronike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/ 93) i) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/ 94) j) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 33. SREDNJA LESARSKA ŠOLA, Aškerčeva?, 61000 UUBUANA a) prof. matematike - fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) b) dipl. inž. lesarstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. lesarstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 34. SREDNJA ŠOLA ZA RAČUNALNIŠTVO, Tržaška72, 61111 UUBUANA a) dipl. inž. računalništva (programska oprema ali informatika) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. računalništva (programska oprema ali informatika) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) c) dipl. inž. računalništva (rač. logika in sistemi) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 35. VZGOJNI ZAVOD FRANA MILČINSKEGA, Valburga 4, 61216 SMLEDNIK a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. I. 1990/91) b) prof. gospodinjstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. glasbene pedagogike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) dipl. specialni pedagog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) d) dipl. specialni pedagog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) e) dipl. specialni pedagog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) f) dipl. specialni pedagog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) g) prof. biologije - kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 36. CENTER DOLFKE BOŠTJANČIČ, DRAGA, Borovnica 28, 61292 IC a) dipl. specialni pedagog (DPO) - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š 1. 1990/91) 37. ZAVOD ZA SLEPO IN SLABOVIDNO MLADINO, Langusova 16 61000 UUBUANA a) prof. biologije, gospodinjstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š 1. 1990/91) b) prof. tehnične vzgoje - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990 91) c) prof. slovenskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1 1990/91) 38. CENTER ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE UNIVERZUM, Gro šljeva 4, 61117 UUBUANA DRAVUE a) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1 1991/92) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91' 39. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD, Ulica bratstva in enotno stil, 69241 VERŽEJ a) dipl. defektolog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) b) prof. razrednega pouka - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1 1993/94) 40. CENTER ZA USPOSABUANJE SLUŠNO IN GOVORNO MOTE NIH Tomšičeva 13, 62000 MARIBOR a) dipl. specialni pedagog (surdopedagog) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) b) dipl. specialni pedagog (surdopedagog) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 41. SREDNJA LESARSKA ŠOLA, Lesarska u). 2, 62000 MARIBOR a) dipl. inž. lesarstva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 42. SREDNJA KOVINARSKA STROJNA ŠOLA TAM, Zolajeva 12. 62000 MARIBOR a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. zdravstvene vzgoje - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1 1990/91) 43. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN KULTURNE USMERITVE Gosposvetska 4, 62000 MARIBOR a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) c) prof. slovenskega jezika s književnostjo - 1 štipendija (možnost zapo slitve v š. 1. 1991/92) č) prof. nemškega jezika s književnostjo - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 44. SREDNJA KOVINARSKA, STROJNA IN METALURŠKA SOLA, Smetanova ulica 18, 62000 MARIBOR a) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) c) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) č) dipl. inž. metalurgije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/ 92) d) inž. strojništva ali učitelj prakt. pouka s tehnologijo - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) e) inž. strojništva ali učitelj prakt. pouka s tehnologijo - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) f) inž. strojništva ali učitelj prakt. pouka s tehnologijo - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 45. SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA, Mladinska 12, 62000 MARIBOR a) akademski glasbenik za godala (violinist) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) akademski glasbenik za klavir (pianist) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) akademski glasbenik za klavir (pianist) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 46. SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA, Trg Borisa Kidriča 3, 62000 MARIBOR a) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) dipl. ekonomist (knjigovodstvo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. ekonomist (gospodarsko računstvo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 47. SREDNJEŠOLSKI CENTER TEHNIŠKO PEDAGOŠKE USMERITVE, Veljka Vlahoviča 12, 69000 MURSKA SOBOTA a) prof. matematike - 3 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) b) dipl. inž. računalništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/ 93) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) č) dipl. inž. tekstilne tehnologije -2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) d) inž. strojništva ali učitelj PP - 4 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) e) inž. tekstilne tehnologije - 5 štipendij (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 48. SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA, Ul. dr. Vrbnjaka 2, Rakičan, 69000 MURSKA SOBOTA a) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) b) prof. biologije in kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. angleškega in nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 49. SREDNJA DRUŽBOSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA, EijavčevaS, 65000 NOVA GORICA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 50. TEHNIŠKI SREDNJEŠOLSKI CENTER BRANKO BRELIH, Can-kaijeva 10, 65001 NOVA GORICA a) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) b) dipl. inž. energetike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) c) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) č) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 51. NARAVOSLOVNI SREDNJEŠOLSKI CENTER, Delpinova 9, 65000 NOVA GORICA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. I. 1990/91) b) prof. slovenskega jezika s književnostjo - 1 štipendija (možnost-zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. biologije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 52. SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH IN ZDRAVSTVENE USMERITVE BORIS KIDRIČ, Milke Šobar30, 68000 Novo mesto a) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/ 93) b) dipl. inž. elektronike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/ 94) c) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/ 93) č) dipl. inž. strojništva (energetika) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) d) dipl. inž. strojništva (proizv. strojništvo) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) e) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) f) prof. fizike - 1 štipendija (možncst zaposlitve v š. 1. 1993/94) g) dipl. inž. gradbeništva (konstrukcijska smer) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 53. DRUŽBOSLOVNA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA, Ulica talcev 3/A, 6800« NOVO MESTO a) prof. matematike in fizike - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. angleškega jezika in nemškega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 54. SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM IN DOM UČENCEV, Sevno na Trški gori 13. 68000 NOVO MESTO Nadaljevanje na 8. strani Nadaljevanje s 7. strani a) dipl. inž. kmetijstva (pedologija) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. kmetijstva (rastlinska proizvodnja) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. kmetijstva (živilska proizvodnja) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 55. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIŠKO-NARAVOSLOV-NE USMERITVE, Cesta herojev 5, 68000 NOVO MESTO a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. kemije - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 56. SREDNJA POMORSKA IN PROMETNA ŠOLA PIRAN, Pot pomorščakov 4, 66320 PORTOROŽ a) prometni inž. za pomorstvo (navtika) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) inž. ladijskega strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) dipl. inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) inž. elektrotehnike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) d) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) e) prof. slovenskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) f) prof. angleškega jezika in italijanskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) g) dipl. obramboslovec - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 57. DOM UČENCEV BALDOMIR SAJE, Sončna pot 20, 66320 PORTOROŽ a) dipl. domski pedagog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/ 93) b) dipl. domski pedagog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/ 94) 58. VZGOJNI ZAVOD PLANINA PRI RAKEKU, Planina 152, 66232 PLANINA PRI RAKEKU a) vzgojitelj - defektolog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) vzgojitelj - defektolog (MVO) - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) 59. SŠC TOZD SREDNJA DRUŽBOSLOVNA, EKONOMSKA IN NA-RAVOSLOVNO-MATEM. ŠOLA JOŽE LACKO, Volkmeijeva 19, 62250 PTUJ a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) c) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) č) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) d) prof. latinskega jezika - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ - 91) 60. ZAVOD ZA VARSTVO IN DELOVNO USPOSABLJANJE MLADINE DR. MARIJANA BORŠTNARJA, Dornava 1, 62252 DORNAVA a) dipl. defektolog (DPO) - 4 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. defektolog (DPO) - 4 štipendije (možnost zaposlitve v š. !. 1991/92) c) dipl. defektolog (DPO) - 4 štipendije (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) 61. CSŠ TOZD SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA, Koroška c. 53, 62366 MUTA a) dipl. domski pedagog - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) 62. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM, Prešernova 32, 64260 BLED a) prof. matematike in fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 63. ZAVOD ZA DELOVNO USPOSABUANJE MLADINE, Center 144, 62393 ČRNA NA KOROŠKEM a) dipl. defektolog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. defektolog - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1991/92) c) dipl. defektolog - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1992/93) č) dipl. defektolog - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1993/94) 64. SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA, Savska cesta 2, 68290 SEVNICA a) prof. matematike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 65. SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA, Stjenkova3, 66210 SEŽANA a) dipl. inž. strojništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) c) prof. matematike z računalništvom - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 66. SREDNJA DRUŽBOSLOVNO JEZIKOVNA ŠOLA BORIS ZIHERL, Podlubnikih, 64220 ŠKOFJA LOKA a) prof. fizike - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) 67. CSŠ TOZD SREDNJA ELEKTRO, KOVINARSKA, NARAVOSLOVNA IN RAČUNALNIŠKA ŠOLA, Trg mladosti 3. 63320 TITOVO VELENJE a) dipl. inž. strojništva - 2 štipendiji (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/91) b) dipl. inž. računalništva - 1 štipendija (možnost zaposlitve v š. 1. 1990/ 91) Prijave bo sprejemala Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, Ljubljana, Aškerčeva 9, - oddelek za štipendije - do 15. julija 1988. Kandidati morajo prijavi za štipendiranje na obrazcu SPN - 1 (DZS 8,40) - Vloga za uveljavitev socialno-varstvenih pravic, priložiti: 1. Overjene prepise dokazil o učnem uspehu (fotokopijo spričevala o končani osnovni šoli, overjen prepis ali overjeno fotokopijo indeksa ali sporočilo o vseh doslej opravljenih izpitih, vajah ipd.) 2. Uradno potrdilo o osebnih dohodkih staršev za koledarsko leto 1987 oz. odrezek pokojninske nakaznice za december 1987 3. Potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in potrdilo o številu članov gospodinjstva 4. Svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije oz. potrdilo dosedanjega kadrovskega štipenditorja, da štipendist nima obveznosti iz dosedanjega štipendiranja 5. Kratek življenjepis in opis socialnega in materialnega položaja družine 6. Mnenje šole, Zveze socialistične mladine ali krajevne skupnosti 7. Kandidati za štipendijo pod točko 2. b) morajo v vlogi natančno navesti tudi, za katero štipendijo kandidirajo (napišejo zaporedno številko). Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki imajo boljši učni uspeh in so v slabšem materialnem položaju. Višina kadrovskih štipendij je določena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji. Študentom, ki jim bo podeljena štipendija za navedene deficitarne pedagoške poklice (matematika s študijskimi povezavami, fizika s študijskimi povezavami, likovna pedagogika, glasbena pedagogika, obramboslovje, samoupravljanje s temelji marksizma in programi za učitelje strokovnih predmetov tehničnih usmeritev), bomo poleg osnovne štipendije izplačevali še dodatek v višini 200 točk. kar je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju in sklepom Odbora za štipendiranje pri skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Odbor opozarja kandidate - študente, da bo najprej podelil štipendije pod točko 2. b. Zato morajo vsi kandidati, ki študirajo deficitarne študijske smeri, navesti zaporedno številko kadrovske štipendije iz razpisa. Odbor ne bo obravnaval prijav z nepopolno dokumentacijo, prijav, ki ne bodo v skladu z razpisom ali tistih, ki bodo odposlane po 15. juliju 1988. ODBOR ZA MREŽO ŠOL, USMERJANJE IN ŠTIPENDIRANJE Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet CZP Prosvetni delavec: predsednik Aleš Golja, Tea Dominko, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Jože Miklavc, Majda Cilenšek 21. oktobra 1987 nas je po mučni bolezni zapustila Majda Cilenšek, upokojena predmetna učiteljica. Odšla je tiho, polna bolečine, nemoči. Vedno je bila skromna in plemenita. Vsi, ki smo jo poznali, smo občutili njeno dobrosrčnost in globoko človečnost. Rodovi učencev, zdaj že odraslih, so ji hvaležni za njeno življenjsko popotnico, hvaležni pa so ji tudi vsi tisti mladi in starejši Gotovljani, ki' so prihajali k njej po knjige v gotoveljsko krajevno knjižnico. Zapleteno in težko pot je morala prehoditi, da je postala to, kar je želela. S sedmimi leti je ostala brez matere. Po končanem učiteljišču v Mariboru pa je morala čakati kar pet let na službo, saj je kot članica Sokola ni mogla dobiti. Prvo delovno mesto, na katerem je bila do začetka druge svetovne vojne, pa je bilo daleč od rodnih Gorč - osnovna šola na Kapci pri Lendavi. Vse to je s svojo značilno potrpežljivostjo prestala, zaradi zavednosti pa se ni uklonila zahtevi, da bi bila nemška učiteljica, ko se je začela vojna. Tako je to obdobje ponovno ostala brez službe in se raje predala delu v OF na terenu. Težko in hudo boleče je bilo zanjo, ko je izgubila dva brata ter imela očeta v zaporu in sestro v taborišču. Končno pa se je zanjo začelo svetlejše življenje, ko je dobila hčer Majdo in novo službeno mesto - tokrat v Šmarju. Tam je aktivno politično delovala, leta 1946 pa je bila sprejeta v Zvezo komunistov. Iz ljubezni do jezika se je ob delu odločila za študij slovenščine in ruščine ter se po končanem študiju z vnemo predala delu z mladimi. Zadnja večja prelomnica pa je pomenil prihod na možev dom v Gotovljah in služba na osnovni šoli v Žalcu. Tu je službovala najdlje in pustila najglobljo sled svojih prizadevanj. Učenci so v njej kmalu začutili človeško bogato, skrbno in predano učiteljico, sodelavci pa skromno in prijetno kolegico, ki je bila vedno pripravljena pomagati, ustreči, se 'boriti za vse, kar je dobrega in pravičnega. Gotovljani pa so jo spoznali kot aktivno družbenopolitično in kulturno delavko ter to tudi znali ceniti - v dokaz za to njeno delo so razna priznanja (red dela s srebrnim vencem, medalja zaslug za narod, Savinovo priznanje in še druga). Toda konec življenja pride zmeraj prezgodaj in je neizprosno boleč. Majda pa nam ostaja vzor doslednosti, skromnosti in čiste ljubezni do maternega jezika, domačega kraja in mladih. SODELAVCI IZ OSNOVNE ŠOLE PETER ŠPRAJC-JUR ŽALEC Božena Rihtaršič 17. 12 ^ 1987 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od vzgojiteljice Božene Rihtaršič. Božena je spadala v prvi rod vzgojiteljic po vojni, vzgojiteljic, ki so orale ledino v predšolski vzgoji. Bila je rojena za vzgojiteljski poklic. Poleg šole, ki jo je opravila povečini ob delu, je bila nadarjena za delo z otroki prav na vseh področjih. Iz nje so vrele pravljice, deklamacije, lutkovne igrice, pesmi za otroke. Bila je izvrstna v vseh tehnikah likovnega izražanja, v njenih rokah je oživel vsak glasbeni inštrument. Otroška dela, ki so nastajala tedaj, ko je delovala, smo uporabljale pri vzgojnem delu tudi njene kolegice, objavljala pa jih je v Cicibanu, Kurirčku, razne otroške šale pa v Pavlihi. V prvih letih vzgojiteljskega poslanstva je napisala več člankov o vzgojnem delu s predšolskim otrokom, in jih objavljala v raznih revijah, tudi v zamejstvu. Za vzgojno delo na področju predšolske vzgoje je prejela jugoslovansko priznanje Zveze prijateljev mladine. V vrtcu Poljane je potekalo njeno ustvarjalno življenje od leta 1948 do 12. 10. 1987, ko je zadnjikrat, to je dva meseca pred smrtjo, spremljala otroški zborček s klavirjem na proslavi praz- nika Krajevne skupnosti Poljane. Njeno življenje je bilo eno samo delo z otroki in za otroke. Življenje polno otroških radosti, nagajivosti, joka in smeha. Bogato življenje, z doseganjem plemenitih smotrov pri vzgoji našega najmlajšega rodu. V naš vrtec je prihajala skoraj štirideset let in pustila neizbrisne sledove. Kolegice smo spoznale vse odlike njenega značaja. Bila je naša mentorica, pa ne samo naša, pri njej so se učile vse slovenske vzgojiteljice v povojnem času. Gojenci in starši so čutili v njej bogato, zgledno, skrbno in delu predano vzgojiteljico, ki je znala z izredno sposobnostjo in ljubeznijo do pedagoškega dela uresničevati potrebe otrok, staršev in družbe. Rodovi naših cicibanov, zdaj že odraslih ljudi, se jo spominjajo s hvaležnostjo za popotnico, ki jim jo je dala za življenje. Hvaležni smo ji za vsa plemenita dejanja za odrasle, posebno za naše najmlajše. Pogrešali jo bomo ne le ob prireditvah in praznikih, pogrešali bomo njene z modrostjo in izkušnjami prekaljene nasvete, pogrešali bomo njen dobrodušni nasmeh. CVETKA BRODARIČ Cilka Trabej Drugega januarja nas je v častitljivem 95. letu starosti nenadoma zapustila dolgoletna družbenopolitična delavka in upokojena upraviteljica osnovne šole v Šoštanju Cilka Trobej. Rodila se je 9. marca 1893 v Šentilju pri Velenju. Tako kot oče, sestra in brat se je tudi ona odločila za učiteljski poklic. Njen oče je bil dolga leta upravitelj šole v Šoštanju, in ker je bil zaslužen človek, ga je občina imenovala za častnega občana. Sestra je bila učiteljica ročnih del prav tako v Šoštanju, brat pa profesor na celjski gimnaziji. Cilka se je vpisala na učiteljišče v Mariboru, ker pa ge bila krhkega zdravja, so ji svetovali milejše podnebje, zato je šolanje dokončala v Gorici na Primorskem leta 1915. Že naslednje leto se je zaposlila v Šoštanju, kjer je službovala (razen med okupacijo) do konca šolskega leta 1952. V pokoj je odšla kot upraviteljica. Vida Nered, Alenka Pučko, Marija Skalar, Janez Sušnik, Stanko Šimenc, Slava Šarc. Direktor: Stanko Šimenc. Uredniški odbor: Geza Čahuk, Tea Dominko, Jure Gartner, Marjana Kunej, Bariča Marentič-Požarnik, Veljko Troha, Stanko Šimenc, Marija Velikonja, Majda Vujovič. Uredništvo: Stanko Šimenc, glavni urednik; Marjana Kunej, odgovorna urednica, Lučka Lešnik, novinarka - urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. poštni predal 21, Ljubljana 61104. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Še pred vojno je zavzeto sodelovala pri telovadnem društvu Sokol, bila je režiserka v dramskem društvu, pevka, tajnica Ci-ril-Metodovega društva in dolgoletna knjižničarka Ljudske knjižnice. Med okupacijo je podpirala OF, pomagala NOB in bila že leta 1945 sprejeta v KPS. Maja 1945, takoj po osvoboditvi, je postala upraviteljica osnovne šole, mesec dni kasneje pa jo je Okrajni odbor OF Šoštanja imenoval za načelnico prosvetnega odseka pri Okrajnem odboru OF Šoštanj. Med službovanjem pa tudi še po upokojitvi je opravljala razne funkcije v množničnih organizacijah: bila je članica Okrajnega ljuskega odbora Šoštanj in Mozirje, odbornica Okrajnega plenuma AFŽ, članica Mestnega ljudskega odbora Šoštanj in delegatka za okrajno skupščino. V zahvalo za njeno vesestran-sko delovanje ji je Krajevna skupnost Šoštanj leta 1977 podelila kot prvi grb mesta Šoštanj z listino - najvišjim priznanjem. Imela je veliko knjižnico, rad je imela dobro literaturo, drarf sko in likovno umetnost, saj J v mladosti tudi sama slikala. S zlasti pa ji moramo biti hvaležt za njeno delo pri medvojnem d ganiziranju Rdečega driža v Š