Lisica in krokar
(Bum.)
Bila je huda zima, debel sneg je zemtjo pokrival; vse je zmrzovalo in stradalo. Tudi zvito lisico je začela huda lakota mučiti. A ker nij bilo nikjer ničesar dobiti za n}en Jadoi želodec, zaiSeJa jt? uiisliti, kako bi si z zvijačo kaj dobila. Zatorej leže ua tla tcr se potuhne. Inako se je godilo tudi krokarjn. Tudi njeam so se itelale pajiSine po želodci ui od gladi se je jedva (koniaj) zibal po mrileni zraku, ozirajčfi se na zemljo, ako ne bi kje ugledal kako znivzaeno mrhoviuo. Takij ugleda potuhaeno lisico in meaiH, da je nirtvs. brž prisede, da bi se najužuial. Ali v ttm hipu posioči lisiea ter zgrabi ne-nmnega b-okarja za Trat, zadavi ga in požrž.
Neprevidnost uij dobra.                                                 (Sv. P. . . . tr.)