(16.092) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-J. Montecchl 6-Tel. 040/7796600_________
GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
mm m	mm 34132 trst
^	Ul. del Lavatoio 4
FINE CHEMICALS	Fax (040) 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
1500 lir SS™ PETEK, 6. MARCA 1998
Na glasovnici za junijske deželne volitve torej ne bo simbola Oljke. Odločitev, ce jo lahko tako imenujemo, je padla predsinoCnjim, v bistvu pa je bila znana že takoj po odobritvi novega volilnega zakona FJK, ki je nov le po videzu, v resnici pa je le slaba kopija starega. V nekaterih aspektih (npr. glede volilnih povezav) je celo slabsi od prejšnjega, da ne govorimo o manjšinski problematiki, za katero zakon ne ponuja rešitev.
Razhajanja med DSL in ostalimi komponentami leve sredine so bila očitno nepremostljiva. Pri Hrastu so do zadnjega vztrajali na stališču, da proporcni sistem škodi skupnemu nastopu Oljke in da bodo njene stranke z lastnimi simboli dobile več glasov kot enotna koalicija. Ostali, začenši z Ljudsko stranko, zelenimi in SSk, pa so bih nasprotnega mnenja in sedaj obtožujejo DSL, da je lastne strankarske interese postavila pred interesi koalicije.
Oljka se je v bistvu razkrojila ob prvi zahtevnejši oviri, Čeprav ni v deželnem svetu nikoli polno zaživela in to kljub kolikor toliko pozitivni izkušnji koalicije predsednika Giancarla Cru-derja. Vse je bilo preveč začasno, krhko in nedorečeno, da bi se lahko zavezništvo razvilo v pozitivno smer, kar se k sreCi dogaja na Goriškem, kjer je Oljka enotna in kjer tvorno sodeluje s SKP. Upati je, da bo ta spodbudna značilnost prišla do izraza tudi na tamkajšnjih občinskih volitvah.
Na Deželi Se ni vse izgubljeno, gotovo pa je, da imata desnica in Severna liga, ki si mežikata, sedaj nekoliko lažjo pot. Ne vemo, kaj bo s takozvanim »Četrtim polom« (zavezništvo med Riccardom II-lyjem in nekaterimi furlanskimi avtonomisti) in komu bo ta lista odvzela glasove, desnici ali levici.
Razkol v Oljki vsekakor ne kaže nič dobrega in prve ocene predsi-noCnjega prepira že naznanjajo nova razhajanja in zamere. Do kod bodo segle te polemike, je v tem trenutku težko napovedati, res pa je, da bi strupeno predvolilno soočenje v levi sredini ne samo, kot rečeno, dodatno olajšalo delo Kartelu in Rossiju, ampak tudi prejudiciralo morebitna povolilna zavezništva.
KOSOVO / Z NAPADI NA ALBANSKE VASI DRENIŠKEGA OBMOČJA
Srbi prešli v napad
Na desetine mrtvih in ranjenih - Britanski zunanji minister Cook se iz Beograda vrača praznih rok - Albanija zahtevala sklicanje Varnostnega sveta OZN
PRIŠTINA, BEOGRAD - Srbske varnostne sile so prejšnjo noC začele širokopotezno akcijo na goratem območju Drenice, kjer so obkolile 13 vasi in jih obstreljevale z raketami, tako da iz obkoljenih vasi množično bežijo Zenske in otroci z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Vasi Prekaz in Skenderaj (Srbica) gorita, vesti pa so do skrajnosti pomanklji-ve, ker so srbske enote vsem novinarjem prepovedale dostop na dre-niško območje, prekinjene pa so tudi vse telefonske povezave. Vseeno se je sinoči izvedelo, da je na desetine mrtvih in ranjenih. Kar pa je najhujše, srbska policija je začela deliti orožje srbskemu civilnemu prebivalstvu. Bila je to neobičajna dobrodošlica britanskemu zunanjemu ministru Cooku, ki mu je v Beogradu Miloševič jasno povedal, da je Kosovo jugoslovansko notranjepolitično vprašanje. Minister Cook je moral sinoči priznati, da se iz Beograda vrača praznih rok. Miloševič se trudi, da bi preprečil internacionalizacijo	kosovskega
.vprašanja, kar pa mu ne bo uspelo. Albanija je že zahtevala sklic Varnostnega sveta OZN, zveza Nato je obsodila jugoslovansko represijo, v ponedeljek pa bo o Kosovu razpravljala kontaktna skupina. Sinoči pa je prišla vest, da so ZDA preklicale napoved o omejitvi gospodarskih sankcij proti ZR Jugoslaviji.
Na 9. strani
________RIM / POSKUSI POSREDOVANJA______________
Železnice pred stavkama
Za sindikate bi lahko začasni preklic odpovedi preprečil stavki
RIM - Železničarji naj bi stavkah prihodnjo sredo in v petek. Stavki so napovedali avtonomni in konfederalni sindikati zaradi odpustov železničarjev, ki jih vodstvo dolžijo odgovornosti za nedavne nesreče. Zakonska določila pa prepovedujejo stavko v javnih prevozih z manj kot 10-dnevnim razmahom. Pred-sedni nadzorne komisije Gugni je predalagl posredovanje predsednikov senata in poslanske zbornice, pri sindikatih pa kaže, da bi stavko lahko preklicati, če bi vodstvo železnic suspendiralo odpuste.
Na 2. strani
Z referendumom proti preostali proporčni kvoti
RIM - Skupina politikov, podjetnikov in kulturnih delavcev je včeraj na kasacijskem sodišču vložila referendumsko vprašanje, s katerim bi lahko - seveda če bi ga volilci podprli - odpravili preostalo proporčno kvoto iz volilne zakonodaje.
Pobudo za razpis referenduma je dal pred časom Mario Segni, sedaj pa ga je podprla politično pisana večina. Med tistimi, ki so včeraj podpisali referendumski predlog, so bivši tajnik DSL Achille Occhetto, senator Antonio Di Pietro, pa tudi mnogi parlamentarci FI.
Na 2. strani
LJUBLJANA / PRED URADNIM OBISKOM V RIMU
Janez Podobnik je sprejel zastopnike naše manjšine
LJUBLJANA - Pred bližnjim uradnim obiskom v Rimu, kjer se bo med drugim srečal tudi s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vio-lantejem, se je predsednik slovenskega državnega zbora Janez Podobnik včeraj srečal s predstavniki Slovencev v Italiji. Podobnik se je najprej srečal z glavnino manjšinskih komponent, nato ločeno še z delegacijo stranke Slovenske skupnosti; pred tem pa je imel še pogovor s predstavništvom italijanske manjšine v Sloveniji.
Podobnik bo od Vio-lanteja zahteval pospeše-
ni postopek za obravnavo manjšinske zaščite, saj zaradi prenasičenega delovnega programa zbornice obstaja nevarnost novih zamud in zavlačevanj.
Na S.strani
PO TURNŠKOVEM ODSTOPU
Alojz Krapež kandidat za obrambnega ministra
LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je za novega obrambnega ministra predlagal Alojza Krapeža, sedanjega državnega sekretarja za področje zračnega prometa v ministrstvu za promet in zveze ter člana Slovenske ljudske stranke. Premier je predlog za imenovanje Krapeža že poslal v državni zbor skupaj z odstopno izjavo
sedanjega ministra za obrambo Tita Turnška.
Premier Drnovšek je predlagal, naj se imenovanje novega obrambnega ministra opravi po predhodni predstavitvi pristojnemu parlamentarnemu delovnemu telesu na izredni seji DZ.
Turnšek je odstopno izjavo izročil prejšnji teden, potem ko je odstop od njega zahtevala SLS, katere član je. (STA)
Posvet o slovensldh kulturnih ustanovah
TRST - Na pobudo SKGZ bo danes ob 15. uri v Ul. sv. Frančiška javni posvet z naslovom »Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji«. Govor bo o Glasbeni matici, Slovenskem raziskovalnem inštitutu SLORI, Slovenskem stalnem gledališču ter Narodni in študijski knjižnici. Sodelovali bodo tudi podtajnik na italijanskem Ministrstvu za kulturo poslanec VViller Bordon, podpredsednik Deželnega sveta FJK Miloš Budin in predstavnik Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenskem Ministrstvu za zunanje zadeve Jure Žmauc.
Na volitvah v FJK brez simbola Oljke
VIDEM - Na glasovnici za junijske deželne volitve ne bo simbola levosredinske koalicije Oljke. To je posledica dokončnega razkola med DSL oziroma Levimi demokrati ter ostalimi komponentami levosredinske koalicije.
Slovenska skupnost je s tem v zvezi izdala tiskovno sporočilo, v katerem med drugim ostro polemizira s Hrastom, češ da je strankarske interese postavil pred interese Prodijevega zavezništva. SSk se vsekakor že dogovarja za nastop na deželnih volitvah.
Na S.strani
Slovenija: odnosi z Italijo so odlični
LJUBLJANA - Slovensko zunanje ministrstvo je včeraj v tiskovnem sporočilu, ki se nanaša na intervju z veleposlanikom v Rimu bekešem, objavljen-bem v desničarskem tedniku II Borghese, pojasnilo, da so odnosi z Italijo odlični ter da jih navdihuje skupni interes po stabilnosti. Ministrstvo tudi sporoča, da je veleposlanik pojasnil, da objavljeno besedilo ne odraža njegovih besed in njegovih misli.
Na 3. strani
Podelili nagrade Sklada S. Tončiča
TRST - Dobitnik velike nagrade Visokošolskega sklada Sergij Tončič za disertacije v akademskem letu 1995-96 je Andrej Zaget. Nagrado je prejel na slovesnosti, ki je bila sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Na slovesnosti so podelili še troje enakovrednih priznanj Maili Ozbič, Aleksiju Jercogu in Mitji Ozbiču.
Na 5. strani
ME
AZETASPORT
TRŽIČ - ul. IX Giugno 84/fl - tel. 0481/45735
scirodi ssllbm &\Pj i* morm % BfiUt
RIM / VLOŽILI VPRAŠANJE NA KASACIJSKEM SODIŠČU
POLITIKA / PO COSSIGOVEM UMIKU
Referendum za odpravo preostale proporčne kvote
Med podpisniki predloga Segni, Di Pietro in Occhetto
Na pogorišču Ddr vzklila Maslellova Cdr
Mastella in Buffiglione skušata ohraniti vlogo v centru - LS vabi vse razočarane
RIM - Italijansko volilno zakonodajo je mogoče spremeniti samo po referendumski poti. O tem je prepričana skupina politikov, ki je z Mariom Se-gnijem in Antoniom Di Pietrom na Čelu vCeraj vložila na kasači j skem sodišču vprašanje. Cilj referendumskega vprašanja je odpraviti proporCno kvoto, ki jo še predvidevajo vsedržavna volilna pravila.
Predlog je poleg Segni-ja in Di Pietra podpisala politično pisana skupina politikov, podjetnikov in kulturnih delavcev, ki jih druži prepričanje, da je v tem trenutku za Italijo večinski volilni sistem najbolj ustrezen. Med podpisniki so bivši tajnik DSL Achille Occhetto, parlamentarci Oljke Claudia Mancina, Tana De Zulue-ta, Federico Orlando, parlamentarci Foza Italia Al-fredo Biondi, Antonio Marzano, Marco Tara-dash in Peppino Calderi-si, bivši predsednik senata Carlo Scognamiglio, podjetnik Pietro Marzot-to, novinar Fernando Adomato in drugi. Pobudo, tako je povedal Mario Segni, naj bi podpiral tudi bivši predsednik republike Francesco Cossiga.
Sedaj bo moralo kasa-cijsko sodišCe preveriti, ali je referendumsko vprašanje v skladu s pravili, nato pa bo referendum razpisan, Ce bo predlagateljem uspelo zbrati pol milijona podpisov.
Soroden predlog za odpravo proporCne kvote je pred nekaj dnevi skupno z desetinami drugih referendumskih vprašanj vložil tudi Marco Pannella.
Mario Segni in Antonio Di Pietro pred sedežem kasacijskega sodišča (Ap)
RIM - Cossigova stranka Udr se je razblinila še preden je zagledala luC, italijanska politična scena pa je kljub vsemu bogatejša za še eno stranko. Na pogorišču Unije sredinskih radikalov je včeraj vzklila Cdr (Krščanski demokrati za republiko), v katero so se združili bivši parlamentarci Krščanskega demokratskega centra, ki so s Clemente-jem Mastello zapustili stranko, da bi sodelovali v snujoči se Cossigovi stranki.
Nova steanka, ki jo vodi elemente Mastella (vCeraj je bil izbran za tajnika), lahko raCuna na 18 poslancev (15 iz vrst KDC in 3 iz FI) in pet senatorjev. Njen simbol sta belo in sinje krile, na podlagi pa je ščit s križem,
______RIM / POSREDOVANJA ZA OMILITEV SPORA____
Bodo preprečili stavko železničarjev?
G. Gugni predlagal, naj posredujeta predsednika senata in poslanske zbornice
RIM - Stavki, ki so ju napoveda-b avtonomni in konfederalni sindikati železnic prihodnjega 11. in 13. marca, sta se pod vprašajem, kot še ni padla dokonča beseda o usodi železničarjev, ki so jih odpustih zaradi nedavnih nesreč. Stavki so avtonomni sindikati napovedali za prihodnjo sredo od 10. do 17. ure, sindikati Cgil, Cisl in Uil ter dva manjša avtonomna sindikata pa za naslednji petek od 10. do 18. ure. Med stavkama torej ni minimalnega 10-dnevnega premora, kot predvideva zakon za javne službe.
Bodo torej stavki odložili, ju združili, odpovedali ali celo prepovedali?
O tem so včeraj razpravljali v posebni jamstveni komisiji, vendar je predlog, ki ga je na koncu zase-
danja posredoval predsednik komisije Cino Gugni, v bistvu odprt na vse opcije: Gugni je namreč pozval predsednika senata in poslanske zbornice Mancina in Violante-ja, naj posredujeta za rešitev spora med vodstvom železnic in sindikalnimi predstavništvi.
S strani vodstev konfederalnih sindikatov je treba zabeležiti nekaj znakov, ki bi dajali slutiti bolj prožno stališče v primerjavi s stališči predstavnikov avtonomnih sindikalnih organizacij. Za tajnika Cisl Sergia D’Antonija bi moralo vodstvo železnic »spet vtiriti svoje sklepe v sprejemljive tire« in suspendirati odslovitev železničarjev. Tudi tajnik Cgil Sergio Coffe-rati meni, da bi se lahko izognili stavkam, ko bi vodstvo železnic
začasno preklicalo svoje sklepe, vsaj do konca preverjanja upravičenosti odpustov. Drugačnega mnenja pa je poslanec Stranke komunistične prenove Ugo Borghet-ta, ki je zahteval, naj vodstvo zelenic preklice, ne pa odloži odpoved delovnih mest, ker naj bi šlo za primer lova na Čarovnice.
Vsekakor se bo v v ponedeljek ali najpozneje v torek sestala posebna komisija, ki bo preverila utemeljenost odpustov. V komisiji'bodo sedeli tako predstavniki železnic kot sindikatov, pa tudi predstavniki vlade z vlogo posrednika in z namenom, da bi se izognili stavki in zaostrovanju odnosov s sindikati, ne da bi popustili pri načelu odgovornosti uslužbencev.
simbol nekdanje Krščanske demokracije. Mastella, ki je vCeraj predstavil novo stranko, je skupno s sopotnikom Cdu Roc-com Buttiglionejem, izrazil upanje, da se bo bivši predsednik republike premislil in da bo »spet prižgal računalnik«. Povedal je, da je zaupanje v bivšega predsednika »nespremenjeno« in zato je v imenu Cdr »z dejanjem ponižnosti predlagal« Cossigi, naj se spet angažira. Podobno je bilo tudi mnenje Rocca Buttiglio-neja, ki je poudaril, da je Cossigov projekt pravilen in perpektiven in zato bi bilo pravilno, da bi bivši predsednik republike dal temu svoj prispevek.
Mastella in Buttiglione sta tudi zanikala, da bi skušala prelisičiti Cossi-go. Rekla sta, da ju zanima predvsem politični cilj, ne pa mesta, Čeprav je Mastella dejal, da ima v podjetjih vsak večinski delničar svojo težo. Posredno je potrdil, da je bil eden od razlogov spora prav porazdelitev mest in da je kršCansko-demo-kratska komponenta skušala izigrati liberalne demokrate in Segnijeve pa-ktiste, ki so se zaradi tega umaknili in nameravajo s Cossigo pristopiti k mešani skupini.
Buttiglione in Mastella sta tudi poudarila, da se ne nameravata vrniti v Kartel svoboščin (zlasti Mastella je precej ostro zaloputnil duri), želita pa sodelovati z desno sredino in ne nameravata prestopiti na nasprotni breg. V isti sapi pa sta tudi opomnila Silvia Berlusconija in Gianfranca Pi-
nija, naj se ne veselita preveč zaradi težav Udr, saj brez prispevka centra bo Kartel svoboščin obsojen na poraz.
Toda poziv Mastelle in Buttiglioneja ni naletel pri Cossigi na pozorna ušesa. Bivši predsednik republike je dejal, da se umika iz aktivne politike, njegova sredina poteza pa naj bi »bila udarec drugim, ne pa meni«. Sicer pa so Cossigovi ožji sodelavci kot bivši prese-dnik senata Carlo Scognamiglio in paktist Diego Masi napovedali, da bodo spodbudili nastanek mreže podpornih krožkov, to pa naj bi bil prvi korak na novi poti uresničevanja projekta.
V Kartelu svoboščin pa niso prisluhnili Buttiglio-nejevemu svarilu. Predsednik senatorjev FI Enri-co La Loggia je umirjeno ugotovil, da bo po krizi Udr Berlusconi krepkejši, zato pa je dal duška ironiji Lucio Colletti, po katerem je »božja previdnost razsvetlila Cossigo, ki se je rešil balasta«.
Z nasprotnega brega je Federico Orlando menil, da je bila Udr obsojena na neuspeh, saj je bil projekt politično in vsebinsko zastarel. Težave »bratrancev« z desnosredinskega brega pa skuša izkoristiti Ljudska stranka. Podtajnik Dario Fran-cescini je dejal, da so »naše duri odprte na ste-žaj za vse tiste, ki jim je šal dovolj in se želijo angažirati v resni stranki z dosledno politiko«. Fran-cescini meni, da je Ljudska stranka edini kažipot za vse, ki sd prepričani o nujnosti politične angažiranosti katolikov.
NOVICE
POLITIKA / PO PROPADU UDR
SANTIAGO / PREM1EROV DEMANTI
V Neaplju divje izkoriščali Kitajce
NEAPELJ - Karabinjerji, osebje tamkajšnje zdravstvene ustanove, Inpsa, inšpektorata za delo in Ina-ila, vsega skupaj okrog sto oseb, so ob podrobnem pregledu področja med občinami San Giuseppe Vesuviano, Ottaviano in Terzigno odkrili okrog 200 Kitajcev, ki so delali v nemogočih razmerah, divje so jih izkoriščali, higienske razmere pa so bile obupne. Okrog 120 je bilo brez kakršnekoli zdravniške oskrbe, tri podjetja so bila povsem na Cmo, šest obratov so zaplenili, petnajst oseb pa so prijavili sodstvu. Neapeljski prefekt ne izključuje možnosti, da je v ozadju organizirani kriminal.
Izredno dragocena arheološka najdba
TRAPAM - Ribici iz Mazare del Vallo so pred otokom Pantelleria ujeli v mrežo bronast kip, o katerem pravijo, da je tako lep kot svojcas odkrita Ria-cejeva kipa. Ležal je okrog 400 metrov globoko, visok je 1,70 metra, manjkata mu roki in je delno brez nog. Njegova vrednost naj bi znašala od 70 do 350 milijonov lir. V javnosti ga bodo razstaviti šele Cez kakšno leto, saj ga morajo restavrirati.
Občinska uprava iz Mazara je nekemu izvedencu že poverila nalogo, da napiše poročilo o najdbi. Tudi pristojni urad za kulturne dobrine iz Trapa-nija je poslal funkcionarja, ki bo najdbo pregledal ter proučil prve posege,'s katerimi bodo preprečiti nadaljnje razpadanje. Obenem bo skušal ugotoviti, v katero dobo kip pravzaprav sodi. Nekateri pravijo, da so ga prevažati morebiti iz Egipta ati iz kakšnega grškega mesta, drugi pa omenjajo možnost, da je bil celo z Zahoda namenjen na Vzhod, kjer bi ga pretopiti in tako prišli do tedaj izredno dragocene kovine.
Po Berlusconiju tudi Fini za previdni dialog z Ligo
RIM - Po spektakularnem in nepričakovanem propadu Cossigovega poskusa, da bi ustvaril alternativni in transverzalni politični center, je postal v začetku sramežljivi poskus dialoga med Polom svoboščin in Severno ligo zdaj bolj pogumen. Berlusconi že nekaj Časa vabi Bossija na pogovor, medtem ko je bil Fini doslej zelo previden. Cossigov odhod - vsaj začasni - s strankarskega prizorišča je tudi Nacionalno zavezništvo navedlo k odpiranju do dialoga z Ligo, kar je nedvomno novost za italijansko desnico. Tako mladi nacionalni koordinator AN Mantovano kot izkušeni La Russa, ki se je vedno zavzemal za navezavo odnosov z Bossijem, sta vCeraj dejala, da bi se v primeru, ko bi Bossi prenehal govoriti o secesiji, odprl za Pol zelo zanimiv scenarij. Dialog z Ligo je koristen in oportun, je izjavil Mantovano in po-
nudil tudi recept, kako naj bi ga zaceli: Sedimo skupaj za mizo in sestavimo seznam problemov in najustreznejše rešitve zanje. Ce pa bi Liga vztrajala pri secesiji, bi mi mizo seveda zapustili. Skrajni pragmatizem torej, ki ne daje pomena etiketam, ampak temelji na vsebini.
Prvi je na ponujeno roko predstavnikov Fini j e ve stranke odgovoril Roberto Maroni, ki je pohvalil novo linijo AN, a je Mantova-na povabil, naj naredi še korak naprej. Ce je Pol svoboščin resno zainteresiran za dialog, potem je treba za mizo najprej prisluhniti temu, kar želimo povedati o Padaniji, o neodvisnosti in o secesiji. Sele potem, ko nas boste poslušati, se boste lahko odločili, ati želite ostati za mizo, ati pa jo zapustiti, je dejal Maroni, ki torej zahteva odpravo prejudiciale o secesiji, čeprav ne skriva zadovoljstva nad premikom v Finijevi stranki.
Prodi noče predčasnih volitev
Predsednik vlade je potrdil temeljne smernice svoje politike
SANTIAGO - »Od svojega nastopa sem vedno delal zato, da bi vlada lahko dokončala ta zakonodajni mandat.« Predsednik vlade Romano Prodi je včeraj iz Čila (na telefo-to Ap skupaj s Čilskim predsednikom Eduardom Freiem) , kjer je končal svoje enotedensko potovanje po Latinski Ameriki, spet poudaril, da nasprotuje predčasnim volitvam in žeti ohraniti vladno krmilo do konca zakonodajne dobe.
Prodi je neposredno odgovoril tajniku Ljudske stranke Franco Mariniju, ki je v sredo dejal, da bi propad ustavne reforme pomenil predčasni konec zakonodajne dobe in nove volitve. V opoziciji je marsikdo tolmačil Mari-nijevo izvajanje kot dokaz, da vladno zavezništvo razmišlja o predčasnih volitvah, ker hoCe izkoristiti sedanjo prednost ob vstopanju Italije v evropsko monetarno
unijo. Zato je podtajnik pri predsedstvu vlade En-rico Micheli soglašal z D’Alemo, da ustavne reforme in usoda vlade niso neposredno povezane. Iz Santiaga pa je Prodi popoldne podkrepil to tezo in obenem potrdil tudi vladno politično usmeritev.
Dejal je, da je bil izvo-
ljen kot izraz Oljke in zato ne razmišlja o zamenjavi koalicije, ker »spoštujem odločitve volilcev«. Potrdil je metodo usklajevanja reform s sindikati in delodajalci, to pa omogoča Italiji »spremembe, ki jih druge države ne uspejo uresničiti, Čeprav nas vedno rade poučijo, kako se gospodarstvu streže«.
ALPE JADRAN
Petek, 6. marca 1998
LJUBLJANA / PREDSEDNIK PODOBNIK SPREJEL SLOVENCE V ITALIJI
LJUBLJANA / SPOROČILO
Zaščita: pritisk za pospešitev razprave v poslanski zbornici
Ločeno srečanje z delegacijo SSk - Pogovor z italijansko manjšino
LJUBLJANA - Pred bližnjim uradnim obiskom v Rimu, kjer se bo med drugim srečal tudi s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violante-jem, se je predsednik slovenskega državnega zbora Janez Podobnik vCeraj sestal s predstavniki Slovencev v Italiji. Podobnik se je najprej sreCal z glavnino manjšinskih komponent, nato loCeno še z delegacijo Slovenske skupnosti, pred tem pa je imel pogovor s predstavništvom italijanske manjšine v Sloveniji.
Gostitelj je manjšinski delegaciji (Igor Dolenc za DSL, Sergij Lipovec za SKP, Rudi Pavšič za SKGZ, Sergij Pahor za SSO, Jole Namor za Benečane ter Aleš VValtrisch ter Franko Strajn za Demokratski forum) povedal, da bo od predsednika Violanteja zahteval prednostni postopek za obravnavo zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Na to nujnost so ga skupno opozorili vsi gostje, ki so izrazili zaskrbljenost, da bi prenasiCen delovni program zbornice ustvaril še dodatne zamude pri usklajevanju različnih zaščitnih predlogov.
O njihovi vsebini včeraj niso posebej razpravljali, Podobnik pa je izrazil zadovoljstvo, da, kljub težavam, prihaja do nekaterih pozitivnih premikov v odnosih med manjšinskimi komponentami. Na srečanju so tudi obravnavali vprašanje vidljivosti slovenskih TV programov v FJK, Čezmejne televizije, manjšinske Sole in usode Primorskega dnevnika.
Delegacija SSk, ki jo je
vodil podpredsednik Marjan Terpin (v njej sta bila še Stefan Bukovec in Damjan Terpin), je Podobnika seznanila s svojimi gledanji na položaj slovenske manjšine. SSk ugotavlja, da se problemi, Ce izvzamemo priznanje Spetrske šole, zelo počasi rešujejo. Glede zaščitnega zakona je stranka mnenja, da ostaja skupni predlog (v zbornici ga je predložil Lucien Caveri) Se naprej stvarno in verodostojno izhodišče za parlamentarno razpravo, uglednega gostitelja pa je opozorila tudi na kočljivo vprašanje zajamčenega zastopstva.
Predsednik Podobnik, ki bo obiskal tudi Vatikan, se je tudi na sestanku z delegacijo SSk obvezal, da bo Violanteja opozorila na zastoje v postopku za zaščitni zakon, hkrati pa mu bo tudi iznesel stališče glede zajamčenega zastopstva. Podobnik je obžaloval, da je deželni svet FJK, kljub obvezam predsednika Roberta Antonioneja, pri sprejetju novega volilnega zakona popolnoma prezrl ta problem.
Predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji so med obiskom pri predsedniku Podobniku izrazili zadovoljstvo, ker so se odnosi med državama v zadnjem času zelo izboljšali. Predsednik, ki se je z njihovo oceno strinjal, je menil, da se s tem srečanjem nadaljuje dobra tradicija srečanj predstavnikov italijanskih organizacij v Sloveniji in predstavnikov državnega zbora. Dejal je, je današnje srečanje pomembno tudi kot možnost predhodne izme-
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik s predstavniki slovenske manjšine
njave mnenj pred uradnim obiskom v Rimu.
Predstavniki italijanske skupnosti so dejali, da je italijanska manjšina v Sloveniji na ravni slovenske ustave in zakonov zgledno zaščitena ter da nimajo večji pripomb. Kljub temu pa so našteli nekaj problemov, ki se po njihovem mnenju prepočasi rešujejo. Pri tem so posebej opozorili na vprašanje zaščite skupnih ustanov Unije Italijanov, ki ima sedež na Hrvaškem, financiranje šolstva, kulture, oblikovanje in sprejem posebnega zakona o šolstvu narodnosti, zakona o registru prebivalstva ter vprašanje Čezmejne televizije.
Podobnik bo Violante-ju vsekakor predlagal, naj tudi Italija, podobno kot dosledno dela Slovenija, ob priložnosti uradnih meddržavnih srečanj prisluhne tudi mnenju in stališčem obeh narodnih manjšin.
PREVOZI / V TRSTU IN VIDMU
Dva simpozija o reformi zakona o avtoprevozništvu
TRST - Reforma zakona o prevozu in razvoj inter-modalnosti bosta jutri temi dveh simpozijev, ki jih prireja deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi skupaj s študijskim centrom Evropski dialogi.
Odbornik Matassi je povedal, da bosta simpozija priložnost za poglobitev problemov in soočanja z avtoprevozniki. Po odbornikovem mnenju je treba namreč izoblikovati prijeme, ki jih lahko uresniči dežela FJK, da zaščiti prevoznike pred nelojalno konkurenco. Obenem pa bo treba razmisliti tudi o rasti av-toprevoznega sektorja in o strategiji za leto 2.000.
Po Matassijevem mnenju bo namreč potreben zakon, ki naj pomaga avtoprevoznikom pri prestrukturiranju podjetij ob upoštevanju notranje konkurence in novih tekmovalnih pravil, ki jih nakazuje Evropska unija. Upoštevati pa bo treba tudi dejstvo, da je Furla-nija-Julijska krajina v neposredni bližini srednjevzho-dnih držav, ki ne upoštevajo cen in smernic EU.
Odbornik nadalje meni, da bo treba upoštevati tudi posledice, ki jih bo za krajevne avtoprevoznike imel vstop Slovenije in Madžarske v EU.
Na srečanjih (v Trstu dopoldne na sedežu Friulie in v Vidmu popoldne na velesejmu) bo sodeloval tudi poročevalec vsedržavnega zakona posl. Cesare De Piccoli.
Zun. ministrstvo poudarja, da so odnosi Slovenije z Italijo odlični
LJUBLJANA - Navedbe iz pogovora s slovenskim •veleposlanikom v Rimu Petrom Bekešom, objavljenega v včerajšnji izdaji italijanskega tednika‘11 Borg-hese‘, "nikakor ne predstavljajo osebnega prepričanja veleposlanika niti uradnega staliSCa slovenske države", so vCeraj sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.
Ministrstvo je ob objavi pogovora nemudoma zaprosilo za veleposlanikovo pojasnilo o vsebini pogovora. Veleposlanik je povedal, da so izjave v pogovoru, ki ga ni avtoriziral, povzete v izkrivljenem smislu, so še sporočili z Gregorčičeve 25. Izjave so po veleposlanikovem pojasnilu iztrgane iz konteksta pogovora, takšna zlonamerna predstavitev pa ne ustreza povedanemu.
»Dvostranski odnosi med Slovenijo in Italijo so zelo dobri in so odraz skupnih interesov za dobre sosedske odnose, tesno prijateljsko sodelovanje in skupno evropsko prihodnost. V tem duhu državi posvečata posebno pozornost varstvu in razvoju narodnostnih manjšin. Vse to je bilo ponovno potrjeno ob nedavnem srečanju med zunanjima ministroma Borisom Frlecem in Lamber-tom Dinijem v Ljubljani,« še piše v omenjeni izjavi. »Ministrstvo za zunanje zadeve ponovno potrjuje zelo dobre dvostranske odnose z Italijo in zagotavlja svojo nadaljnjo odločenost nadaljevati prijateljsko sodelovanje s to sosednjo državo.«
Slovensko zunanje ministrstvo meni, da »posamezni pohticni krogi izkoriščajo določene vidike preteklosti in zgodovinskih
okoliščin v odnosih med državama kot instrument ustvarjanja napetosti in sprožanja polemik«. »Ob tem je potrebno poudariti,« piše v izjavi, »da sta vladi Slovenije in Italije leta 1993 osnovah mešano zgo-dovinsko-kulturno komisijo, ki se z vidika stroke ukvarja z vprašanji zgodovine.«
Omenjeno izjavo je zunanje ministrstvo naslovilo na italijansko tiskovno agencijo Ansa, ki jo je skoraj v celoti objavila, posredovalo pa jo je tudi Slovenski tiskovni agenciji. Ansa je pisanje omenjenega tednika povzela že v sredo.
V zvezi z intervjujem veleposlanika Bekeša se je oglasilo tudi vodstvo Slovenskih krščanskih demokratov. Ob zapletu z intervjujem veleposlanika Republike Slovenije v Italiji se Slovenski krščanski demokrati sprašujejo, »kako je mogoče, da je prišlo do omenjenega spornega intervjuja.« V sporočilu za javnost so pri SKD zapisali, da ta dogodek žal ni prvi, saj se je že večkrat zgodilo, da so slovenski veleposlaniki v intervjujih podajali svoja osebna mnenja. »Očitno je, da zunanje ministrstvo ne obvladuje svoje diplomatske mreže, kot je to v navadi,« je zapisano v sporočilu SKD, ki ob koncu izražajo pričakovanje, da bo zunanji minister »pojasnil, kako je moglo priti do omenjenega intervjuja« in da bo »likrati uredil področje komuniciranja diplomatov s tujo in domačo javnostjo.«
Uredništvo tednika II Borghese pa je sinoči potrdilo vsebino intervjuja in dodalo, da o njem hrani magnetofonski zapis.
STAVKA / POLNOŠTEVILNA UDELEŽBA
Uslužbenci krajevnih uprav zahtevajo status deželnih
TRST - Včerajšnja deželna stavka uslužbencev občinskih in pokrajinskih uprav (foto KROMA), ki so jo proglasili področni sindikati CGIL, CISL in UIL, je polno uspela. Po oceni sindikalnih vodstev se je je udeležilo skoraj vseh 13 tisoč uslužbencev krajevnih uprav v Fulaniji-Julijski krajini, na sindikalno manifestacijo pred sedežem deželnega sveta v Trstu pa je včeraj dopoldne prišlo vec kot tisoč stavkajočih. Njihovo delegacijo je sprejela tudi konferenca načelnikov skupin s predsednikom deželnega sveta Robertom Antonionejem na Čelu.Delegacija je predstavnikom deželnega sveta obrazložila zahtevo, da naj bi deželni svet Cim prej sprejel zakonski ukrep, ki bi omogočil sklepanje enotne delovne pogodbe za uslužbence krajevnih in deželne uprave.
__________VIDEM / PRIPRAVE NA JUNIJSKE DEŽELNE VOLITVE__________
Na glasovnici ne bo skupnega simbola Oljke
Kritično stališče Slovenske skupnosti, ki meni, da so v DSL na koncu prevladali le strankarski interesi
VIDEM - Na junijskih deželnih volitvah ne bo skupne liste Oljke. To je bilo dokončno potrjeno na predsinoCnjem sestanku deželne koordinacije strank levosredinskega zavezništva, ki je bil v Vidmu. Srečanje je v bistvu potrdilo znani razkol med DSL oziroma Levimi demokrati ter ostalimi komponenti levosredinske koalicije, ki so do zadnjega vztrajali pri skupnem volilnem nastopu. Deželni tajnik DSL Alešsandro Maran je ponovil stališče, da Hrast trdno verjame v Oljko, zaradi proporcne-ga volilnega sistema pa je po njegovem boljše, da se vsaka komponenta predstavi volilcem s svojimi kandidati in s svojim simbolom. Sestanka - kot beremo v tiskovnem sporočilu SSk - se je udeležil tudi deželni tajnik SSk Martin Brecelj in na osnovi
mandata, ki mu ga je potrdilo deželno tajništvo stranke na svoji zadnji seji v torek, 3. marca v Nabrežini, na njem do zadnjega zagovarjal skupen nastop strank levosredinskega zavezništva. To isto Stališče so na sestanku zagovarjali tudi predstavniki Ljudske stranke, zelenih, socialistov (PSI) in republikancev (PRI) ter Gibanja za Oljko, toda na skupno listo ni pristala DSL, ki se je odločila, da se na junijskih deželnih volitvah predstavi samostojno s svojimi ožjimi zavezniki, s katerimi snuje novo stranko levičarskih demokratov.
SSk ocenjuje, da pomeni zavrnitev skupnega nastopa Oljke hudo napako, saj bo to privedlo do novih globokih in mogoče nepovratnih razhajanj v levosredinskem zavezništvu ter najbrž celo do razbitja sa-
mega zvezništva, ki bo na tak naCin na junijskih volitvah prav gotovo poraženo. Kot potrjujejo tudi predvolilne javnomnenjske raziskave, bi bil vsekakor volilni uspeh skupne liste večji, kot pa bo volilni uspeh posameznih strank. Po mnenju SSk gre tudi za škodo s specifičnega vidika slovenske manjšine, saj bi skupna lista Oljke vendarle predstavljala skupno politično streho za dobršen del politično organiziranih Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, kar bi bilo še toliko bolj dragoceno spričo dejstva, da volilna zakonodaja nikakor ne jamči zastopanosti slovenske manjšine. Očitno pa so v DSL prevladali ožji strankarski intresi (sicer legitimni) nad vsemi ostalimi vidiki.
SSk jemlje na znanje nastali položaj. Kot je
njeno deželno vodstvo potrdilo tudi na svoji zadnji seji, pa bo stranka skušala vsekakor poiskati naCin, da bodo v novem deželnem svetu zastopani Slovenci v Italiji, ki zagovarjajo načelo avotnomne politične prisotnosti slovenske manjšine. V tem smislu že tečejo ustrezna dogovarjanja.
»Pozitivni premik v slovenski manjšini«
TRST - Deželno tajništvo SSk je pozitivno ocenilo potek in rezultate srečanja med predstavniki tradicionalnih komponent slovenske manjšine, do katerega je prišlo 25. februarja v Gorici. Predstavniki tradicionalnih komponent slovenske manjšine so na sestanku ustanovili
ožjo delovno skupino, ki bo preučila morebitne popravke skupnega zakonskega predloga za globalno zaščito Slovencev v Italiji; se zavzeli za spoštovanje dogovorov o imenovanju garantov za občila slovenske manjšine in o ureditvi lastništva t.i. »družbenih« nepremičnin slovenske manjšine, kakor je bilo sklenjeno ob ustanovitvi Zadruge Primorski dnevnik.
Zavzeli so se tudi za skupno »nadgradnjo« stare formule skupnega predstavništva v smeri demokratično izvoljenega skupnega zastopstva Slovencev v Italiji. SSk ocenjuje, 'da gre za pomembne premike načelne narave, dokler se iz njih ne bodo rodili oti-pljivejši rezultati, pa stranka ne namerava zunanje nastopati skupno z ostalimi komponentami slovenske manjšine.
Petek, 6. marca 1998
MNENJA, ALPE JADRAN
4
ŽARIŠČE
Darja Betocch
Ko so mi predlagali naj za to rubriko napišem kratek prispevek o svoji izkušnji otroka iz mešanega zakona, sem prvi hip pomislila, da so pravzaprav podobne situacije pri nas precej pogoste in da bom s težavo lahko napisala kaj zanimivega. Takoj zatem pa mi je šinilo v glavo, da je vendarle zelo neobičajno, da te lasten nono noCe spoznati. In ravno to se je pripetilo meni in mojemu bratu. Najin nono, DorCe SardoC, naju ni nikoli hotel spoznati, čeprav je umrl, ko sva bila stara preko dvajset let: ni hotel (ali pa ni mogel) sprejeti dejstva, da je najin oCe Italijan in da šva torej tudi midva na pol Italijana. Njegovega početja ne bom komentirala, kajti vsem je znana njegova protifašistična dejavnost, zaradi katere je bil celo obsojen na smrt: omenila bom samo dejstvo, da so njegova premočrtnost, doslednost, pogum in neomajna zvestoba slovenstvu bile vrlina in herojstvo za našo narodno skupnost, a pravo gorje za njegovo družino. Mislim seveda predvsem na svojo mamo, SardoCevo hčerko, ki je bila dvakrat noseCa in je dvakrat rodila, ne da bi njen oCe na kakršenkoli način pokazal, da je opazil, da je noseča, kasneje pa, da je rodila. Nič: niti besedice med nosečnostjo, niti rože po porodu. Mislim, pa tudi na svojega očeta, Italijana Mar-cella, čigar otroka sta vedno obiskovala slovenske šole ter kulturne in športne ustanove in ki je kljub temu moral dobesedno čakati pred durmi, vsakič ko je spremil ženo na obisk k slovenskemu očetu. Nenazadnje pa mislim tudi na svojega brata in nase, ki so naju ti družinski narodni konflikti verjetno zaznamovali precej močneje od tega, kolikor se zavedava.
Ker seveda ne morem govoriti v bratovem imenu, bom zase rekla, da se genom v brke počutim bolj Slovenka kot pa Italijanka. Moram pa reči, da sem nekaj časa imela kar nekaj občutkov krivde zaradi delne zatajitve svojega italijanstva; začela sem se spraševati, zakaj in zaradi česa ali koga vsaj delno zatajujem to, kar je del mene in kar sem torej jaz. Odgovor sem skušala najprej najti v slovenskem okolju, kamor sem v glavnem zahajala: tedaj nisem tega občutila, ampak seveda je obiskovanje slovenskih šol in ustanov determinantno vplivalo na porast mojega slovenstva. Takrat pa sem v slovenskem ambien-tu zaznavala tudi nekaj nacionalizma, ki je name učinkoval precej moteče in ki bi me od slovenstva lahko kvečjemu odvrnil. Vzrok za zgoraj omenjeno porast sem torej začela iskati drugje: in sicer prvič v družinskih odnosih (slovenski nono, na primer hote odsoten, a večkrat doma in zunaj predmet občudovanja polnih pogovorov, je kmalu prerasel v moji otroški fantaziji v neke sorte ambivalentnega, dobrega in zlega nadčloveškega bitja); drugič pa v neuravnovešenosti družinskega narodnega bipo-larizma. V naši družini je bil namreč oče vedno in izrazito manjšinec. Iz Firenc, kjer se je rodil, in iz Bologne, kjer je obiskoval univerzo in spoznal bodočo ženo, se je priselil v Trst; to pomeni, da so vsi naši najbližji italijanski sorodniki (nonoti, teta,, sestrična) živeli v Firencah, kar je seveda zelo otežkočalo oz. onemogočalo vzdrževanje pogostih in rednih odnosov z njimi (naj mimogrede omenim, da je bil oče mojega očeta, Carlo Betoccbi, dober pesnik ter zelo markantna in zanimiva osebnost, za naju z bratom pa le prijazen star gospod). Določeno težo pa je nedvomno imelo tudi dejstvo, da je moj oče Florentinec in torej v bistvu popolnoma tuj narodnim konfliktom in včasih prav strastni ali celo slepi privrženosti eni ali drugi narodni skupnosti, čemur pa kaže, da se je v naših krajih silno težko izogniti. Tako
se mi je oče večkrat zdel prav seraf-sko ravnodušen, kot bi prihajal s kakega drugega planeta: tuj italijanskemu nacionalizmu in fašistični mržnji do Slovencev, ampak istočasno tudi precej indiferenten do manjšinske problematike (tudi slovenščine se na primer, kljub začetnemu trudu in navdušenju, ni naučil). Zaradi pomanjkanja stika z italijanskimi sorodniki in zaradi očetove neprizadetosti ob nacionalnih vprašanjih je torej zame edini močni referenčni narodni model postala materina dosledna in angažirana predanost slovenski stvari.
In vendar sem se z leti prepričala, da je na etiologijo mojega predomi-nantnega slovenstva paradoksalno najbolj vplivala ravno sovražnost italijanskega ambienta, v katerem zamejci živimo: le-ta me je namreč nekako prisilil, da sem ojačila to, kar je bilo ogroženo. Toda o tem ne bom pisala: vsi na žalost predobro vemo, kako Slovencem zunaj matice stalno grozi asimilacija v tej ali oni varianti.
Raje bomo menila, ne zamerite, boleče stiske, izvirajoče iz konflikta med mojima dvema narodnima komponentama. Konflikt, to je dejstvo: ne pa sožitje ali recipročno oplojevanje. Ne bom poglabljala argumenta o razdvojenosti, ki jo čutim že v sami svoji osebnosti med »italskim soncem« na eni strani in »mračnim srdom«, »upornostjo« in »krutostjo« svojih slovanskih prednikov na drugi strani (da citiram poezijo »Vprašanje« Alojza Gradnika, ki je tudi izviral iz mešanega zakona). Raje bom nekaj besed povedala o dvojnem in nasprotujočem si čutu nacionalne pripadnosti nas narodno hibridnih ljudi. V času, ko se toliko govori o konstruktivnem sožitju, o mutietničnosti, o multi in interkulturalizmu, se bojim, da me bo marsikateri odprt, kulturen in do-bromisleč Slovenec obtožil, da zganjam običajno retoriko. In vendar ni tako. Naj na kratko omenim samo dve epizodi, ki pa v svoji banalni vsakdanjosti dobro ponazarjata konfliktno razpetost med dvema poloma, ki jo neprestano doživljam od otroštva dalje. Pred nekaj dnevi smo v petem razredu (poučujem italijanščino na slovenskem znanstvenem liceju: kakšno naključje, kajne?) obravnavali literaturo italijanskega Risorgi-menta: vsakič me gane, vsakič občutim v njej plemenito stremljenje italijanskega naroda po svobodi, po neodvisnosti od zatiralca; spominja me na slovensko literaturo v času NOB, predvsem na Kajuha, čigar poezije znajo biti tako nežne in istočasno tako junaške in bodrilne. Ko pa o tem v razredu predavam, z ljubeznijo in empatijo do zatiranih Italijanov, vidim, da so moji dijaki nekako v zadregi, da se njihovi pogledi izogibajo mojemu (ali je pa ta občutek le projekcija zadrege, ki jo moj italijanski jaz čuti pred mojim slovenskim jazom). Po drugi strani pa se mi dogaja to: nedavno sem se prav močno sprla - seveda v imenu slovenstva - z milansko soprogo mojega slovenskega prijatelja (oba stanujeta v Trstu), katera trdi, da bo svoje bodoče otroke vpisala v italijansko šolo: groza vseh groz! Izdajstvo!
Skratka: položaj nas hibridnih narodnih »tvorb« ni lahek. Tudi meni ni bilo všeč zgraditi lastno identiteto (tudi) na občutku nedvoumne pripadnosti določeni narodni skupini. In vendar mi je to nemogoče. Proti svoji volji sem prisiljena, da se zavedam relativnosti vsega: tudi na tem področju. S trepetom sledim debatam o multikulturali-zmu, ki jih je pred kratkim zopet sprožil še posebno Mermoljev esej Narod in drugi: pravi balzam za mojo dušo, ki pa je na žalost istočasno vzbudil reakcijo skeptičnega »Pozor!« v moji racionalnosti.
TRST / RAZPRAVA NA POBUDO TELEOUATTRO
Violante-Fini: različna mnenja v TV oddaji
Zigante je prehitel po desni poslonco NZ Menio
TRST - Bližnje soočenje med predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem in predsednikom Nacionalnega zavezništva Gian-francom Fini jem je bila tema oddaje, na katero je zasebna TV postaja Telequattro povabila vidne politike in upravitelje. V debati, ki jo je vodil novinar Roberto Morelli, so sodelovali podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (DSL), poslanec NZ Roberto Menia, deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, tržaški podžupan Roberto Damiani, devinsko-na-brežinski župan Marino Vocci ter predsednik Zveze istrskih združenj Dennis Zigante.
Edini, ki se je opredelil proti pobudi Univerze, je bil Monfalcon, medtem ko so ostah, sicer z različnih zornih kotov in z različnimi poudarki, pokazali zanimanje za soočenje med Violantejem in Finijem. Zanimivo je, da je Zigante takorekoč po desni stalno prehiteval Menio, ki je bil vsekakor zelo splošen in oprezen, saj se je izognil kakršnemu koli natančnejšemu stališču o zgodovinskih dogajanjih v naših krajih. Stalno je omenjal nedavno konferenco NZ v Veroni in željo, da bi Finije-va stranka postala moderna in demokratična desničarska sila.
Budin je dejal, da pobuda fakultete za politične vede, nima namena odkriti zgodovinskih resnic; vsaka stran ohranja svoj spomin, te spomine pa je treba medsebojno spoštovati. V tem je treba narediti kakovostni skok,
zato bo soočenje med Violantejem in Finijem predvsem simbolnega pomena. Nobenega enačenja med fašizmom in antifašizmom, pobudo v Verdijevem gledališču bo treba ocenjevati po njeni resnični vsebini in je ne odklanjati apriori, kot žal delajo nekateri.
Da gre za izrazito politično pobudo je trdno prepričan Monfalcon. Po njegovem je treba soočenje Violante-Fini »brati« tudi v luči ustavnih reform (glej zbližanje D’Alema-Fini), zato od tega ni pričakovati nič dobrega, prav nasprotno. Ni res, da je tržaška levica molčala o fojbah, je še poudaril zastopnik SKP, ki je glede tega omenil živahne in tudi napete razprave v krajevni KPI, o
kateri pričajo številni dokumenti in tudi publikacije. Desničarji niso več sovražniki, a politični nasprotniki, tako zastavljena pobuda Univerze pa ne bo prispevala k pomiritvi.
Damiani je, podobno kot Budin, prepričan, da Violante in Fini ne bosta spremenila tolmačenj zgodovine, bosta pa lahko prispevala k medsebojnemu spoštovanju. Ni res, kot trdi Zigante, da so za fojbe odgovorni »slavocomunisti«, ki je protizgodovinski in žaljiv pojem, saj so za to tragedijo krivi komunisti in ne slovenski ali hrvaški narod, kot priča dejstvo, da so v fojbe končali tudi Slovenci in Hrvati. Ge bi vsi razmišljali kot Zigante, bi potem lahko vse
PREDSTAVITEV KNJIGE
V	Mačkoljah o »Političnem
ciklonu nad Istro«
V	torek, 3. t. m., so v srenjski hiši v Mačkoljah predstavili knjigo Milana Gregoriča Politični ciklon nad Istro. Srečanje je priredilo Prosvetno društvo Mačkolje.
Na začetku je v imenu prirediteljev spregovoril Niko Tul, zatem je besedo prevzel Milan Gregorič, ki se je v svojem izvajanju osredotočil predvsem na posege t.i. "uradne" in "neuradne" Italije v istrski prostor ob razpadu Jugoslavije in osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Ti posegi so se udejanih v podeljevanju pokojnin in državljanstev, v medijskem prodoru na Primorsko, Istro in Kvamer s prodajo dnevnika II Piccolo po ugodni ceni, v zamisli o Istri kot avtonomni regiji, v povezovanju določenih krogov ita-lijanske desnice s srbskimi nacionalisti in v italijanskih pritiskih na Slovenijo in Hrvaško glede vprašanja nepremičnin optantov.
Avtor je dodal, da je Hrvaška silovito reagirala, Slovenija pa ne. Cilj vsega tega je bil destabilizirati Istro in jo postaviti pod protektorat Evrope in Italije. To se sicer ni zgodilo, ni pa mogoče še reči, kolikšne bodo posledice podeljevanja državljanstev, vpisovanja slovenskih in hrvaških otrok v šole italijanske manjšine in kupovanja nepremičnin.(iž)
_________TRST / GLASBENA MATICA_______•_
Za bolj koordinirano delovanje
Srečanje predstavnikov skupin z umetniškim vodjo in ravnateljem GM
TRST - Na pobudo umetniškega vodje GM in koordinatorja vokalnih in instrumentalnih skupin, ki delujejo pod okriljem Glasbene matice Janka Bana (na sliki), so se na sedežu GM z njim in z ravnateljem šole GM »Marij Kogoj« Bogdanom Kraljem, sestali predstavniki Tržaškega okteta, Mešanega zbora »Jacobus Gallus«, Ženskega zbora GM, Vokalne skupine »Musiča noster amor«, Godalnega kvarteta GM, Instrumentalnega tria GM in Harmonikarskega ansambla »Synthesis 4«.
Namen srečanja je bil, kot je v uvodu povedal Ban, vzpostaviti boljše medsebojno poznavanje, po možnosti in okvirno terminsko koordinirati delovanje, slišati kaj GM pričakuje tod posameznih skupin in kaj skupine pričakujejo od Glasbene matice. GM deluje, je še povedal Ban, v nekakšnem prehodnem obdobju, ko se pripravlja na podržavljanje
svoje šole oz. na prestrukturiranje v avtonomno sekcijo tržaškega konservatorija »G. Tartini« in s tem v zvezi na vselitev v nove prostore. Posebej je opozoril tudi na skorajšnjo 90-le-tnico ustanove, ki bo prihodnje leto, na kar se je treba začeti pripravljati že danes na vseh področjih delovanja GM, to je na šolskem, koncertnem in na področju aktivnosti vključenih glasbenih skupin.
V nadaljevanju so predstavniki posameznih sku-
pin predstavili svojo dejavnost v zadnjem času in okvirne programe za prihodnje obodbje, nanizali pa so tudi vrsto praktičnih, strokovnih, finančnih in organizacijskih vprašanj s katerimi se soočajo in tudi dali nekaj konkretnih predlogov o tem kakšno pomoč si želijo in pričakujejo odGM.
V povzetku srečanja, kateremu bodo sledila še druga o bolj specifičnih temah, je Ban z zadovoljstvom podčrtal, da vse skupine delujejo na zgledni profesionalni ali polprofesionalni kakovostni ravni in da dosegajo pomembna priznanja tudi v državnem ali celo mednarodnem okviru. Ravnatelj Kralj pa je srečanje ocenil kot koristno in pozitivno, saj so bila nakazana nekatera vprašanja, katerim bo treba nameniti večjo pozornost, kot so skrb za strokovno izpopolnjevanje, vprašanje strokovne kritike, itd. (j.k.)
Nemce enačili z nacisti in vse Italijane s fašisti.
Prav je, da vsakdo goji svojo identiteto in svoj zgodovinski spomin, a ne eden proti drugemu, kot se je dogajalo doslej, je poudaril devinsko-nabre-žinski župan Vocci. Da je treba na področju spoštovanja identitet še marsikaj narediti je Vocci omenil poseg predsednika senata Nicole Mancina na odprtju akademskega leta Univerze, v katerem se je govornik spomnil Sveva, Sabe in še drugih italijanskih osebnosti, ni pa npr. omenil Kosovela, Rebule ali Pahorja. Med izrecno obravnavo zgodovinskih dogajanj je Budin poudaril, da se ob Rižarni in fojbah čestokrat pozablja na fašistično nasilno raznarodovanje Slovencev.
PISMA
UREDNIŠTVU
Zapuščena
poslopja
niso
privlačna
Kot oče dveh otrok, ki obiskujeta slovensko šolo, sem prebral z velikim zanimanjem pismo g. Stoke v torkovi številki PD. V njem se mnogo govori o Londonskem sporazumu in o manjšinskih šolah, a bore malo o otrocih in o njihovih pravicah. Gospod Stoka navaja primer istrskega otroka, ki naj bi rešil narodne interese tamkajšnje italijanske manjšine, s tem, da je ostal edini otrok v šolskem poslopju. Meni se ta malček zares smili, in iskreno upam, da takšna žalostna usoda ne bo doletela nobenega našega otroka, slovenskega, italijanskega, mešanega, asimiliranega ali deasimiliranega, ker sem trdno prepričan, da ima vsak otrok osnovno pravico do socializira-nja s sovrstniki. Glavni problem ni to, da mora biti manjšinska šola v skladu z Londonskim sporazumom, problem je, da mora manjšinska šola imeti svojo privlačno moč, zato da bi pritegnila k sebi čimveč otrok. Te moči zapuščena poslopja seveda nimajo. Sodeč po tem, kar slišim pred šolskimi' vrati, »navadni« starši smo vse to že zdavnaj razumeli.
S spoštovanjem
Andrea Sgarro
PS: Opravičujem se za morebitne napake, a sam nisem obiskoval slovenskih šol.
PRIZNANJA / ZA DISERTACIJE V A.L. 1995/96
Podelili nagrade Sklada S. Tončiča
Glavno nagrado prejel Andrej Zaget
JAVNI RED / VERJETNO VROČ DAN
Fašisti na ulicah, levi centri proti, SKP za prepoved
Preti nevarnost provokacij?
Danes bo z vidika javne varnosti verjetno precej vroče: fašisti so napovedali zborovanji (dopoldne pred sodnijo, popoldne pa na Drevoredu), gibanje Socialnih centrov pa napoveduje, da bo preprečilo fašistično pobudo.
Zborovanje fašistov je sklicala strankica MSI -Fiamma tricolore, ki jo v Trstu vodi Manlio Porto-lan, svojčas vpleten v preiskavo o milanskih atentatih in tudi zaradi atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu: dopoldne se bodo zbrali pred
Dobitnik velike nagrade Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič za diplomske disertacije v akademskem letu 1995/96 je Andrej Zaget. Prejel jo je za diplomsko nalogo o »vlogi možganskih režnjev pri dolgotrajni koncentraciji«. Poleg velike nagrade, ki nosi ime po odvetniku in javnem delavcu Franetu Tončiču, je komisija Sklada podelila še troje enakovrednih priznanj, in sicer Maili Ožbič za disertacijo z naslovom »Cvetnik verificiranih sentenc bizantinskega princa Andronika Paleologa«, Aleksi ju Jer-cogu za diplomsko nalogo z naslovom »Razigrani jezički -Organologija in muzikološki pristopi k študiju harmonike« ter Mitji Ozbiču za disertacijo z naslovom »Jezik v pravnih aktih: raba manjšinskih in tujih jezikov v kazenskem postopku v Italiji«.
Nagrade Tončičevega sklada so slovesno podelili sinoči v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik Sklada Boris Kuret. Med drugim je opozoril, da Sklad letos slavi 45-letnico obstoja in da bi želel obnoviti ter pomnožiti svoje članstvo. V tem smislu je Kuret povabil vse zainteresirane, naj se prijavijo. Utemeljitev nagrad pa je na večeru podal prof. Marko Kravos, ki je na čelu komisije Sklada nasledil prof. Pavleta Merkuja. Kravos je omenil, da se je na razpis Sklada za akademsko leto 1995/96 odzvalo osem diplomirancev, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih, poudaril pa je, da je kakovost prijavljenih disertacij prav gotovo zelo visoka.
Glavno nagrado je dobitniku Andreju Zagetu izročil predsednik Sklada Boris Kuret, ostala tri priznanja pa so izročili ravnatelja Zadružne kraške banke Klavdij Brajnik in Nove tržaške kreditne banke Enzo Ortolan ter konzul Republike Slovnije v Trstu Zorko Pelikan v imenu ustanov, ki so nagrade s svojimi prispevki omogočile. Večer je povezovala Nerina Švab, popestril pa ga je Tom Hmeljak z igranjem na vibrafon.
Na sliki (foto KROMA) nagrajenci (z leve proti desni): Mitja Ozbič, Aleksij Jercog, Andrej Zaget in Maila Ozbič.
POMOČ PRIŠLA PREPOZNO
Za smrt 34-letnega moškega zelo verjetno knva mamila
Osebje službe 118 se je sicer z vso hitrostjo odpravilo v Ul. della Cereria, vendar 34-letnemu Ruggeru Bozzaiu ni moglo več pomagati, izdihnil je še pred njegovim prihodom. Vzroke smrti bo sicer pokazala obdukcija, vendar domnevajo, da so zanjo kriva mamila, verjetno prevelika doza: znaki jemanja mamil so bili namreč opazni.
Bozzaia, ki je živel z materjo, so našli v stranišču v 1. nadstropju. Poslopje v Ul. Cereria je namreč že staro in ima še skupna stranišča, tako kot so jih imeli nekoč. Prvo so na kraj prihitelo osebje službe 118, ki je zatem tudi obvestilo policijo. Kaže, da je na pomoč poklicala Bozzaieva mati. Kot se dogaja ob podobnih tragičnih priložnostih, so poklicali tudi osebje znanstvenega oddelka in sodnega zdravnika Costantinidesa.
Bozzai je bil preiskovalcem že dalj časa znan kot odvisnik.
Egipčan umrl pri delu
Pri VI. pomolu v novem pristanišču se je včeraj smrtno ponesrečil 57-letni agiptovski državljan Abdel Rafei Zidan El Sayed El Shika. Do nezgode je prišlo okrog 14.15. Abdel Rafei Zidan je bil vkrcan na ladji »Ras Mohamed«, ki pluje pod egiptovsko zastavo. Delal je kot pomorščak in ko so ladjo privezali ob pomol, je skušal namestiti premično lestev, pri čemer je spodrsnil in padel v vodo. Ob tem je z glavo nesrečno udaril ob pomol, poškodba, ki jo je utrpel, je bila tako huda, da je bil na mestu mrtev.
Na kraj nezgode so poklicali osebje znanstvenega oddelka tržaške kvestme, ki je opravilo vse potrebne izvide, prišli so tudi agenti pristaniškega komisariata, ki so zadolženi za preiskavo.
PREDSTAVITEV
Manjšine (in njihove jedi) v loncu Wotnraud de Concini
V loncih manjšin se kuhajo krompir, fižol, cvetača, koruza, ajda. Sestavina tradicionalnih jedi desetih manjšin z italijanskega alpskega loka je podobna, ženske pa so znale s svojo ustvarjalnostjo pripraviti niz posebnih, tipičnih receptov, ki jih je VVolftraud de Concini zbrala in vključila v svojo najnovejso knjigo Le minoranze in pen-tola (Manjšine v loncu). Knjigo, v kateri so zbrani recepti jedi desetih manjšin, so včeraj predstavih v knjigami In-temazionale Transalpina ob prisotnosti avtorice, ki se je med drugim zahvalila Vesni Guštin, Marti Košuta in Ga-brielli Devetak za pomoč pri zbiranju receptov slovenskih jedi. Danes bo predstavitev dočakala reprizo v Križu, kjer bo v kmečkem turizmu Bibc tudi priložnost za pokušnjo tipičnih manjšinskih jedi.
DOKAJ SKROMEN PLEN
Oborožena roparja tokrat v mlekarni v Ul. Boccaccio
Pred nekaj dnevi so oropali bar-gostilno »Ai Cavai« v Ul. Palestina, v ponedeljek je bil na vrsti bar »Violetta« v Ul. Ros-setti, iz katerega so odnesli okrog milijon lir, pred-sinočnjim sta neznanca oropala mlekarno v Ul. Boccaccio 4. V bara v Ul. Rossetti so se roparji sprva vedli kot običajni klienti, eden je šel telefonirat, druga dva sta si naročila kavo, ko pa je v proštom ostala sama upraviteljica VVanda Asperti, so pokazali svojo namero, potegnili so pištolo, ji vzeli denar ter veleh, naj gre v toaleto in tam ostane okrog deset minut (zakleniti je niso mogli, ker so vrata bila brez ključa). Govorih so z južnjaškim naglasom, kot neznanca, ki sta pred-sinočnjim okrog 20 ure vstopila v mlekarno v Ul. Boccaccio. Eden je bil star okrog 40-45 let, visok 1,80 m, temnih las, z južnjaškim naglasom, drugi je bil precej mlajši, imel je
okrog 25 let, visok je bil 1,90 m, vitke postave, srednje-dolgih las, upraviteljica Scarciova ni vedela povedati, s kakšnim naglasom je govoril.
Roparja sta dejala, da bi rada kupila nekaj prehrambnih izdelkov. Nenadoma pa je starejši potegnil pištolo, začel groziti Scarciovi ter se polastil okrog 600 tisoč lir, ki so bile v blagajni. Zatem je žensko prisilil, da je stopila v sosednji zelo tesen prostor. Kasneje se je osvobodila, podrla je vrata, in poklicala pohcijo.
Aretirali Zanina
Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali 27-let-nega Franca Zanina iz Ul. Udine 21, ki mora za enajst mesecev v zapor: toliko je znašala kazen za razne prekrške. Zanin je bil sicer poskusno dodeljen k neki ustanovi, vendar se po mnenju pristojnega sodnika ni držal sprejetih obveznosti.
sodno palačo, da bi tam protestirali proti »sodnemu preganjanju kamera-dov«, popoldne pa krenili z Drevoreda 20. septembra s sprevodom skozi mesto vedno v podporo svojim kameradom, ki jim bodo sodili zaradi enega od številnih napadov in pretepov na območju Drevoreda.
Kot rečeno pa se na skrajni levici pripadniki gibanja Socialnih centrov pripravljajo, da bi onemogočili fašistični manifestaciji, če tega ne bodo storile sile javnega reda. Napovedali so prihod somišljenikov iz Padove, Marghere, Benetk, Roviga in Milana. V podobnih primerih so doslej preprečili spopade že s tem, da so policisti onemogočili, da bi skrajneži iz drugih krajev sploh prišli z železniške postaje na cesto.
Včeraj popoldne smo prejeli tudi tiskovno , sporočilo Stranke komunistične prenove: pokrajinsko tajništvo SKP je pozvalo tržaškega prefekta, naj prepove »dan razsajanja«, ki ga pripravlja Fiamma tricolore. Treba je izvajati zako-ng, na podlagi katerih je treba preprečiti fašistične dejavnosti, ki spodbujajo sovraštvo in nasilje, meni vodstvo SKP, in opozarja tudi na nevarnost, da bi s tovrstn-mi manifestacijami merilih k vzpostavljanju napetosti in zasenčili nasprotovanje demokratične in antifašistične javnosti napovedanemu srečanju med Violan-tejem in Finijem. SKP zato poziva vse, naj se izognejo fašističnim provokacijam.
NOVICE
V	Križu razprava
o vprašanju azbesta
V	Sirkovem domu v Križu bo v ponedeljek, 9.3. ob 20.30 skupščina o odlagališču azbesta, ki jo prirejata Občina Devin-Nabrežina in zahodnokraški rajonski svet. Prisotni bodo nabrežinski župan Vocci, predsednik sosveta Bisin in strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem problemom.
Predstavitev nove kulturne pobude
Na sedežu ustanove za turistično promocijo (Ul. S. Nicolo 20) bodo danes ob 12. uri predstavih revijo in naslov na internetu »Trieste Artecultura«, ki so ju uresničih pri Hammerle Editori. Gre za prvi tak primer v deželi, saj so s 1. januarjem usposobili naslov »www.artecultura.it«, ki na raznih straneh prikazuje katalog del raznih umetnikov, med katerimi so tudi Lojze Spacal, Robert Hlavaty, Deziderij Švara in številni drugi. V dveh mesecih si je naslov ogledalo na stotine uporabnikov, ne samo iz Italije, temveč tudi iz ZDA, Japonske, Francije, Avstrije, Nemčije, Slovenije, Islandije, Argentine, Kanade, Brazilije in Avstralije.
Revija »Trieste Artecultura« bo izhajala mesečno, prva številka izide ta mesec in na 32 straneh prinaša obsežne prispevke o umetnikih, b kulturnih dogodkih in razstavah v mestu, pri njej sodelujejo znana imena (Claudio Grisannich, Bruno Maier, Laura Ruaro Loseri, Claudio II.Martelli, VValter Abrami, Sergio Molesi, Luciano Cehi, Marianna Accerboni, Chiara Corbatto, Renzo Boscarol, Maria Cristina Vilardo, Mary Barbara Tolusso, Patizia Valli, Tino Sangiglio).
»Materiali III. tisočletja«
Kulturni krožek »Tretje tisočletje« bo danes ob 18. uri na sedežu v Ul. Dante 5 (E. nadstropje) priredil predavanje prof. inž. Orfea Sbaizera s tržaške univerze na temo »Materiali tretjega tisočletja: inteh-gentni materiah«. Sbaizera bo tudi s pomočjo diapozitivov orisal materiale s presenetljivimi lastnostmi, s katerimi bomo vsak dan imeli opravka v novem tisočletju: keramični motorji, biomateriali, materiali s »spominom« o obliki itd. Prikazali bodo tudi prave srčne in druge proteze, ki so jih naredih s takimi materiah: pri njihovi raziskavi sodelujejo tudi v Trstu
Natečaj ob škedenjskem pustu
Ob škedenjskem pustu je združenje »Servola Insie-me« s podporo ustanove za turistično promocijo razpisalo natečaj na temo »Creativita nel camevale tra stelle filanti e filo magico«. Natečaj je odprt vsem in je razdeljen na pet sekcij: osnovne, nižje in višje srednje šole, mladi do 20. leta starosti, odrash. Vsakdo lahko predstavi samo en literarni tekst, v italijanščini ali tržaškem narečju, na največ dveh tipkanih straneh. Kvota za sodelovanje znaša 10 tisoč lir, tekste pa je treba poslati ah izročiti do 15. t.m. na tajništvo združenja Servola Insieme (Ul. dei Sončim 159/13) ah pa izročiti v slaščičarni »Ester & Marta« v Skednju 114, ter v mestni knjižnici (Trg Hortis 4 - sekcija za otroke, ponedeljek - petek od 15.30 do 18.30). Podrobnejše informacije dobimo tudi po telefonu (810222, 814366 in 301214 od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30, fax pa ima številko 307108. Združenje razpisuje tudi fotografski natečaj.
ZDRAVSTVO / NASLEDILA JE PROF. GERINU
Elettra Dorigo na čelu Buria
Nova komisarka pred problemom finance in sanitarnega vodstva
S krajšo slovesnostjo so v bolnišnici Burlo Ga-rofolo predali posle med dosedanjim in novim komisarjem, ki bo vodil ustanovo: izrednega komisarja prof. Guida Čerina bo nasledila prof. Elettra Dorigo.
Dorigova, ki je v tekmi za vodstvo bolnišnice prehitela nekdanjega rektorja Borrusa, je javnosti znana kot nekdanja tajnica Ljudske stranke, je pa tudi univerzitetni docent odontostomatolo-gije na medicinski fakulteti. Med glavnimi problemi, s katerimi se bo morala spoprijeti, je finančni primanjkljaj in ureditev sanitarnega vodstva. Ob njenem nastopu je namreč odstopila dosedanja sanitarna direktorica S trohi, ki bo nastopila novo službo v Lombardiji.
Večerja s Kurdi
Sinoči je bila na pobudo združenja Rasizem
stop in Radia Balkan v Ljudskem domu v Pod-lonjerju večerja solidarnosti s skupino osmih kurdskih pribežnikov, ki so že nekaj tednov v
našem mestu, kjer čakajo na dodelitev statusa pri-bežnika. Zbrali so finančne prispevke, pa tudi oblačila in druge oblike pomoči.
Jutri odprtje razstave »podobe Elettre«
V trgovskem centru »E Giuha« v Ul. Giulia 75/3 bodo juti ob 17. uri odprh razstavo »podobe Elettre«. Odprtja se bo udeležil prof. Giorgio Margaritondo, ki poučuje liziko na švicarski pohtehnični šoli v Lau-sannu in je koordinator na oddelku za eksperimentiranje pri tržaški Eletti. Razstava, ki jo je priredila »Cultura Viva« s sodelovanjem družbe Sincrotrone di Trieste ter centra »E Giuha, bo odprta do 21. t.m. (v ponedeljkih od 15. do 19. ure, od torka do sobote od 10. do 19. ure, vstop je prost).
Openski tramvaj ne bo vozil tri dni
Zaradi vzdrževalnih del ter namestitve neke nove naprave openski tramvaj ne bo vozh v dneh 10., 11. in 12. t.m. Nadomestih ga bodo z avtobusi. Kdor ima abonma za progo št. 2 (torej za openski tramvaj), se bo lahko poslužil avtobusov št. 3,4,14 in 28, vendar samo za skupne odseke ah odseke, ki so v bližini tramvajske proge.
_____8. MAREC / V MESTU IN OKOLICI_
Številne pobude ob Dnevu žensk
Solidarnost DSL afganistanskim ženskam
MILJE / 20 LET ZBORA JADRAN
Zbor, ki opravlja širše poslanstvo
Pogovori dirigentko MortoVodopivec ob nocojšnjem jubilejnem nastopu
V	prihodnjih dneh se bo na Tržaškem zvrstila kopica prireditev ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Tržaška sekcija Amnesty intemational bo jutri od 16. ure do 19.30 in v nedeljo od 10. do 13. ure na Borznem trgu zbirala podpise za obrambo žensk v Saudski Arabiji, Hrvaški, Mehiki in Zimbabveju.
V	okviru akcije Humanitarnega urada Evropske skupnosti Cvet za ženske iz Kabula v znak solidarnosti z afganistanskimi ženskami zbira Koordinacijski odbor demokratičnih žensk Demokratične stranke levice podpise na sedežu v Ubci S. Spirisio-ne 7 od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Zenski forum Stranke komunistične prenove pa
V ožjem krogu odbora Zveze vojnih invalidov NOB in Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, s prisotnostjo predstavnika VZPI-ANPl in predstavnika SKGZ, so v sredo popoldne na skromen za-
to pa toliko bolj prisrčen način počastili visoki življenjski jubilej, 80-letnico Anice Udovič, ene prvih tržaških aktivistk od leta 1941, zaupne kurirke partizanke od leta 1944, sousta-
je izbral za geslo letošnjih osmomarčevskih proslav boj za dosego 35-urnega delovnika za delavke in delavce.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL bo priredil od danes do nedelje, 16. marca kar osem prireditev na raznih sedežih sindikata. Jutri bo tako srečanje med drugim v Domu za ostarele Stuparich, in sicer opoldne. Sindikat upokojencev CGIL želi ob letošnjem osmem marcu predvsem opozoriti na deželni zakon v korist priletnih oseb, za katerega upa, da ga bo deželni svet odobril še v tej zakonodajni dobi.
Dan žensk bodo proslavili tudi po slovenskih društvih in vaseh. Že sinoči je Slovensko kulturno društvo Jože Rapotec iz
noviteljice in dolgoletne tajnice Združenja aktivistov na Tržaškem. V imenu odbora ji je k jubileju čestital najprej predsednik Srečko Colja, njena sodelavka v raznih organih, ki se ukvarjajo s socialnimi in zdravstvenimi
vprašanji bivših borcev, invalidov in aktivistov, Nevenka Pečar pa je izpostavila jubilantski delež na tem področju. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se ji je v imenu krovne organizacije zahvalil
Prebenega priredil proslavo, na kateri so sodelovali učenci osnovne šole Bolju-nec-Boršt-Pesek z igrico Več daš, več imaš, mešani pevski zbor in DPS F. Venturinija od Domja.
Jutri bodo proslavili dan žensk v Srenjski hiši v Mačkoljah, kjer bo v organizaciji Kulturnega društva Primorsko gostovalo Prosvetno društvo Slovenec iz Boršta z veseloigro »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjo-na«.
V nedeljo, 8. marca bosta potekali proslavi dneva žensk na Opčinah in v Mavhinjah, v ponedeljek, 9. marca, pa bodo na prireditvi Slovenskega kulturnega društva Vigred v Sempolaju nastopili Van-ka in Tonca in oktet Odmevi.
za vse, kar je v letih 1941-1945 in po njih naredila in podčrtal, kako je pomembno, da vsi skupaj skrbimo za ohranjaje zvestobe idealom NOB ter da jih posredujemo mladim. Nazadnje je Jože Koren še obširneje prikazal aktivistični lik jubilantke Anice in odgovorne naloge, ki so ji bile zaupane med vojno kot požrtvovalni in zanesljivi kurirki na zvezi Trst-Milan. Dejal je med drugim, da so to, kar je delala ona in drugi, kamni v velikem mozaiku narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda in da je treba kolikor še niso, vse velike in male stvari zapisati, ne za njihove akterje, marveč za zgodovino.
Jubilantka, ki jo poleg zvestobe odlikuje tudi izjemna skromnost, se je ganjena zahvalila za izrečene besede, priznanja in voščila, skromno kot je njen značaj, dejala, da je delala samo to, kar ji je velevala dolžnost zavedne Slovenke v usodnih časih nadfašistične okupacije.
Milj ski Slovenci se bodo nocoj ob 20. uri zbrali v gledališču Verdi v Miljah na proslavi dneva slovenske kulture. Letošnja proslava bo potekala v znamenju 20-let-nice ustanovitve pevskega zbora Jadran, ki je prvič nastopil prav na Prešernovi proslavi v Miljah izpred 20 let, in sicer natanko 25. februarja 1978.
Zbor v zadnjih letih vodi Marta Ščuka Vodopivec. V to pevsko skupino je pristopila leta 1982 kot pevka ter kaj kmalu postala korepetitorka. Vodstvo zbora pa je prevzela leta 1993. Tedaj je imela za seboj že daljšo pevsko in sploh glasbeno pot, saj je začela peti že v mladih letih v otroškem in nato v mladinskem zboru Glasbene matice v Trstu.Pela je tudi v cerkvenem zboru v Rojanu,, od koder je doma, nato pa še v zboru Jacobus Gallus pod vodstvom Ubalda Vrabca in Janka Bana. Poleg tega je tudi študirala klavir na šoli Glasbene matice.
Gospa Vodopivec, bi najprej v glavnih obrisih obnovili zgodovino zbora Jadran?
Zbor se je osnoval resnici na ljubo že leta 1977. Tedaj se je zbralo 18 pevcev z miljskega konca in pod vodstvom Draga Petarosa začelo vaditi v prostorih tedanjega Ljudskega doma pri Korošcih. Prvič pa je zbor nastopil v javnosti na Prešernovi proslavi februarja 1978 v Miljah. Tedaj si je zbor že nadel ime Jadran, vodil pa ga je Cveto Marc, ki je na tem mestu ostal do leta
1982. Kot pevovodje so se nato zvrstili Ivan Tavčar (1982-83), Rihard Lahajnar (1983-86), Mirjana Bonin (1986-93) ter jaz.
Zbor nastopa predvsem na krajevnih proslavah in prireditvah, saj je sploh edini pevski zbror v Miljah. Svoj čas, doker je bil številčnejši, pa je pel tudi na revijah Primorska poje in na drugih podobnih glasbenih srečanjih.
S kakšnimi problemi se zbor spopada?
Kot rečeno, je pevcev v zadnjih letih vse manj. Marsikdo poleg tega poje v drugih glasbenih skupinah, tako da se zberemo na vajah samo enkrat tedensko. Seveda v takšnih
razmerah ni mogoče pričakovati kdove kako visokih umetniških dosežkov.
Sicer pa vloga zbora ni samo ozko glasbene narave...
Prav gotovo. Ze s svojim obstojem izpričujemo slovenskio pristotnost v milj ski občini. Z drugimi besedami, zbor Jadran opravlja tudi izrazito narodnostno poslanstvo.
Kako pa gledate v prihodnost?
Mi nameravamo vztrajati z gojenjem slovenskega petja. Prepričani smo, da opravljamo pomembno-delo. Upamo tudi, da se bodo razmere pri nas toliko izboljšale, da bo naša pesem še dolgo živela.
Si PRIREDITVE
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in ZBOR JADRAN vabita na dan slovenske kulture in 20-letnico zbora Jadran danes, 6. marca!998 ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. Kulturni spored bodo oblikovali učenci COS Albin Bubnič, harmonikar Igor Zobin, zbor Jadran, recitatorja Milan Viola in Martina Colom-bin ter violinistka Raffaella Petronio. Slavnostni govornik bo Ace Mer-molja.
KD LIPA vabi danes, 6. marca, ob 20.30 v Bazov-ski dom na VEČER ZENSKE USTVARJALNOSTI ob 8. marcu, dnevu žena. Na programu bo predstavitev knjige Neve Lukeš Delčki našega vsakdana, predstava ročnih del domačinke Olge Kovačič in glasbeni vložek diatoničnih harmonik Alessandre Mignacca in njenih gojenk. Sledi družabnost.
KD FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA vabita na proslavitev dneva kulture danes, 6. marca, ob 20.30 v kulturni center Anton Ukmar Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Primorsko, MePZ Rdeča zvezda, gojenka Glasbene matice iz razreda Prof. Vesne Zuppin Nataša Zerjul (klavir). Priložnostni govor - Nerina Švab.
KD PRIMORSKO
Mačkolje vabi na prireditev ob DNEVU ZENA jutri, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo. Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«.
KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124 - z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI gledališke skupine Metronom KD Valentin Vodnik, bomo proslavili v nedeljo, 8. marca 1998 ob 17. uri MEDNARODNI DAN ZENA.
KD VESNA iz Križa bo proslavilo Dan slovenske kulture ob 75. letnici ustanovitve v nedeljo, 8. marca ob 17. uri v domu Alberta Sirka. Sodeluje OS Alberta Sirka, kriški ustvarjalci in pevski zbori KD Vesna, Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu in PEVSKI ZBOR SV. ANTONA vabita v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v Marijin dom v Ul. Ri-sorta 3, kjer bo nastopil pevski zbor Rožmarin in igralska skupina iz Medvedjega brda z veseloigro »Butalci«.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca v društvene prostore v Sempolaju ob 20.30 na proslavo DNEVA ŽENA z Vanko in Tonco in oktetom Odmevi.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR prireja v sklopu Openskih glasbenih srečanj, koncert TRIO 3, Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena Naveršnik - violončelo. V sredo, 11. marca 1998 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja ob mednarodnem dnevu žensk, v sredo, 11. marca 1998 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani prireditev kjer bo nastopil Atilij Kralj s predstavitvijo njegovega novega dela v narečju Uače naš. Hkrati bo popestril popoldan mladi Egon Tavčar, ki bo z diatonično harmoniko zaigral vesele narodne in poskočne melodije. Na koncu se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni!
Pred 55 leti v Aquili jutri v Zgoniku
Pred 55 leti so fašistične oblasti odpeljale več kot 600 mladih slovenskih fantov letnikov 1924, 1925 in 1926 iz naših krajev v posebne bataljone. 8. marca 1943 so namreč odpeljali fante s Krasa, iz Brkinov ter iz slovenske in hrvaške Istre, dan kasneje, in sicer 9. marca pa so odpeljali fante iz bližnje okolice Trsta. Gornji posnetek je iz Aquile.
Nekdanji fantje iz posebnih bataljonov radi obujajo spomine na nekdanje dni in se zato vsako leto ob tem času zberejo na srečanju, kar je postalo že tradicionalno. Letos se bodo zbrali jutri, 7. marca ob 12.30 v Zgoniku, kjer bodo najprej položili venec na spomenik padlim v NOB, sledilo pa bo skupno kosilo v gostilni Guštin.
BAZOVICA / VEČER SKD LIPA
Prikaz ženske ustvarjalnosti
Srečanje z Nevo Lukeš, Olgo Kovačič in mladimi glasbenicami
Po uspeli Prešernovi proslavi, ki so jo izoblikovali mladi zamejski izvajalci, pripravlja kulturno društvo Lipa iz Bazovice nov zanimiv kulturni večer, na katerem bodo imele glavno besedo predvsem ženske. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, bo v kulturnem programu prikazan delček ženske ustvarjalnosti na raznih področjih. Za literarni del bo predstavila knjigo Neva Lukeš »Delčki našega vsakdana«, ki je izšla pri založbi revije Fontana. Novinarsko bo predstavil založnik knjige Danilo Japelj, nekaj o sebi pa bo tudi sama povedala.
Domačinka Olga Kovačič bo razstavila delo spretnih rok in kvačke. S temi pripomočki ustvarja prave umetnine: kvačkane prte, prtičke,
zavese in drugo.
Domače kulturno društvo je že večkrat pripravilo razstave vaških ustvarjalcev in jim s tem izreklo priznanje za njihov trud in delo. Zato upamo, da bo tudi današnja razstava pritegnila pozornost vseh vaščanov.
Za glasbeni del in veselo vzdušje pa bodo poskrbele mlade punce Mateja Križmančič, Jasna Gojča in Erika Ghezzo, ki obiskujejo tečaj diatonične harmonike pri KD Skala iz Gro-pade. Vadi jih Alessandra Mignacca, ki bo tudi sama pokazala svojo spretnost na diatonični harmoniki. Prireditev bo nocoj v Bazovskem domu ob 20.30. Omenjenemu kulturnemu programu bo sledila družabnost. Toplo vabljeni k številni udeležbi.
SREČANJE V KROGU ZDRUŽENJA AKTIVISTOV
Poklon Anici Udovič ob 80tefnici
O jubilantki Srečko Colja, Nevenka Pečar, Rudi Pavšič in Jože Koren
©Litemat©!
Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane BratuZ Terrence Mc Nally
MASTER CLASS
Režija VITO TAUFER
Danes, 6. marca ob 20.30 RED F
SLOVENSKA KULTURNO UHiM/ GOSPODARSKA ZVEZA
prireja posvet
VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI
danes, 6. marca 1998, ob 15. uri, v Trstu, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11
KD FRAN VENTURINI in COŠ MARA SAMSA
PROSLAVITEV DNEVA KULTURE
danes, 6. marca, ob 20.30 v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Domju
Sodelujejo: MePZ Primorsko, MePZ' Rdeča zvezda, Nataša Žerjul (klavir) - priložnostni govor Nerina Švab
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
6.	marca 1998
STANA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.58 - Dolžina dneva 11.23 - Luna vzide ob 11.47 in zatone ob 2.02
Jutri, SOBOTA,
7.	marca 1998
FELICKA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,2 stopinje, zračni tlak 1016 mb pada, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Andrea Salvatore Alesci.
UMRLI SO: 22-letni Igor PovSe, 53-letna Annalisa Chittaro, 69-letna Ida Celi-ch, 75-letna Alba Ferlatti, 86-letni Arduino Sabadini, 70-letna Pierina Valente, 89-letna Maria Comisso, 89-letna Francesca Maček, 78-letni Adrianus Pieter Ouvverkerk, 85-letna Albina Ucci, 76-letni Mario Baldo, 68-letna Albina Sor-cich, 88-letna Stefania El-leri, 92-letna Veronica Umari, 83-letni Rinaldo Boato, 78-letna Xenia Cer-gogna, 94-letna Ida Nasci-guerra, 80-letna Rosa Goi-na, 65-letni Carlo Stefani.
H LEKARNE
Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. marca 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel.
634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - V petek
16.30,	18.25, 20.20, 22.15 »II tpstimone dello sposo« i. Diego Abatantuono.
EXCELSIOR AZZURRA
-	15.15, 18.30, 21.45 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio.
EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien
-	La clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Sigourney VVeaver, VVinona Ryder.
AMBASCIATORI
15.20,	18.40, 20.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Star-ship Troopers - Fanteria dello spazio«, r. Paul Verhoeven.
NAZIONALE 2 - 17.00,
19.30,	22.10 »Mezzanotte nel giardino del bene e del male«, i. C. Eastvrood.
NAZIONALE 3-17.30, 19.45, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Para-diso perduto« i. R. De Ni-ro.
MIGNON -16.00 -19.00 »Miss Liberti«, prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 20.30, 22.20 »II Colez-zionista« i. Morgan Free-man.
CAPITOL - 17.15, 19.45, 22.10 »Sette anni in Tibet«, i. Brad Pitt.
ALCIONE -	16.30,
18.20,	20.15, 22.10 »II ma-trimonio del mio migliore amico«, i. Giulia Roberts.
B	IZLETI
KLUB PRIJATELJSTVA
iz Trsta pripravlja za soboto, 21. marca izlet v Ljubljano na obisk Mestne galerije, kjer je razstava del Toneta Kralja. Sledil bo ogled nekaj mestnih znamenitosti. Čas vpisa je do sobote, 14. marca v trgovini Fortunato blizu Novega sv. Antona, Ul. Paga-nini, 2.
SKD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca obuja stari vaški običaj - romanje v Ricmanje ob praznovanju sv. Jožefa. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. marca, ob 10. uri na Gorici. Peš bomo šli čez Poljane, v Ricmanjih se bomo okrepčali in zabavali. V zgodnjih popoldanskih urah pa se vrnemo po isti poti. Za dodatna pojasnila telefonirajte od 14. do 15. ure na št. 228438.
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in ZBOR JADRAN vabita na
DAN SLOVENSKE KULTURE
in
20-LETNICO ZBORA JADRAN
-------------danes, 6. marca 1998 ob 20. uri
v gledališču Verdi v Miljah____________________
Kulturni spored bodo oblikovali učenci GOS Albin Bubnič, harmonikar Igor Zobin, zbor Jadran, recitatorja Milan Viola in Martina Colombin ter violinistka Raffaella Petronio Slavnostni govornik bo Ace Mermolja
KD RDEČA ZVEZDA
Ob dnevu slovenske kulture
LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET
Večer ljubezenske poezije
izbor iz režija: Sergej Verč
sodelujejo: recitatorji, vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Starc
v nedeljo, 8. marca 1998, ob 19. uri
v društveni dvorani v Saležu	,	, ,.
Vljudno vabljeni!
KD PRIMORSKO - Mačkolje
vabi na
PRIREDITEV OB DNEVU ŽENA
jutri, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo
Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro
Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfeZjuona
KRD DOM BRISCIKI
priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque ter-re« 11., 12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. St. 327062, od 19. do 21. ure.
MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI
obveščajo, da so na razpolago informacije o-izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARDALAND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MO SP opozarja tudi, da bo ponovitev musi-cola Andrevva Lloyda Web-bra JESUS CHRIST SU-PERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcv in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v Mušičevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. St. 370846 (Alenka).
!5I SOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča Šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih Sol in za vodilno osebje.
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
^3 OBVESTILA
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI. V Trstu danes, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.
PRI BIBCU v Križu bo danes, 6. marca predstavitev knjige MINORANZE IN PENTOLA avtorice Ed-gardt De Concini. Isti večer bo tudi razstava risb slikarja ciganskega rodu Olimpa Caria. Za informacije kličite na tel. st. 220722.
OBČINA DOLINA in
ITALIJANSKO ZDRUŽENJE ZA NATURALISTIČNO INŽENIRSTVO vabita jutri, 7. marca v Občinsko knjižnico v Kulturnem centru F. Prešeren
v Boljuncu na konferenco na temo Posegi za vzpostavitev naravnega stanja vodnih tokov s tehnologijo naturalističnega inženirstva. Predstavitev: Darij Brajnik
-	odbornik Občine Dolina. Predaval bo Giuliano Sauli
-	predsednik It. združenja za naturalistično inženirstvo. Sledila bo razprava.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 7. marca na večer, na katerem bo časnikar MARIJ CUK opisal svoja doživetja NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH NA JAPONSKEM. Začetek ob 18.30.
TPK SIRENA vabi na praznovanje DNEVA ŽENA v soboto, 7. marca ob 20.30. Večer bo popestril Aleksi) Jercog. Rezervacije na tel. St. 422696.
LJUDSKI DOM POD-LONJER vabi na praznovanje DNEVA ŽENA z glasbo v soboto, 7. marca od 20. ure v Ul. Masaccio 24. Za rezervacije tel. na st. 572114.
ZVEZA ŽENSK BOLJU-NEC proslavlja MEDNARODNI DAN ŽENA jutri,
7. marca ob 20. uri v prostorih gledališča France Prešeren. Toplo vabljeni!
LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET - KD RDEČA ZVEZDA ob dnevu slovenske kulture vljudno vabi na Večer ljubezenske poezije, ki bo v nedeljo, 8. marca 1998, ob 19. uri v društveni dvorani v Saležu. Izbor in režija Sergej Verč, sodelujejo: recitatorji, vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Starc.
KD LONJER-KATINA-
RA vabi vse vaSčanke na PROSLAVO DNEVA ZENA * v nedeljo, 8. marca ob 18.30 v društvenih prostorih.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES, MARIJIN DOM PRI SV. IVANU in RADIJSKI ODER vabijo na svečanost v spomin Lojzeta Bratuža in njegove žene Ljubke VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB, ki bo v nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu.
DOLINCANKE bomo praznovale 8. marec, MEDNARODNI DAN ŽENSK, v nedeljo, 8. marca od 19. ure dalje v gostilni Pri studencu.
ŽePZ TABOR - Opčine -Prosvetni dom, priredi v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Gostuje Dramska skupina Mladinskega krožka iz Bazovice z veseloigro
Tatjane Turko KASNE, KASNE, SAME TASNE. Za plesno zabavo bo poskrbel Aljoša Saksida. Vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. št. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 9. marca v Peterlinovo dvorano, v Donizettijevi ulici št. 3, na predavanje publicista VIKTORJA BLAŽIČA z naslovom Nekoliko drugače o samomorih v Sloveniji. Začetek ob 20.30.
V DOMU ALBERTA SIRKA v Križu bo v ponedeljek, 9. marca ob 20.30 javna razprava o odlagališču odpadkov, ki vsebujejo tudi azbest. Skupščino prirejata zahod-nokraski rajonski svet in Občina Devin-Nabrežina.
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in SLOVENSKI KLUB TRST vabijo na razstavo ZENSKO ČASOPISJE NA SLOVENSKEM 1897-1997. Odprtje razstave bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob prisotnosti avtorice Karmen Stu-lar in pevke Tinkare Kovač. Razstava bo odprta od 10. 3. do 17. 3. 1998 (razen sobote in nedelje) od 9. ure do 18. ure. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita v sredo, 11. t. m. na sedež Sirene na predstavitev knjige BARCOLA. O delu bo
spregovoril avtor Fabio Zu-bini. Začetek ob 20.30.
PRIMOTOR KLUB ob-
vešča člane, da so na razpolago izkaznice FMI za leto 1998. Seja za včlanjevanje bo v sredo, 11. t. m. ob 21. uri v baru Petaros v BorStu.
VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrezina obveščamo, da deluje URAD ZA ŽENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje sole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca.
SKD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca sklicuje v ponedeljek, 16. marca, REDNI OBČNI ZBOR, ob 20.30 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca obvešča, da bo naslednji večer šivanja noš v ponedeljek, 23. marca.
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešča, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici st. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo ■ strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen
sobote, od 9. do 13. ure. Tel. St. 360072.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
KMEČKI TURIZEM
Gruden - Žbogar (Samator-ca 47) obvešča, da je spet odprt ob četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in ne-
deljah. Tel. St. 229191.
ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 10. marca.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193.
OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123.
PRISPEVKI
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasb enikdm/skladat el jem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
IŠČEMO GOSPO
srednjih let za nego starejšega para, izmenično po 7 dni, 24 ur dnevno na domu. Klicati na tel. St. 040-304663.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče diplomiranega elektrotehnika z večletno prakso. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek, 9. marca 1998 od
12.	do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska cona Trst.
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče izkušenega električarja bodisi v civilnem kot industrijskem sektorju. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek, 9. marca 1998 od 12. do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska cona Trst.
26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na St. 040/211941 od
13.	do 14.30 ali po 19. uri.
VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do
14.	marca na tel. st. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure.
AUDI A4 letnik ’85 v dobrem stanju, s priključkom za vleko, edini lastnik, celoletna poravnana taksa, po ugodni ceni prodam. Tel. 040/212385 ob uri obedov.
PRODAM PC COMPAQ PROLINEA 4.100 s tiskalnikom. Tel. 040/224407.
PRODAM malo rabljen pletilni stroj Brother 830-KR z raznimi pripomočki in leseno omarico. Tel. 0481/392378 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA je na razpolago srednješolcem in visjesol-nem za lekcije nemščine in Španščine.	Tel.
040/212387.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot St. 23.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah.
V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
V	spomin drage žene in mame Alme Kraljič por. Canciani daruje družina 50.000 lir za DPZ Valentin Vodnik in 50.000 lir za Pihalni orkester Breg.
V	spomin na ženo in mamo Eldo darujejo Cveto, Maja in Martina 200.000 lir za Godbeno društvo Prosek, 200.000 lir za FC Primorje, 200.000 lir za AO Jaka Stoka, 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Eldo Ukmar daruje Marija Cencič
50.000	lir za proseško cerkev.
V	spomin na Eldo Segi-na Ukmar darujeta Ernesta in Lado 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel.
V	spomin Milke Bordon Seresin darujejo Gina, Mario, Tatjana, Michele, Cin-zia, Mauro, Miranda in Berto 150.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. V isti namen darujeta Tina in Berto Furlan 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Oskarja Prešla daruje Bruno Kralj
30.000	lir za SD Zarja.
V	spomin na Milko Milič por. Grilanc daruje družina Pegan (SaleZ 7a)
50.000	lir za MoPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Oskarja Miliča daruje družina Batič 100.000 lir za MoPZ Rdeča zvezda.
t
Zapustil nas je
Rudi Kovačič
Po pogrebu sporočajo žalostno vest
hči Liliana, svak FuJvio, vnuka Irene in Nino s sorodstvom
Sv. maša bo jutri, 7. marca ob 9.30 v cerkvi v Barkovljah.
Barko vij e, 6. marca 1998
6. 3. 1997	6. 3. 1998
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Alme Kraljič por. Canciani
se je spominjajo
mož Ennio, sin Diego, hči Tanja, vnuk Ahsley in ostali sorodniki
Masa v spomin pokojne bo 12. marca ob 7. uri zjutraj pri Sestrah v Dolini. Dolina, 6. marca 1998
Ob izgubi drage mame izreka prof. Zori Tavčar, članici upravnega sveta, iskreno sožalje
Slovensko stalno gledališče
OPERNO GLEDALIŠČE VERDI / Z REŽIJO, SCENO IN KOSTUMI IVANA STEFANUTTIJA
Massenefova
Manon
Po presledku Četrt stoletja je znova prišla na deske tržaškega opernega gledališča Verdi Masse-netova opera »Manon« po slovitem Prevostovem romanu. V naslednjih letih je roman doživel kar nekaj dramatizacij, predvsem pa glasbenih obdelav, med katerimi je nesporno najpomembnejša Massenetova opera, poleg nje pa še kasnejša Puccinijeva »Manon Lescaut«. Za Massenetovo »Manon« sta libreto napisala Henry Meilhac in Philip-pe Gille, ki pa sta v besedilo vnesla tudi nekatere spremembe.
Zgodba komaj 17-letne Manon, živahnega in polnega življenja želečega dekleta, ki pa zmore v sebi tudi pristno ljubezensko slo, in njenega ljubimca Des Grieux, ki se izteče v dramo z Manoni-no smrtjo, je dobila v Massenetu tenkočutnega glasbenega oblikovalca, mojstra izjemne Čustvene, a nikoli osladne melo-dioznosti, po kateri je njegova »Manon« ostala vse do danes in bo še naprej ena najboljših stvaritev francoskega opernega snovanja 19. stoletja.
Tržaško postavitev so tokrat oskrbeli režiser Ivan Stefanutti, ki je tudi avtor scen in kostumov, koreograf Tuccio Rigano in francoski dirigent Alain Guignal s sodelovanjem zborovodje Lui-gija Petrozziella, zbora,
baletnega zbora in orke-stra gledališča Verdi. Posebnost tokratne tržaške postavitve je v njeni izvirni francoski in integralni izvedbi, torej tudi s popolnim tretjim dejanjem in seveda s spremembami, ki sta jih v izvirni Pre-vostov tekst vnesla libretista.
Ne bi mogb reci, da bi celotna predstava v vsej svoji dolžini bila na posebno visoki kakovostni ravni, predvsem ne v vseh elementih uprizoritve, bila pa je zlasti kar zadeva glasbeno vodstvo, več kot dostojna. Dirigent Guignal, ki je očitno do-' ber poznavalec francoskega opernega sloga 19. stoletja, je z Verdijevim orkestrom interpretiral melodioznost partiture z vsemi njenimi dramatičnimi in sproščenimi trenutki nadvse dopadljivo in malodane vzorno tako v podpiranju melodramskih recitativov kot solistov v njihovih solospe-vih in duetih. Predvsem pregledno je dirigent tolmačil lik Manon na vsem razponu njenih čustev in njene prepričljive človeške iskrenosti.
Režiserski koncept se je držal preizkušenih okvirov, lepi so bili kostumi, manj posrečena pa scena, ki je morda še najučinkoviteje podprla vodilna akterja v cerkvi oz. samostanu. Baletni vložki so ostali v ozadju tako po skromnosti ko-
reografije kot po izvedbi. Prepričljivo je deloval zbor tako na sceni kot predvsem iz ozadja.
Naslovno vlogo je na premieri namesto najavljene Valerie Esposito pela Francozinja Danielle Sreeiff, pevka prikupne pojave in glasovne svežine v solospevih, duetih z Ded Grieuxom, gavotah in v koloraturi brez ostrin v višinah in ustvarila prepričljiv lik v vseh značajskih niansah. Des Gri-euxa je pel ameriški tenorist Grgory Kunde s prijetnim mehko obarvanim liričnim glasom ne ravno velikega obsega. Zelo dober je bil baritonist Marc Barrard v vlogi Lescauta, prijetno pese-nečenje pa je pripravil tržaški basist Aleksander Švab, ki je vlogo očeta Des Griemca podajal pevsko kultivirano, prijetno in tudi igralsko doživeto. Sicer pa velja tudi za vse ostale nosilce glavnih vlog, da so bili igralsko, posebej še Manon in Des Grieux, vseskozi prepričljivi.
V ostalih vlogah so nastopili še Alessandro Co-sentino kot Guillot de Morfontaine, Marco Ca-mastra kot gospod Breti-gny, Vicenzo Sagona kot gostilničar, prikupen je bil ženski trio Antonietta Cizzoli, Silvia Bavarotti in Manuela Custer. V vlogi stražnikov sta nastopila Giuseppe in Riccardo Botta.	j.k.
V torek zvečer se je v nabito polni Gallusovi dvomi Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru Zlatega abonmaja predstavil ameriški orkester Minnesota pod vodstvom dirigenta Eiji Oue in s pianistom Yefimom Bro-nfmanom.
Orkester Minnesota je bil ustanovljen v začetku stoletja in je zaradi svoje mednarodne zasedbe izredno zanimiv, tako da ga prištevamo med vodilne ameriške orkestre. Od leta 1995 ga umetniško vodi Eiji Oue, rojen v Hirošimi, kjer je pri štirih letih pričel študij klavirja. Kasneje se je posvetil dirigiranju, bil študijski kolega slovitega Seijija Ozawe, ki mu je v Združenih državah odprl vrata v sam vrh glasbenih krogov do Leonarda Bernsteina, ki je postal njegov mentor.
Yefim Bronfman, rojen pred štiridesetimi leti v Taškentu, nekdanji Sovjetski zvezi, se je s petnajstimi leti odselil v Izrael in od tam v Združene države, sodi med najbolj nadarjeme virtuozne pianiste današnjega Časa.
Na torkovem koncertu je bila najprej na sporedu Simfonija St. 1 op. 9 ameriškega skladatelja Samuela Berbera, ki je eden največjih predstavnikov ameriške glasbe. Sledil je Rahmaninov koncert za klavir in orkester v d-molu, št. 3 op. 30, s pianistom Yefimom Bronfmanom. Bili smo priča enkratni izvedbi tega koncerta, ko je japonski dirigent z nevsiljivo natančnostjo usmerjal raznolik ameriški orkester in ga podrejal prekrasni Bronf-manovi izvedbi, v kateri
je prišel do izraza ves Car slovanske duše. Mislim, da bo vsak izmed poslušalcev torkovega koncerta v Ljubljani še dolgo nosil v sebi Bronf-manovo interpretacijo.
Ko smo že mislili, da je koncert dosegel svoj vrhunec (kar tudi je), in da nam ostane poslušanje še zadnje skadbe Bele Bartoka Koncert za orkester, nam je orkester Minnesota ponudil enkratno zvoCno bogastvo, ki se je med ploskanjem navdušenih poslušalcev stopnjevalo v dodatnih skadbah in zaključilo z Bernsteinovo, v kateri sta orkester in dirigent sprostila vse svoje energije. Po dolgotrajnem ploskanju se je občinstvo razšlo z zavestjo, da je bilo priCa enkratnemu glasbenemu dogodku.
(ht)
Gledališči iz Tisla in Nove Gorice v Brnu
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice in Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostujeta v nedeljo, 8. marca s skupno uprizoritvijo Shakespearovega Kralja Richarda Tretjega v Brnu na Češkem, kjer so letos prvič organizirali Anonma evropskega gledališča, in sicer na temo »Shakespeare in drama«. V abonmajskem programu bodo poleg PDG in SSG sodelovala Se naslednja evropska gledališča: gledališče iz Poljske (Panstwowy teatr Wyhrzeze) s Hamletom, gledališče iz Bautzna v Nemčiji (Nemško serb-ske ludowe dzivadlo Budyšin) s Kraljem Lea-rom, domače gledališče (Mestske divadlo Brno) z uprizoritvijo Othella ter gledališče iz Velike Britanije (Northern Broadsi-des), ki se bo predstavilo s svojo izvedbo Richarda III. Predstave se bodo v brnskem gledališču zvrstile od marca do maja, prav novogoriško-tržaško koprodukcijo Kralja Richarda Tretjega pa so gostitelji izbrali za uvodno predstavo ciklusa.
Že dan po vrnitvi iz Brna odhaja Primorsko dramsko gledališče ponovno na pot in sicer v Sarajevo, kjer se bo z Jo-nescovo antikomedijo Plešasta pevka predstavilo na XIV. mednarodnem festivalu »Sarajevska zima«, tradicionalnem srečanju umetnikov iz vsega sveta. Na festivalu -svojo pot je začel v letu 1984 v času zimskih olimpijskih iger - je bilo v 13 sezonah izvedenih prek 1400 različnih prireditev (gledaliških predstav, koncertov, filmov, razstav, okroglih miz, književnih večerov, video projekcij, folklornih večerov,...), ki se jih je udeležilo okoli 13.500 ustvarjalcev in 2 milijona obiskovalcev iz vsega sveta. Letošnjega festivala »Sarajevska zima«, ki se je začel 7. februarja, se udeležujejo ustvarjalci iz 31 držav vseh kontinentov.
__________________REVIJE_________________
Mladika v 42. leto izhajanja
Revija obsega tudi prilogo Rast, ki jo oblikujejo mladi
Iz tiskarne je pred nedavnim prišla prva številka Mladike v njenem zdaj že 42. letu izhajanja. Uvodnik, ki ima naslov “Z odprtim srcem”, se obrača v najbtižji prihodnji Cas in probleme, s katerimi se srečuje naša zamejska skupnost. Beseda teče tudi o novem pojmu “multikulturnosti”.
Najdaljši prispevek je intervju iz serije, ki jo objavlja Zora TavCar pod skupnim naslovom Slovenci za danes. Gostja je tokrat dr. Antonija Bernard, univerzitetna profesorica iz Pariza, kijev zadnjih letih sestavila ter poskrbela za izdajo in promocijo veC knjig o Sloveniji za Francoze. Tehtno branje je tudi ponatis slavnostnega govora, ki ga je imel dr. Jože Faganel na lanski novembrski proslavi ob 200-letnici rojstva barona Žige Zoisa v tržaškem Kulturnem domu.
Tudi v tej številki Mladike so knjižne ocene, ki jih za rubriko “Zamejska in zdomska hteratura” že desetletja piše natančni in neumorni prof. Martin Jevnikar. Tokrat poroča o jezikovnem priročniku Nade Pertot Pomagajmo si sami, o avtobiografski knjigi Janka Ježa “Življenje moje”, o romanu Teda Kramolca Potica za navadni dan in o “Esejih z japonskih otokov”, ki jih je objavil Vladimir Kos.
Tudi v najnovejši Mladiki je priložena
Rast, “revija v reviji”, ki jo oblikujejo pripadniki mladega rodu in postaja vse zanimivejša tudi za pripadnike starejših generacij. Tokrat ima Rast že zapovrstno številko 117.
American String Quartet v Rossettiju
Tržaško koncertno društvo je na sbenih arhitektur iz preteklosti. V tem
trinajstem nastopu letošnje sezone predstavilo ansambel American String Quartet, ki ga sestavljajo violinist Peter VVinograd, violinistka Lau-rie Jessica Camey, violist Daniel Av-shalomov in Čelist David Geber. Začeli so kariero leta 1974 in so od takrat eden najbolj priljubljenih komornih ansamblov nasploh. Nastopili so v najveCjih in najpomembnejših koncertnih templjih kot Carnagic Hall in Kennedy Center, na festivalu v Spoletu in na festivalu Mozart v New Yorku. Snemajo za znamki RCA in CRI in so večkrat nastopili na ameriških televizijskih oddajah na mrežah NBC, CBS, CBC in PBS. Inštrumenti kvarteta so: violina Busseto (Cremona 1675), violina Tononi (Benetke 1763), viola Amati (Cremona ?), celo Ruggeri (Cremona 1667).
Spored ponedeljkovega večera je vseboval skladbe treh dunajskih »klasikov« oz. Haydna, Mozarta in Beethovna. Haydnov Kvartet v D-du-ru op 76 št. 5 je iz leta 1797 in je posvečen grofu Jozsefu Erodyju; v tem obdobju je Haydn rad brskal po antičnem repertoarju in se posluževal gla-
kvartetu iz ciklusa šestih pride na dan ironija in misel za humor: tipična elementa Haydnove ustvarjalnosti.
Mozartov kvartet v C duru R 465 (zadnji izmed šestih istega ciklusa) je posvečen »prijatelju Haydnu«, kolegu, ki je za 24 let starejši in je obenem v očeh Mozarta neke vrste mentor. Ta kvartet je »VViener Zeitimg« takrat označil kot drogirano glasbo in res je ta komad za takratne pojme harmonsko izredno neobičajen.
Zadnji na vrsti je bil kvartet v F-duru, op. 135 Beethovna, zadnji v marsikaterem smislu, saj je to poslednja skladba nemškega mojstra (v tej umetnini lahko že vidimo tanko nit, ki pelje do Bartoka). To je tudi zadnji komad dunajske Klasike, katere duh se je v približno enem stoletju preselil od Haydna preko Mozarta do Beethovna. American String Quartet je ves program izvedel brezhibno in z veliko osebnostjo, originalno a obenem v popolnem spoštovanju klasičnega stila in oCaral publiko z ironijo in meditativnostjo, ki so ju sposobni le veliki mojstri.
Marko Sancin
Orkester Minnesota enkratno doživetje
KOSOVO / NA OBMOČJU DRENICE OBKOLILI 13 ALBANSKIH VASI
Stopnjuje se srbska policijska represija Po nepotrjenih vesteh na desetine mrtvih
Policijo začela deliti orožje srbskemu civilnemu prebivalstvu - Britanski minister Cook v Beogradu
PRIŠTINA, BEOGRAD -Srbske varnostne sile so prejšnjo noč začele širokopotezno akcijo na goratem območju Drenice, kjer so obkolile 13 vasi in jih obstreljevale z raketami. Kot je včeraj v Prištini povedal predstavnik za tisk Demokratične zveze Kosova Enver Maloku, iz obkoljenih vasi množično bežijo ženske in otroci z vsemi razpoložljivimi sredstvi (na sliki AP) . Vasi Prekaz in Skenderaj (Srbica), 40 kilometrov zahodno od Prištine, gorita, vesti pa so do skrajnosti pomankljive, ker so srbske enote vsem novinarjem prepovedale dostop na dreniško območje, prekinjene pa so tudi vse telefonske zveze. Kljub temu se je izvedelo, naj bi bilo mrtvih na desetine. Da ne gre za propagandne salve Demokratične zveze Kosova, je posredno potrdilo tudi srbsko notranje ministrstvo, ki je včeraj potrdilo, da policija na območju Srbice izvaja posebno operacijo, ki je »odgovor na napade albanskih teroristov, v katerih sta bila ranjena dva policista«. Včeraj pa se je izvedelo, da so v vaseh Mi-rac, Bukoš in Gojbule, kjer živijo pretežno Srbi, mobi-lizirali srbske enote, policija pa razdeljuje prebivalcem orožje, kar bo gotovo še poslabšalo položaj, saj je lahko vsem jasno, kako je srbska manjšina razpoložena do albanske večine. Policija je prejela dodatne pošiljke hrane, kar kaže na daljšo operacijo.
Zaplet na območju Drenice bo nedvomno še oši-bil dosedanjo spravljivo vlogo Demokratične zveze Kosova, njen predsednik Ibrahim Rugova včeraj ni
odpotoval v Beograd, da bi se sestal z britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom, ker bi bil po njegovem po dogodkih v Drenici vsak pogovor brezsmiseln. Cook se je včeraj sestal s predsednikom Srbskega gibanja obnove Vukom Draškovičem, z zunanjim ministrom Zivadi-nom Jovanovičem in tudi z zveznim predsednikom Slobodanom Miloševičem. Vsem je Cook predlagal vzpostavitev »evropske ravni pohtične avtonomije Kosova« v obliki dvodomne pokrajinske skupščine. Svet državljanov skupščine bi sestavljali svobodno izvoljeni Albanci, v svetu naroda pa bi bili enakopravno zastopani Srbi in Albanci. Cook se je tudi
zavzel, da bi v Prištini odprli urad Evropske unije, ki naj bi EU sproti obveščal o razvoju dogodkov na Kosovu. Kot je poročal včerajšnji Danas, naj bi bil Slobodan Miloševič pripravljen Kosovu dati »določeno stopnjo« avtonomije. Za »protiuslugo« pa naj bi Miloševič od mednarodne skupnosti zahteval odpravo tako imenovanega zunanjega zidu sankcij proti ZR Jugoslaviji, ki ji onemogočajo dostop do mednarodnih finančnih ustanov. Seveda pa ni jasno, kaj Miloševič pojmuje pod »določeno avtonomijo«, saj ni bil pripravljen sprejeti niti podpisanega kompromisa z Ibrahimom Rugovo o šolstvu, v včerajšnjem pogovoru s
Cookom pa je poudaril, da je Kosovo notranji jugoslovanski problem.
Položaj je seveda skrajno eksploziven. Tega se zaveda tudi zveza Nato, ki je »globoko zaskrbljena« in je brezkompromisno obsodila nasilje srbske policije proti mirnim demonstracijam v Prištini, a je obenem obsodila tudi vse albanske teroristične akcije. Predsednik zunanjepolitične komisije francoske skupščine Jack Lang pa je včeraj v Londonu napovedal skupno akcijo evropskih držav zaradi krize na Kosovu. Albanski zunanji minister Pascal Milo je včeraj v Parizu po pogovorih s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom poudaril, da je Albanija nak-
lonjena mirni rešitvi kosovske krize, mednarodno skupnost pa je pozval, naj čimprej poseže v reševanje problema. Izrazil je tudi prepričanje, da je mogoče krizo rešiti z diplomatskim posredovanjem ZDA in Evropske unije, vendar je odlašanje nevarno, saj bo sicer prepozno. Albanska vlada je medtem že zahtevala izredno sejo Varnostnega sveta OZN o Kosovu, tako da bi preprečiti »novo tragedijo«.
Posem drugačnega mnenja je o reševanju kosovskega vprašanja albanska opozicija, ki je vse Albance pozvala k pripravljenosti na boj proti »srbskim agresorjem, ki načrtujejo uničenje celotnega albanskega naroda.«
Mrtvi in ranjeni v bombnem napadu na bolnišnico v Sudanu
NALROBI - Sudansko vojaško letalo je včeraj bombardiralo bolnišnico v južnosudanski pokrajini Yei, za katero skrbi norveška humanitarna organizacija NPA. Od trinajstih bomb jih je pet zadelo bolnišnico, tako da je bilo ubitih sedem oseb, ranjenih pa 46. Ena bomba je eksplodirala v operacijski sobi, neka druga pa med pacienti. Ze 15. februarja so sudanska letala poskušala bombardirati bolnišnico, ki se nahaja na ozemlju, ki ga nadzoruje južnosudanska osvobodilna vojska SPLA.
Bundestag prvi ratificiral amsterdamsko pogodbo
BONN - Nemški parlament je včeraj kot prvi parlament držav EU ratificiral amsterdamsko pogodbo. Po peturni razpravi je za ratifikacijo glasovalo 561 od 645 prisotnih poslancev. Pogodba, ki so jo predsedniki vlad in držav EU sprejeli 2. oktobra 1997 v Amsterdamu, pripravlja pot za nadaljnje notranje reforme in širitev EU.
Nov val protestov proti brezposlenosti v Nemčiji
DUSSELDORF - Po vsej Nemčiji je včeraj na tisoče brezposelnih znova demonstriralo proti vse slabšim možnostim zaposlovanja. Glavnina protestov je potekala v zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija, kjer so se demonstracije odvijale v več kot 200 mestih. Na protestne shode so prispeli tudi brezposelni iz Francije. Demonstracije so bile uperjene proti nedejavnosti zvezne vlade in poostrenim pogojem za brezposelne, prostestniki pa so tudi zahtevali nova zaposlovanja namestilo nadur ter odpravo obveznega dela za prejemnike socialne pomoči in brezposelne. Protestne akcije podpirajo sindikati, cerkve in nekatere stranke.
V Kolumbiji več kot sto žrtev spopadov
BOGOTA - Srditi spopadi med vojsko in gverilo na jugu Kolumbije, ki so izbruhniti v nedeljo, so zahtevali že prek sto žrtev, je včeraj sporočil drugi človek kolumbijske vojske, general Fernando Ta-pias. Boji še trajajo in vojska je na območje spopadov v pokrajini Caqueta na jugozahodu države poslala okrepitve.
IRAK / POSTOPNA NORMALIZACIJA
V Bagdad prispela piva ekipa Unscoma
Vodi jo sporni Ritter, bivši ameriški major
BAGDAD - Včeraj je v Bagdad prispela prva ekipa petdesetih inšpektorjev posebne komisije Združenih narodov za nadzor iraške razorožitve (Unscom), ki jo vodi sporni Scott Ritter. Predstavnik za tisk Unscoma Alan Dacey je povedal, da omenjena ekipa ne bo pregledala »predsedniških objektov«, v katero bodo vstopile posebne komisije, kot je bilo dogovorjeno med generalnim sekretarjem Združenih narodov Ko-fijem Annanom in iraškim predsednikom Sadamorh Huseinom. Ritter jeva torej vodi »normalno ekipo«, ki bo pregledovala samo nesporne vojaške in civilne objekte.
Scott Ritter, nekdanji major ameriških mornariških strelcev, je eden od glavnih krivcev, da je Irak novembra in januarja ustavil inšpekcije in izgnal ameriške inšpektorje. Iračani Ritter ju očitajo, da je ameriški vohun. Resnici na ljubo tudi v Združenih narodih niso vsi zadovoljni z njegovimi metodami, ki ža-
lijo iraško rahločutnost, saj ne spoštuje nobene formalnosti in se ne meni za protokolarne zahteve in obveznosti, ki so Iračanom tako pri srcu.
Talal bin Abdel Aziz al Saud, brat saudskega kralja Fahda, pa je prepričan, da so ZDA zgrešile vso svojo bližnjevzhodno politiko. V intervjuju za pariški Figaro je eden najbogatejših ljudi na svetu poudaril, da so gospodarske sankcije proti Iraku nesmiselne, ker prizadenejo le ljudstvo ne pa režima. Princ Talal je tudi izrazil sum, da Američani sploh nočejo zrušiti Sadama Huseina, ker bi to tudi uresničili, če bi res hoteli. Samokritičen je bil tudi do samih arabskih držav, ki ne uspejo uresničiti enotne politike do problemov, ki tarejo celotno zalivsko regijo. Glede samega Iraka pa je poudaril, da bi bila edina rešitev vojaški udar, ker je vojska v odsotnosti opozicije edina sila, ki lahko zruši Sada-mov režim in lahko državo popelje v demokracijo.
ŠRILANKA / EKSPLODIRAL Z RAZSTRELIVOM NATRPAN AVTOBUS
Bombni atentat v Kolombu terjal na desetine mrtvih
Policija je prepričana, da so storilci tamilski separatisti
KOLOMBO - V včerajšnji eksploziji z razstrelivom natrpanega avtobusa v šrilanškem glavnem mestu Kolombu je po trditvah policije življenje izgubilo trideset oseb, več kot 230 pa jih je bilo ranjenih. Očividci trdijo, da je žrtev bržkone še več, saj je do eksplozije prišlo v prometni konici blizu neke železniške postaje in ko so neko muslimansko šolo zapuščali otroci. Vsekakor pa je tudi policiji jasno, da bo končni obračun še hujši, saj je na desetine ranjencev v kritičnem stanju, tako da ne bodo preživeli. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija, policija pa je prepričana, da so krivci tamilski separatisti LTTE.
GORICA
Petek, 6. marca 1998
POLEMIKE / ŽUPAN VALENTI ODGOVARJA STAGNIJU
Občinska uprava ne namerava prevzeti vlogo grešnega kozla
V torek prvi dogovor o konkretnih stvareh
"Goriška občinska uprava ne namerava prevzeti vloge grešnega kozla”, pojasnjuje župan Valenti v daljšem sporočilu za javnost s katerim odgovarja na ostre kritike, ki jih je na račun pasivnega zadržanja v zadevi takoi-menovanih "rajonskih pogodb” v tisku izrazil pred-sednih ustanove za ljudska stanovanja Stagni. Sta-gni je upravi očital, da v petih mesecih ni naredila ničesar, da bi pravočasno izkoristila možnosti financiranja (okrog 20 milijard lir), ki jih odpira zakon za prenovo mestnih jeder.
Župan Valenti ugotavlja odkod tako grob napad na občinsko upravo, ko pa je bil predsednik Stagni Se pred dnevi seznanjen z izbirami in o poteku postopka glede pri-
prave dokumentacije in izdelave načrtov. Se je naenkrat premislil in kaj ga je k takemu stališču napotilo?
Zupan vidi v tem že spet poskus določenih krogov, ki skušajo Gorici škoditi in ji odvzeti vlogo glavnega mesta pokrajine. Pa tudi poskuse, da se določena vprašanja zlorabijo v predvolilnem boju (volitve bodo 14. junija).
V nadaljevanju odgovora predsedniku Stagniju župan Valenti napoveduje, da si Gorica ne bo pustila več ukrasti sredstev, načrtov, idej in pojasnjuje, kakšen je bil doslej postopek Občine v zvezi z omenjenimi rajonskimi' pogodbami.
Evidentiranje območij, ki bi prišla najbolj v poštev za predvidene posege
se je pričelo že oktobra, vendar pa so različni predlogi odpadli zaradi objektivnih težav, saj jih ne bi bilo mogoče uresničiti v zelo ozkem roku, ki ga predvideva zakon. Torej, ugotavlja župan, občina ni sp"ala. Naredila je celo korak več; na Deželi je preverila možnosti postopka, ki bi poenostavil izvajanje posega, vendar pa se je tudi ta pot pokazala neperspektivna. Ostala je izbira območja med ulicama Cascino in Garibaldi, za kar si občina na moč prizadeva. Postopek je stekel in v torek, navaja župan, bo novo srečanje, kjer naj bi se dogovorili o zelo konkretnih stvareh in načrtovanju. Na srečanje vabi tudi predsednika zavoda IACP in tehnike ustanove.
GLEDALIŠČE / ODER '90 JUTRI
Premiera "Dan oddiha”
Komedijo Valentino Katajeva bodo igrali v KC "L Bratuž"
"Dan oddiha” je na- lavec Odra ’90, v igri pa slov situacijske kome- nastopajo, poleg "starih” dije, ki so jo člani ama- članov Marka Černiča, terske dramske skupine Elene Bensa, Katje Sfili-Oder ’90 izbrali za le- g oj, Jordana Figlja in Ma-tošnjo sezono, ko so tej a Klanjščka tudi novi znatno oživili dejavnost obrazi, predvsem v tol-in predvsem v delovanje mačenju ženskih vlog vključili nekaj novih čla- (Urška Petrovčič in nov in ki jo bodo uprizo- Vanja Bastiani). V kome-rili jutri, 7. marca, ob diji nastopajo še Matjaž 20.30 v kulturnem cen- Pintar, Robert Valen-tru "Lojze Bratuž”.■ Delo tinčič, Peter Klanjšček, je' napisal znani ruski Nevenka Pintar, Sara komediograf Valentin Miklus in nekateri drugi Katajev. Zgodba je sila člani Odra. Tehnična iz-preprosta, saj obravnava vedba; Lojze Maraž, dogajanje v družini, kjer Niko Klanjšček, Fabjan prihaja do števili zaple- Sfiligoj,	Danjela
tov in razpletov, takih in Klanjšček, Tpiara Kosič drugačnih, tudi ljube- in drugi sodelavci, zenskih. Avtor jih seve- Premiera predstave da obravnava s komedij- bo, kakor smo uvodoma skemu žanru primernimi zapisali, jutri, v soboto, načini.	7. marca, ob 20.30 v kul-
Delo je režiral Darko turnem centru "Lojze Komac, dolgoletni sode- Bratuž”.
iH PRIREDITVE
GALERIJA ARS in KATOLIŠKA KNJIGARNA
vabita danes ob 18. uri na predstavitev publikacije Slovenija na'vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 (1804). Delo bo ob prisotnosti avtorjev predstavil dr. Branko Marušič.
SKD DANICA prireja jutri, 7. marca družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave pri Dolores Cemic tel. 882222.
KD KRAS Dol-Poljane
priredi ob dnevu žena, 14. marca, ob 20. uri na Palkišču družabni večer z glasbo. Prijave in informacije do 9. marca med 17.30 in 19.30 po tel. 78241 (Vanda Vižintin).
DRUŽABNOST OB DNEVU ZENA v Stan-drežu ne bo jutri pač pa v soboto, 21. marca, od 20. ure dalje v domu.Andreja Budala. Prijave pri Marti tel. 21407.
3 OBVESTILA
SPDG obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer v nedeljo, 8. t.m. ne bo društvenega tekmovanja v veleslalomu na Trbižu. Dokončno odločitev bodo sprejeli v prihodnjih dneh.
NOViq.E
Koncert Massima Bubola
Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu nastopil znani kantavtor Massimo Bubola. Nastop sodi v sklop pobud "Across the border/Prekoračimo meje”, ki jih prieja zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, KGM in Kulturnim domom. Bubola bo ob tej priložnosti predstavil cd ploščo ”Mon Tresor”.
"Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787”
V Katoliški knjigami bodo drevi ob 18. uri predstavili 3. zvezek publikacije "Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787 (1804), ki je pred kratkim izšla v založbi ZRC SAZU in Arhiva Slovenije, avtorja pa sta Vincenc Rajšp in Drago Trpin. Delo bo predstavil dr. Branko Marušič, prisotna bosta avtorja.
Lipizer: koncert dua Trevisan
Združenje "R.Lipizer” prireja drevi 12. večerni koncert v sezoni 1997/98. V deželnem avditoriju bosta ob 20.30 nastopila pianista Teresa in Filip-po Trevisan. Na sporedu bodo skladbe Rahmaninova, Schumanna, Debussya, Saint-Saensa in Gerschvvina. Zanimivost glasbenega večera: izvajalca bosta igrala na dveh klavirjih.
Začasna zaposlitev na sodišču
Urad za zaposlovanje sporoča, da bodo v ponedeljek, 9. marca opravili selekcijo za začasno zaposlitev (za dobo treh mesecev) treh operaterjev na računalniku z znanjem strojepisja. Kandidati bodo opravili prektični preizkus znanja. Zaposlitev je predvidena pri okrožni preturi v Gorici.
KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25, GORICA Vabimo Vas na predstavitev publikacije avtorjev Vincenca RajSpa in Draga Trpina
SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763-1787 (1804) .
ki sta jo izdala ZRC SAZU in Arhiv Slovenije Delo bo predstavil dr. Branko Marušič Danes, 6. marca ob 18. uri
ODER 90
vabi na premiero komedije v treh dejanjih
DAN ODDIHA
Vladimir Katajev
Jutri, Z. marca, ob 20.30
v veliki dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž.
1		—	1	
DIMENSI0NE UDIRE srl	
Slušne aparate lahko brezplačno preizkusite v
Gorici, ul.Vittorio Venelo 36, tel. 0481/33943
ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure, ob sredah in petkih od 15. do 18.30 ure.
Posvet o varnosti na gradbiščih
V pokrajinski sejni dvorani bo danes, s pričetkom ob 9. uri, posvetovanje o izvajanju smernic EU glede varnosti na gradbiščih. Zakonski dekret št. 494 z dne 14. avgusta 1996 (stopil je v veljavo konec marca lanskega leta) osvaja minimalne varnostne standarde. Pomembno je določilo, da je za vprašanja varnosti na gradbiščih odgovoren naročnik. Ostaja pa vrsta nejasnosti in zapletenih norm. Nekaj področij bodo skušali razjasniti na današnjem posvetu.
Projekt Tolomeo tokrat drugič - Niz prireditev za mladino - K sodelovanju so povabili rajonske svete in šolske organe
Že sredi februarja so se pričele prireditve, ki so jih na goriškem županstvu uokvirili v širše zasnovani načrt Tolomeo 98. To je je že druga tovrstna pobuda po tisti v lanskem letu, h kateri so pritegnili Šolsko mladino, starse in učitelje. K letošnji izvedbi so pritegnili rajonske svete in predstavnike šolske oblasti. Čeprav so se prireditve že začele, so pobudo predstavili včeraj na goriškem županstvu. Večina prireditev bo namreč v marcu in aprilu. Na srečanju z novinarji, udeležili so se ga tudi predsedniki rajonskih svetov, sta župan Valenti in odbornica za šolstvo Francioso orisala program, ki po njunih besedah stremi za tem, da bi mladi spoznali svoje mesto.
Res je sicer, da je večina prireditev gostujočih, to je izvajale jih bodo skupine in posamezniki iz drugih krajev. Res pa je tudi, da potekajo te prireditve v raznih dvoranah v mestu, zavodih in tudi na ulicah, trgih in parkih. Na sporedu so gledališke predstave, glasbene prireditve, baletni nastopi, razstave, različne delavnice, igre. V Gorici bomo tako v tem času imeli tudi šahovnico na ulici z živimi šahovskimi figurami. Razstavljali bodo ilustratorji, ki s svojimi deli polnijo stripe. Glasbene prireditve bodo seveda namenjene mladim poslušalcem, prav tako baletne predstave (odvijale se bodo v dvorani KC "Lojze Bratuž”). Prizorišče različnih dogodkov bodo tudi mestni parki, ki jih v Gorici imamo kar veliko. (aws)
KRONIKA / V PRIPORU M.l. IN G.J.
SOJENJE / PRODAJA ENCIKLOPEDIJ
Razpečevalca mamil in denarja
M.l. seje uprl posegu policije Zasegli mamilo in bankovce
Policija je po daljši preiskavi, ki jo je vodilo državno pravdnistvo, priprlo moška, ki sta osumljena razpečevanja ponarejenega denarja in mamil. V priporu je 31-letni	italijanski
državljan G.J., ki sicer prebiva v Sloveniji. V priporu je tudi 40-letni M.l. iz Nove Gorice. Zalotili so ju na območju Sv. Ane in pri njiju našli 21 gramov mamila, domnevno kokaina. Aretacija je bila, kakor navaja policija v krajšem
moška oblačila .
-M$s
ul. Carducci 24 tel. 537561
sporočilu za javnost, precej zahtevna. M.l. se je namreč na vsak način skušal ogniti aretaciji, tako, da so dežurni policaji bili prisiljeni poklicati na pomoč kolege. M.L si je z upiranjem prislužil še dodatno prijavo.
Poleg mamila so ob preiskavi našli - tako navaja sporočilo za javnost - še nekaj ponarejenega denarja, kar potrjuje sume, da sta bila G.J. in M.L vpletena tudi v razpečevanje italijanskih ponarejenih bankovcev. Policija nadaljuje s preiskavo, saj domneva, da sta imela G.J. in M.L sodelavce. Do aretacije je prišlo konec prejšnjega tedna, vest pa so - v interesu preiskave namreč - sporočili včeraj.
Kazenski postopek proti 35 osebam zaradi goljufij
Združenje Federcon-sumatori sporoča, da je sodišče v Firencah sprožilo kazenski postopek proti 35 osebam, ki so tako ali drugače vpletene v kazniva dejanja v zvezi s prodajo enciklopedij, tečajev tujih jezikov in podobnih storitev. Združenje poudarja pomen odločitve, saj je prvič, da se začne kazenski pregon proti skupini oseb, ki je delovala načrtno in zlorabljala zaupanje in dobro vero občanov. Federconsuma-tori ugotavlja, da bo mogoče prav na osnovi omenjene odločitve obnoviti civilne postopke proti odgovornim. Osebe proti katerim je bil uveden kazenski postopek so delale za naslednja podjetja: Edi Press, CLE,
Elbas, General interchan-ge, Stemat, Istituto mul-tilingue, National Lan-guage, Lupiae, Finedin-vest, European Langua-ge, Edi Europa, Societa romana crediti, Lattfin, Esazioni dirette interna-zionali, Recreb, Interdif-fusion, Premier New studio, Guego, Ago. Marsikatero od omenjenih podjetij je bilo dejavno tudi na Goriškem.
Združenje Federcon-sumatori je te dni "obravnavalo” tudi primer posebno ugodnih turističnih ponudb na Kanarskih otokih in razkrilo ozadje zadeve, pri kateri se je tudi marsikdo opekel.
Združenje je občanom na razpolago v ulici Baiamonti 22 tel. 534801.
IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
sporoča, da bosta avtobusa za izlet 8. marca odpeljala: 1. avtobus ob 9. uri izpred gostilne Primožič skozi Podgoro in Standrež, 2. avtobus ob 9. uri iz Standreža skozi So-vodnje. Udeleženci naj ne pozabijo osebne izkaznice za prehod meje.
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.30-21.00»Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet.
VITTORIA 3 17.15-
20.00-	22.15 »Paradiso perduto«
CORSO 17.30-19.45-22.00 »11 collezionista«. M. Freeman in A. Judd.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00 »L’ospite d’invemo». A. Rickman.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MAR ZINI, C. Italia. 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul.
Manilo 14/B, tel. 480405.
POGREBI
Danes: 10.30, Angelo Casalcina iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.15, Giovanni Passero iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 12.15, Giovanna Brisco vd. Badalini iz bolnišnice sv. Justa v Moš; 12.30, Igor Povše iz cerkve sv. Ignacija na pokopališče v Sovodnjah.
Z globoko mislijo in prelepo nežnostjo je od nas odšel
Igor Povše
Pretresljivo vest sporočajo: mama Ani, tata Janez, družine CeSčut in Žerjal, nona Mimi.
Pogrebna masa bo danes, v petek, 6. marca, ob 12.30 pri sv. Ignaciju na Travniku, potem pa ga bomo pospremili na pokopališče v Sovodnjah.
Gorica, 6. marca 1998
Ob nenadomestljivi izgubi sina Igorja izrekajo Janezu in Ani občuteno sožalje prijatelji z Radia Trst A
Iskreno sožalje prijatelju in večletnemu sodelavcu Janezu Povšetu, soprogi Ani in sorodnikom
Kinoatelje
Janezu PovSetu in družini izreka globoko sožalje ob izgubi Igorja
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
H DELO / PREDSTAVITEV CNELOVE RAZISKAVE n
- VIDEM / OD JUTRI DO 11. MARCA -i
NOVICE
Narašča delež slabo plačanega dela
15% delavcev zasluži le dve tretjini povprečne plače - Nad novo revščino s prožnostjo delo
Na sejmu Alimenta 260 razstavljalcev iz petih dižav
V sredo pozornost Nediškim dolinam
RIM - Delo in družbena suverenost - to je naslov Četrtega poročila odbora za gospodarstvo in delo CNEL o distribuciji in redistribuciji dohodka, o katerem so včeraj javno razpravljali številni izvedenci, med njimi tudi guverner Banke Italije Antonio Fazio. Glavni podatek, kj izhaja iz ra-porta', je naraščanje pojava t.im. nove revščine, saj približno 15% italijanskih delavcev zasluži toliko - ali še manj - kot znašata dve tretjini povprečne plače, kar pomeni, da šo pod ravnijo, ki jo Svet Evrope imenuje »prag de-centnosti«. O tem so s predsednikom Cnela Giuseppejem De Rito razpravljali generalni tajnik CGIL Sergio Cofferati, generalni direktor Confindustrie Jnnocenzo Cipolletta, predsednik Gonfarti-gianata Ivano Spalanzani ter ekonomista Luigi Paganetto in Nico-la Rossi.
Raziskovalci Cnela ugotavljajo, da je pojav nizko plačanih delavcev težko merljiv, vendar v nedvomnem porastu, še posebno v devetdesetih letih, potem ko se je
do konca osemdesetih let krčil (raziskava obsega obdobje 1975-1993). Sedanje desetletje je prineslo zasuk, po katerem se je Italija znašla na enaki ravni kot druge evropske države, v prvi vrsti Nemčija in Francija, medtem ko je pojav v Veliki Britaniji veliko bolj razširjen. »Revna« delovna mesta zasedajo v večini ženske in nizko izobraženi ljudje, v prvi vrsti ročni delavci. Večje je tveganje v malih kot v večjih podjetjih, po strokah pa izstopa gradbeništvo.
Razlike so seveda tudi zemljepisne, saj je na severu države za 12% manj možnosti nizko plačanega dela kot na jugu. Podatek, ki je morda najbolj vznemirljiv pa je ta, da se je iz položaja nizkoplačanega delavca zelo težko rešiti, medtem ko je delež nizkoplačanih ljudi bistveno nižji med tistimi delavci, ki pogosto zamenjujejo delovno mesto. Razpravljale! na včerajšnjem posvetu so tudi na podlagi te ugotovitve podčrtali nujnost povečanja prožnosti_trga dela.
Od bogatega programa srečanj in sejmov, ki jih skozi vse leto prireja videmska sejemska ustanova, je sedaj na vrsti »Alimenta«, salon prehrane, gostinstva in hotelske opreme. Salon bo trajal pet dni in sicer od jutri, 7. marca, do vključno srede, 11. marca. Udeležilo se ga bo 260 razstavljalcev in operaterjev iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Slovaške. V nabitem petdnevnem programu se bo v več sejemskih paviljonih zvrstila predstavitev številnih agroživtiskih proizvodov iz območja srednje Evrope. Med pobudami, ki bodo potekale v okviru sejemskih dni je še posebej pomemben mednarodni kongres someljejev Alpe-Jadran, ki bo potekal ob sodelovanju italijanskega in mednarodnega združenja someljejev, deželne ustanove Ersa in čedaj-ske ljudske banke, ki je tudi sponzor sejma. Kongresa se bodo udeležili predstavniki
iz Bavarske, Koroške, Slovenije, Hrvaške in naše dežele. Kongres se bo začel v ponedeljek, 9. marca ob 9. uri. Prav tako v ponedeljek bo ob 14.30 okrogla miza o turističnih vodnikih, ki se je bodo udeležbi najvidnejši italijanski avtorji in publicisti. Se posebej gre opozoriti na dogajanje v sredo, 11. marca, ko bo od 15. do 18. ure v paviljonu št. 5 italijanske federacije kuharjev praktična kuharska demonstracija znane slovenske gostinke in podpredsednice združenja »Vabilo na kosilo« Tereze Cova-ceuszcah, iz uveljavljene gostilne Šale e Pepe v Srednjem. Demonstracija bo potekala v okviru pobude furlanskih »Ladies Chef« in nosi zgovoren naslov »Ne meso ne ribe v Nediških dolinah« (Ne came ne pešce nelle Val-li del Natisone), Teresa pa bo predstavila tri domače tradicionalne recepte iz Nediških dolin. (D. UJ
ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA / SPODBUDNI REZULTATI
Lansko poslovanje je bilo nadvse uspešno
Premoženje openske banke presega 60 milijard - Porast hranilnih vlog in posojil - Trend se nadaljuje tudi letos
Upravitelji Zadružne kraške banke so nad vse zadovoljni nad lanskim poslovanjem in tudi nad rezultati v prvih letošnjih dveh mesecih. V lanskem letu so hranilne vloge porasle za približno 5 odstotkov in dosegle 315 milijard lir. Posojila so se povečala kar za 12, 5 odstotkov in prišla na 162 milijard Ih. Čistega dobička so lani imeli 4, 3 milijarde Ih, njihovo premoženje pa je sedaj vredno okrog 60 milijard lir. Dokončnih podatkov še ni, obdelani bodo tja do rednega občnega zbora, ki bo kot vsako leto še pred koncem aprila. Treba je do podrobnosti izračunati še vse davke. Zato so omenjene številke le okvirne, vse pa kaže, da bodo po dokončnem obračunu še boljše.
Predsednik Pavel Milič in ravnatelj Klavdij Brajnik ugotavljata, da bi bil čisti dobiček še večji, ko ne bi bilo zmanjšanega donosa od raznih državnih vrednotic. Ko bi bile obresti zanje podobne tistim leta prej, bi bil iztržek še
boljši in čisti dobiček višji še za kakšno milijardo Ih, kar bi se posledično čutilo tudi pri premoženju. Vse banke se morajo namreč soočati s tem vprašanjem. Zaradi tega morajo najti čimveč ljudi, ki pohebujejo denar in zaprosijo za posojilo. V njihovem primeru je značilno -to je seveda uspeh - so posojila porasla kar za 12, 5 odstotkov, medtem ko so hranilne vloge narasle za 5 odstotkov. To pomeni, da so dali več denarja na posodo in zato iztržili tudi več denarja. Pri nekaterih bankah se je pokazalo, da so imeli kljub takšnim trendom in povečanju poslovanja celo manjši dobiček od predlanskega.
Lanski trend je bil pozitiven v vseh petih poslovalnicah: na Opčinah, v Trstu, v Nabrežini, v Sesljanu in v Bazovici. V decembru so odprli šesto okence pri Domju. Seveda si obetajo v tem letu povečanje prometa povsod, tudi na področju dolinske občine.
Pozitivni rezultati lanskega poslovanja so še bolj pomembni, če vemo, da je iz dneva v dan več konkurence. Tudi lani so v Trstu odprli podružnice nekaterih osrednjih italijanskih bank. Dogaja se - to je nekaj čisto normalnega - da nove banke, ko odprejo novo bančno okence, ponujajo na trgu zelo ugodne pogoje za posojila in tudi za vrsto drugih uslug. Na tem področju že prej delujoče banke se temu morajo prilagoditi, sicer bi lahko izgubile svoje kliente. Na tršišču pa se pojavljajo tudi finančni posredniki, ki klientu ponujajo visoke zaslužke za investicije v razne sklade. Velikokrat je to zares donosno, včasih pa tudi zelo rizično. Tudi na Tržaškem je bilo nekaj primerov, da so takšni posredniki zašli v težave. Z njimi pa so se v težavah znašli tudi varčevalci, ki so bili ob svoje prihranke.
Lani so v Zadružni kraški banki zelo povečali šele predlanskim uvedeno splošno poslo-
vanje čez mejo. Pohojili so mednarodne posle. Njihovih uslug se poslušuje čedalje več operaterjev.
Zadružna kraška banka ima svojo centralo na Opčinah, odkar so se pred nekaj leti zdrušili z nabrežinsko posojilnico pa poslujejo na celotnem teritoriju tržaške pokrajine. Predsednik Milič in direktor Brajnik sta prepričana, da bo prav njihova specifika slovenske banke v prihodnje še povečala njihovo poslovanje.
Lanskemu zelo podoben pozitivni trend so imeli tudi v prvih dveh letošnjih mesecih in če ne bo sprememb, bodo tudi letos poslovali prav tako uspešno. Konec letošnjega leta bodo počastili 90-letnico neprekinjenega poslovanja.
Ob koncu lanskega leta so imeli 1055 Članov. Tudi v januarju in februarju so se včlanili novi, tako da jih je sedaj 1073.
Marko VValtritsch
Prodaja na drobno decembra lani +2,7%
RM - Po zaslugi vehke distribucije se je lansko leto za italijsnko trgovino na drobno končalo zelo uspešno, saj se je prodaja decembra v primerjavi z enakim mesecem 1996 povečala za 2, 7%. Podatke je včeraj objavil Istat, ki dodaja, da se je prodaja v veliki distribucijski mreži zvišala za 4, 3%, medtem ko so male trgovine zabeležile 2, 4-odstotno povečanje prometa. Bolj kot živilski proizvodi (+2, 1%) so šle v promet ostale vrste blaga (+3%), a tudi tukaj prednjačijo velike prodajne površine: prodaja živilskih izdelkov se je povečala za 3, 6% (v malih trgovinah za 1, 6%), neživilskih pa za 5, 2% (male +2, 8%).
Globalno vzeto je bilo leto 1997 znetno boljše kot 1996, saj je stopnja rasti prodaje na drobno dosegla v povprečju 2, 5%; v veliki distribuciji se je povečala za 4,4%, v mah pa za 2,1%.
Ciampi napoveduje DPEF med 15. in 20. aprilom
RIM - Zakladni minister Ciampi je včeraj napovedal, da bo skušal predstaviti ekonomsko-finančni programski dokument, ki je navadno dokončan v zadnjih dneh maja, že 15. ah najkasneje 20. aprila, torej pred prvomajsko odločitvijo o seznamu držav petnajsterice, ki bodo prve uvedle evro. Zakladni minister zagotavlja, da bo programski dokument potrdil kredibilnost sanacije italijanskih javnih računov in dokazal, da je Italija povsem zrela za Evropo. Ciampi je govoril tudi o problemu neizmernega javnega dolga in potrdil načrt, po katerem naj bi ga v naslednjih šestih letih znižali za 22 odstotkov, kar pomeni, da bi znašal natančno toliko kot letni bruto domači proizvod.
Odprli 68. mednarodni avtomobilski salon
ŽENEVA - Švicarski predsednik Flavio Cotti je včeraj slovesno odprl 68. mednarodni avtomobilski salon, ki se ga udeležuje 280 razstavljalcev iz 33 držav. Na salonu bodo pod motom Mobilnost po meri na ogled najnovejši dosežki tehnike in tehnologije na področju avtomobilizma. Največ pozornosti med 73 razstavljenimi avtomobilskimi modeh bodo prav gotovo deležne prve uradne predstavitve BMVV-jeve serije tri in focus, naslednik Fordovega modela escort. Med osrednje privlačnosh sejma se uvrščajo tudi novi mercedesi razreda A z znižanim podvozjem ter najnovejši CLK model, vsekakor pa tudi carrera cabrio iz Porschejeve serije 911 ter Rolls-Royceov seraph, po 17 letih prvi nov model tega britanskega proizvajalca luksuznih avtomobilov. Cotti je v uvodnem nagovoru poudaril, da kljub vse večji proizvodnji avtomobilov ne bi smeh pozabiti na zaščito okolja. Na svetu so lani izdelali 54, 2 milijona avtomobilov, kar je za 5, 5 odstotka več kot leta 1996. Sejem bo odprt do 15. marca, organizatorji pa pričakujejo 600.000 obiskovalcev.
Industrijski izdelki v Sloveniji februarja dražji za 0,3%
LJUBLJANA - Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so bile februarja za.0, 3 odstotka višje kot januarja, so sporočih iz državnega urada za statistiko. V primerjavi z decembrom lani pa so se februarja cene industrijskih izdelkov povišale za 1, 5 odstotka in v primerjavi z lanskim februarjem za 7, 3 odstotka. V prvih dveh mesecih letos pa so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 7, 6 odstotka. Industrijski izdelki v namenskih skupinah sredstva za delo in blago za široko porabo so se februarja v primerjavi z mesecem poprej podražih za 0, 8 odstotka, v skupini reprodukcijski material pa so cene padle za 0, 3 odstotka.
	5. MAREC 1998	v LIRAH	
*	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1770,00	1805,00
m N‘	nemška marka	974,00	994,00
	funt šterllng	2915,00	2970,00
5 °	švicarski frank	1193,00	1223,00
W N h	belgijski frank	46,69	48,69
^ nj (/)	francoski frank	288,00	298,00
	danska krona	253,00	263,00
Ul	nonzeška krona	231,00	241,00
■<	švedska krona	218,00	228,00
a: Tt	kanadski dolar	1234,00	1275,00
M (0	portugalski eskudo	9,11	10,01
£ N	nizozemski gulden	858,00	883,00
EC	avsfrjski šiling	137,40	141,90
O	španska pezeta	11,09	12,19
	grška drahma	5,92	.	6,72
	irski šterllng	2400,00	2480,00
/J Ca	japonski jen	13,54	14,44
S PPfe	avstralski dolar	1150,00	1220,00
	madžarski florint	7,00	9,00
	hrvaška kuna	255,00	275,00
w	slovenski tolar	10,20	10,45
		
5. MAREC 1998	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1767,00	1797,00
nemška marka	976,00	994,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	858,00	883,00
belgijski frank	46,90	48,70
funt šterling	2890,00	2980,00
irski šterling	2398,00	2493,00
danska krona	254,00	264,00
grška drahma	6,00	6,60
kanadski dolar	1234,00	1269,00
švicarski frank	1196,00	1221,00
avstrijski šiling	137,70	142,20
slovenski tolar	10,15	10,40
MILANSKI BORZNI TRG
5. MAREC 1998
INDEKS MIB 30: +0,61
delnica
cena var. % delnica
cena var. %
	
5. MAREC 1998	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1781,710
EKU	1947,050
nemška marka	984,370
francoski frank	293,540
funt šterling	2936,440
nizozemski gulden	873,390
belgijski frank	47,713
španska pezeta	11,613
danska krona	258,270
irski šterling	2442,550
grška drahma	6,221
portugalski eskudo	9,620
kanadski dolar	1249,800
japonski jen	13,993
švicarski frank	1211,640
avstrijski šiling	139,920
norveška krona	236,630
švedska krona	224,270
finska marka	324,270
Alleanza Ass.	22.999	-0,75
Bca di Roma	2.441	-0,85
Bca Fideuram	11.810	-1,91
Bca Pop.Ml	15.528	-0,23
Benetton	34.318	-2,35
Comit	7.802	-1,77
Credit	6.744	-1,61
Edison	13.263	+0,18
Eni	10.531	-1,75
Fiat	6.775	+1,11
Generali	51.399	-1,86
Imi	26.579	-3,51
Ina	5.119	+1,66
Italgas	7.155	+1,58
La Fondiaria	10.864	+0,23
Mediaset	10.621	+2,04
Mediobanca	18.747	-1,15
Montedison	1.928	+0,41
Olivetti	1.927	-0,82
Parmalat	3.004	+0,03
Pirelli Spa	5.100	-0,99
Ras	21.080	-2,16
Rolo	36.237	-2,89
Saipem	10.419	-1,41
San Paolo To	20.431	-1,59
TIM	8.026	-1,53
Telecom Ita	12.345	-1,69
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
SMUČANJE
Katja že ima mala globusa
Odpoved v Morzinu
MORZINE - Dvakratna olimpijska zmagovalka Katja Seizinger je po odpovedi tekem za svetovni pokal alpskih smučark v francoskem Morzinu že osvojila prvi mesti v smukaškem in superveleslalomskem seštevku v svetovnem pokalu. Zelo malo pa zaostaja tudi za skupno zmago in velikim kristalnim globusom, saj ima štiri tekme pred koncem sezone pred rojakinjo Martino Ertl 267 točk prednosti.
V Morzinu je vreme pretoplo za pripravo proge za smuk in superveleslalom, ki bi morala biti jutri in 8. marca, svoje pa je dodalo že močno deževje. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je že sporočila, da tekem ne bodo nadomesti-b. Smučarke bodo tako nastopile le še na finalu pokala v Crans Montani (od 11. do 15. marca).
NOGOMET / NA NIZOZEMSKEM
Vicenza
presenetila
V četrtfinalu pokala pokalnih zmagovacel nadigrala Rodo
Roda - Vicenza 1:4 (0:3)
STRELO: Luiso v 17., Belotti v 28., Luiso v 40., Otero v 67. in Peeters v 71. minuti.
RODA: Dehvaerte, Senden, Vrede, Valgaeren (Hart), Van Haaren ( Moreš), KuMelka, Van der Luer, Zafarin, Van Houdt, Tchoutang, Lawal (Peeters).
VICENZA: Brivio, Di Carlo (Baronio od 78. min.), Belotti, Schenardi (Firmani), Mendez, Luiso, Viviani, Zauh, Ambrosini, Otero (Ambrosetti od 69. min.), Stovini. Sodnik: Vaclav Krondl (Češka). Koti: 13-4 za Rodo. Rumeni kartoni: Senden, Van Haaren, Zafarin, Kukiekla, Belotti in Di Carlo.
KERKRADE - Vicenza je včeraj z odlično in učinkovito igro visoko premagala nizozemsko ekipo Roda in si je
ki je dal dva zadetka. Srečanje je bilo končano že po prvem polčasu, saj so gostje vodili kar s 3:0. Otero je v nadaljevanju dal še en gol, častni zadetek za gostitelje, ki so pvosem razočarab, pa je dosegel Peeters.
Koprčani premagali Empoli
EMPOLI - Nogometaši Kopra so v itabjanskem Empo-liju z zmago nad tamkajšnjim itabjanskim prvoligašem dosegb lep mednarodni upeh. Koper je premagal EmpoH z 2:1 (1:1). Itabjani so povedb v 25. minuti z zadetkom Omarja. Pet minut pred koncem prvega polčasa je izenačil Kristjan Markovič, Manuel Peršič pa je v 53. minuti dosegel zmagoviti gol. (STA)
KOŠARKA / OSMINA FINALA EVROPSKE LIGE
Benetion tudi dmgič premagal Ljubljančane Kinder uspešen v Madridu
Union Olimpija - Be-netton 61:70 (25:36)
UNION OLIMPIJA: Stepania 12, Daneu 7, Duščak 9 (4:4), Kraljevič
10	(4:6), Tušek 6, Tayldr
11	(1:2), McDonald 4 (2:2), Nosov 2.
BENETTON: Sekunda 6 (0:2), Pittis 13 (4:6), Marconato 6 (2:3), Bono-ra 2, Rebrača 13 (5:7), Niccolai 5 (2:2), Wil-liams 25 (8:8).
Prosti meti: Union Olimpija 11:14, Benetton 21:28. Met za tri točke: Union Olimpija 4:12 (Taylor 2, Daneu, Duščak), Benetton 7:18 (VVilliams 3, Sekunda 2, Pittis, Niccolai). Osebne najaake: Union Olimpija 26, Benetton 18. Pet osebnih napak: Duščak (31.), Taylor (40.). Dvorana Tivoli, gledalcev
Danes igra za vas Totocalcio
Marko
Kariš
Bari - Empoli	1
Brescia - Lecce	1
Fiorentina - Piacenza	1	X
Lazio - Roma	1	X	2
Milan - Sampdoria	1	X
Napoli - Bologna	2
Parma - Inter	X	2
Udinese - Juventus	1	X	2
Vicenza-Atalanta	X	2
Perugia - Salernitana	1
Treviso - Reggiana	2
Palermo - Ati. Catania	X
Pro Vercelli - Pro Pafria	1
Marko Kariš (letnik 1980) se je začel ukvarjati z nogometom pri šestih letih kokt ciciban pri Zarji. Pri tem društvu je nastopal še kot začetnik, v prvenstvu najmlajših je eno sezono igral pri Primorju, eno sezono pa pri Boru. Kot naraščajnik je spet nastopal za Zarjo, kot mladinec pa v tej sezoni igra pri Zarji/Gaji. Je pa tudi v širšem izboru članskega moštva. Marko se zanima tudi za košarko in smučanje. Prejšnji teden je Roby Paoletič pravilno napovedal 5 rezultatov.
KOnjSke dirke piše: Giorgio Pleltersech
j KOŠARKA / V A2 LIGI
Hud spodrsljaj goriške Dinamice v Montecatiniju
1.	dirka (Milan): Sec MO (1) se šele vraCa, a je že favorit. Ruth Bi (X) je v formi. Top the Gun se bo boril za zmago (2).
2.	dirka (Milan): Strauss Or
(1)	Starta iz najboljšega položaja. Pozor na odličnega Su-limanija (X), omembo zasluži Poker Gipi (2).
3.	dirka (Bologna); Oxford Čast (2) je razpoložen. Pozom na regularna Scorpala (X) in Osmarina (1).
4.	dirka (Firence): Renoir Ir
(2)	v nižji kategoriji ne bi smel imeti težav. Tessio d’Alfa (X) je zelo prožen. Brek Park (1) zasluži obembo.
5.	dirka (Padova): Trust (1) bo lahko vsem pobegnil. Pozor na konja Riscone (X), preseneti pa lahko Testarossa Bi (2).
6.	dirka (Piša, galop): On strike (1) je nesporen favorit. Pozor na solidnega Air Tatto (X). Nochief (2), vse je odvinso od terena.
Obvestila
Dirka tris
Rim, galop, 16 konj. Nasi favoriti: št.l Gol-den Biscayne, St.4 Barre-ra’s war, St.7 Porta Saracena. Za sistemiste: st.14 Brandon, St.3 City girl, St.6 Bella Michela.
Totip
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X2
IX
2
2
XI
2
IX
12
X
1
X2
Srni - Dmamica 87:75 (46:36)
ŠNAI MONTECATI-NI: Niccolai 8, Nobile 2, Cattabiani 6, VVilliams 28, Fantozzi 6, Labeba 5, Robinson 10, Barlovv 22, Ragionieri, Bonsignori.
DINAMICA GORICA: Johnson, Orsini 8, Tonut 8, Cambridge 16, Riva 18, Mian 5, Gray 17, Pol Bodetto 3, Makiis,.
SODNIKA: Comas(Pi-sa) in Filippini (Bologna). PM: Snai 23:29, Di-namica 11:14; 3T: Snai 6:12 (Niccolai 2:2, Nobile 0:1, Cattabiani 0:1, VVilliams 3:5, Fantozzi 0:1, Labeba 0:1, Barlovv 1:1); Dinamica 6:17 (Johnson 0:2, Tonut 2:5, Riva 3:8, Mian 0:1, Gray 1:1). PON: Tonut (31) in Riva (38). GLEDALCEV: 1.800.
MONTECATM - Goriška Dinamica je včeraj
doživela hud spodrsljaj v Montecatiniju, tako da jo je Casetti iz Imole dohitel na tretjem mestu lestvice.
Ostab izidi 11. povratnega kola: JuveCaserta -Bini 77-76 po podaljških (40:30, 65:65), Faber Fa-briano - Casetti Imola 85:90 (42:53), Montana Forli - Baronia Napoli 92:84 (37:43), Banco Sar-degna Sassari - Cirio A velimo 83:69 (39:32), Serapide Pozzuoli - Sicc Jesi 79-107 (38-46). Ge-nertel Trst je bil prost..
Vrstni red: Bini punti 38; Genertel 34; Dinami-ca e Casetti 30; Snai in Montana 22; Faber, Sicc in B. Sardegna 18; Baronia in Cirio 16; Juve 14; Serapide 12.
Prihodnje kolo (8.3. ob 18.00); B.Sardegna -Genertel, Dinamica - Bini.
4500, sodnika: Brazau-skas (Litva), Araujo (Portugalska).
LJUBLJANA - Za slovenske ljubitelje košarke se je letošnja evropska sezona končala v osmini finala, potem ko Ljubljančani niso uspeli niti v povratnem srečanju premagati Benetton.
Pred dvobojem je bilo jasno, da morajo igralci Uniona Olimpije popraviti napake s prve tekme, če želijo izsiliti odločilen tretji spopad, žal pa jim tega ni uspelo. Se v prvem delu so ljubljanski igralci izgubili skok (18:9), metali manj natančno od nasprotnika (35:40 %), povrh vsega zapravili še 13 žog, in ker v svojih vrstah niso imeli vsaj enega razpoloženega niso mogli računati na uspeh. Kljub temu je bil začetek obetajoč. Domačini so v 10. minuti povedli s 16:8 in kazalo je, da imajo stvari pod nadzorom. Tedaj pa je trener Sagadin začel menjati kot po tekočem traku, s čimer je igr-a Olimpije padla. Nosov ni uspel enakovredno nadomestiti razpoloženega Stepanijo, Tušek, ki je skočil namesto Kraljeviča, je bil pod košema neuporaben, Duščak je moral zaradi treh osebnih napak na klop, Hauptman pa ni bil pri metu. To so gostje znali izkoristiti, napravili so delni izid 15:2, in Lju-bljančni se niso več pobrali. V nadaljevanju so sicer uspeli dvakrat skoraj povsem iziničiti prednost, v 7. minuti, ko je bilo 36:39, in v 10. pri 48:49, toda popolnega preobrata gledalci niso doživeli. V zadnji minuti (60:64) je vse upe gostiteljev pokopal Pittis s trojko.
Estudiantes - Kinder 62:67 (31:34)
PRIMOTOR KLUB obvešča člane, da so na razpolago izkaznice FMI za leto 1998. Seja za včlanjevanje bo v sredo, 11. t. m. ob 21. uri v baru Petaros v Borštu.
ZSSDI razpisuje tečaj za pridobitev naslova učitelja smučanja 1. in 2. stopnje. Vse informacije nudi urad ZSSDI v Trstu, tel. 635627.
TRST-CELOVEC / FINANSIRANJE ŠPORTA PRI NAS
ZSŠDI in SŠZ vnovič v Ljubljani
Tokrat so bili med drugim tudi pri ministru za pravosodje
dodatnega sklepa Državnega zbora - čim prej prouči možnost ustreznega finansiranja osrednjih športnih struktur v zamejstvu. Državni organiz R Slovenije bi želji zamejskih športnih organizacij lahko ugodili s spremembami oz. dopolnitvami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, pri čemer se zamejske organizacije še posebej sklicujejo na Resolucijo o položaju avtonomnih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je soglasno sprejel DZ Slovenije 1. 1996 in v kateri so izrecno omenjenje tudi zamejske športne organizacije.
Tako pravosodni minister Marušič kot tudi predsednik Komisije za lastninsko preoblikovanje Rejc sta zagotovila, da se bosta za-vzela za pozitivno rešitev problema.
Predstavniki ZSSDI in SSZ so skupni predlog o financiranju zamejskih športnih struktur nadalje posredovali tudi predsedniku Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu Marjanu Schiffrerju ter vodstu Fundacije za šport.
TRST/CELOVEC - Skupna delegacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSSDI) in Slovenske športne zveze na Koroškem (SSZ) je v sredo nadaljevala pogovore z vladnimi in parlamentarnimi organi R Slovenije s ciljem, da se pri finansiranju športnih struktur iz fundacije za šport upoštevajo tudi športne organizacije Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem..
Po obiskih na Uradu za Slovence v zamejstvu, na ministrstvu za šolstvo in šport, pri poslanskih skupinah DZ Slovenije in na Olimpijskem komiteju Slovenije je skupna delegacija na čelu s podpredsednikom Mariom Šušteršičem in Brankom Sainom (za ZSSDI) ter po-slovodečim tajnikom SSZ Ivanom Lukanom tokrat vodila pogovore z ministrom za pravosodje Marušičem ter s pred-sed-nikom Komisije za lastninsko preoo-blikovanje DZ Slovenije Rejcem.
Delegacija je oba politika seznanila z vsebino skupnega predloga zamejskih športnih organizacij, v katerem le-ti pozivajo vlado R Slovenije, naj - v smislu
Gregor Fučka( levo) v boju pod košem na prvi tekmi Teamsystema v Bologni
MADRID - Bolonjski Kinder je tudi na drugi tekmi zmagal in se tako uvrstil v četrtfinale. Sinoči je po izenačenem boju sredi Madrida premagal Estudiantes in se bo v četrtfinalu pomeril z zmagovalcem tretjega srečanja med Teamsyste-mom in Makabijem.
Makabi - Teamsystem 88:72 (38:26)
TEL AVTV - Kot je bilo pričakovati že po prvi tekmi (Bolonjčani so zmagali po podaljšku), je Makabi izkoristil prednost domačega igrišča in svojih 10.000 temperamentnih navijačev in premagal Teamsystem. Stanje v rezultatu je tako izenačeno 1:1. Tretjo in odločilno tekmo pa bodo igrali v Bolonji, v četrtek, 12. t.m.
Partizan v četrtfinalu
Za veliko presenečenje osmine finala je poskrbel beograjski Partizan, ki je po samih dveh srečanjih izločil grški 01ympiakos. Partizan je namreč včeraj v Beogradu premagal Grke z 72:60.
Aek Atene je tudi v Splitu premagal Croatio z 62:54 in se uvrstil v čertfinale. Paok je v Solunu odpravil Albo iz Berlina z 80:61, tako da bodo morali igrai tretjo tekmo v Berlinu. Tretje srečanje bosi je izborila tudi Barcelona, ki je včeraj doma premagala CSKA s 75:63. Tretja tekma bo v Moskvi.
Danes bo na sporedu drugo srečanje v Zagrebu med domačo Cibono in Efes Pilsena. V prvem je Efes Pilsen zanesljivo zmagal s 75:59.
TENIS / TURNIR INTERCAST
Mladi gajevci prijetno presenetili tudi v Vidmu
Tudi konec preteklega tedna so se mali tenisači padriško - gropajske Gaje vrnili z gostovanja s parom novih točk. V Vidmu so namreč v nadaljevanju promocijskega tekmovanja Intercast premagali tamkajšnjo vrsto Este Citta di Udine z rezultatom 4:1. Resnici na ljubo so gajevci pripravili lepo presenečenje, saj je društvo, pri katerem so gostovali že dolgo let poznano kot dobro organizirano, z dobro obiskovano teniško šolo, ki jo vodijo zvezni učitelji. Pri nasprotnikih je tudi tokrat zaradi bolezni zmanjkala igralka v kategoriji under 12, tako da si je Gaja še brez borbe zagotovila eno točko. Drugače so zmagali v vseh kategorijah. Zataknilo se je le pri dvojicah dečkov under 12. Našim gotovo vsak nastop vliva večjo samozavest, tako da je upati, da bodo pripravljeni, ko bo šlo zares na deželnem ekipnem prvenstvu ter na individualnih turnirjih.
Rezultati:
Este Cittš di Udine - Gaja 1:4
Aliče Pizzolito - Paola Cigui 1:9, Giacomo Siciliot-ti - Daniele Morossia 4:9, Alessandra Moretti - Veronika Carli 0:9 (brez boja). Amedeo Bruzeschi - Matej Ciguj 5:9, Bruzeschi/Comelli - Cigui/Pertot 5:9.
Nasledji teden čaka gajevce počitek, nato pa bodo v soboto 14. marca ob 15.30 igrali doma proti ekipi TC Gemona.
fT ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL
NOGOMET / MLADINCI
NOVICE
Val nadigral »žepno« Viserbo
Gostje le z enim stondordnim možem
La Goriziana Kmečka banka - Viserba 3:0 (15:3,
15:2,15:7)
LA GORIZIANA KMEČKA BANKA: Feri 8+12, Florenin 6+9, Beltrame 4+1, Snidero 6+6,
Cola 5+7, Rigonat 2+2,
Cemic 2+2, Sulina 3+2,
Graunar 1+1, Buzzinelli,
Visciano.
Trajanje setov: 15, 23 in 30 minut. Servis (tocke/napake):	Val
10/11, Viserba 2/9. Napake: Val 8, Viserba 10. Blok: Val 11, Viserba 0.
Valovci so po sinočnji lahki zmagi v Gorici zelo blizu uvrstitvi v Četrtino finala italijanskega odbojkarskega pokala, kar bi predstavljalo daleč najboljši rezultat kakega našega društva na pokalni ravni. Takoj je treba pristaviti, da je zmago Goričanov zelo olajšala sama Viserba, ki se je v Gorici predstavila z ekipo, v kateri je bil le en standardni igralec, vsi
ostali pa so bili rezerve. Viserba v prvenstvu Bi lige že tri kola izgublja, ptovanje na delovni dan v Gorico je prava pustolovščina (z enakimi problemi se bodo ubadali Goričani Cez dva tedna), zato je pri klubu iz bližine Riminija očitno prevladala ocena, da pokalu namenijo manjšo pozornost.
Valovci se v prvih dveh setih igrali zbrano in učinkovito, tako da jim nasprotnik ni mogel priti do živega. V tretjem setu je koncentracija nekoliko upadla, trener pa je opravil tudi nekaj menjav, tako da sta na igrišče stopila tudi Grauner (na sliki) in Cemic, Sulina pa je že v drugem setu zamenjal Colo. Center Beltrame je sz zanesljivim nastopom dokazal, da ne občuti veC bolečin v koraku, kar je pred jutrišnjo prvenstveno tekmo v Gorici s Concesiom še posebej spodbudno.
Zarja/Gaja visoko premagala Primorje
Cocevari strelec dveh zadetkov
Zarja/Gaja - Primorje 4:1 (1:0)
STRELCI: Cocevari (2), Furlani, Manzin, Kuk.
ZARJA/GAJA: D. Gregori, KrižmanCiC, J. Gregori, Al-tarac, Zomada, Ban, Kariš, Cocevari, Furlani (Sulcic), Manzin, D. Gregori (Milkovič).
PRIMORJE: Hrovatin, Slocovich, Franco, Bianco, Bukavec Ambrosi, Bergamini (Romano), Braini, Kuk, Ostrouška, Bemobi.
V Repnu je bil na sporedu »domači« derbi, in kot se za vsak derbi spodobi, je bil vsak rezultat vnaprej nepredvidljiv. Tokrat pa so se izkazali »rumeno-mordi«, ki so se oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in zadah proseški enajsterici pekoC poraz. Junak tekme je bil Cocevari, ki je popeljal v vodstvo Zarja/Gajo z lepim prostim stelom.ProseCani na začetku drugega polčasa stanje nepričakovano izenaCih s Kukom. Ponovno pa je za »rumeno-modre« poskrbel Cocevari, ki je z moCnim strelom s 35 metrov premagal nemočnega Hrovatina. Sledila je reakcija primorjašev, ki so kmalu ponovno izenaCih izid, a vratnica je rešila Gregorij eva vrata. Kmalu zatem je Furlani praktično pokopal vse upe ProseCa-nov in v solo-akciji zadel v polno. Nekaj minut pred koncem pa je za Četrti gol poskrbel Manzin. Povedati pa moramo še, da je »rdeCo-rumene« še rešila prečka na Cocevarejev strel, tako da bi bil poraz še obilnejši.
S to zmago se je vzhodno-kraška enajsterica nekoliko približala vodilnima na lestvici, primorjaši pa so, kljub porazu, na sredini rezpredelnice. Pri Primorju moramo tokrat pohvaliti odličnega vratarja Hrovatina, ki je rešil svoje pred katastrofo, pri Zarji/Gaji pa si zaslužijo pohvalo prav vsi, posebno pa strelec dveh lepih zadetkov Cocevari. (j. g.)
Priznanje za Silvestra Korena
Posebna komisija pri italijanski državni nogometni ligi za amaterje je za našo deželo podehla priznanj-na za zaslužne nogometne delavce. Med odlikovanci je tudi Bregov odobmik in odgovorni za nogomet Silvester Koren. Priznanja bodo podehh v soboto, 21. t.m. ob 10. uri v Hotelu Sheraton. Prisoten pa bo tudi predsednik italijanske nogometne zveze Lucia-no Nizzola.
Za Korena, za njegovo društvo in za ves naš šport je to vsekakor veliko priznanjne.
Košarka: že danes igrajo cicibonaši in Kontovelci
Cicibana Pref. Marsich in Konto vel bosta v 5. kolu košarkarskega prvenstva D hge (skupina za bosta-nek) igrala že danes. Cicibonaši bodo bo 20.30 igrah v Romansu proti domačemu moštvu, Kontovelci pa se bodo bo 20. uri pomerih v Pierisu z ekipo Poli-sportive Isontine.
Odpovedana tekma na Zoncoianu
Današnji superveleslalom na Zoncoianu za deželno smučarsko prvenstvo elanov in mladincev je bil odpovedan zaradi neugodnih vremenskih in snežnih razmer. Če bo vreme to dopuščalo, bodo jutri izpeljali slalom, v nedeljo pa še veleslalom.
Začetek sezone za Poletove kotalkarice
Poletove kotalkarice bodo začele letošnjo sezono ta konec tedna. Društvo Gioni bo namreč priredilo pokrajinsko prvenstvo za »začetnice«, ki se ga bo udeležilo tudi šest Poletovih kotalkaric, in sicer: Jasna Kneipp, Helena Pertot, Mija Kalc, Lara Simone-ta, Sharon Ostrouška in hina PoCkar.
Tako jutri kot v nedeljo se bo tekmovanje pričelo ob 15. uri.
r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET -i
Zoncolan - poleg športnega tudi
com
17.Zamejsko smučarsko prvenstvo za pokal ZSSDI je za nami. Tekmovanja se je udeležilo nad 200 tekmovalcev (število prijavljenih 242) iz šestih športnih društev in klubov iz zamejstva, ki se ukvarjajo s smučanjem. Kljub "pomladanskim” razmeram na progi smo tekmovanje spravili pod streho. Zamejska prvaka sta Valentina Suber, ki je potrdila (in utrdila) lanski naslov in Peter Crismancich. Med društvi se je najboljše uvrstilo Slovensko planinsko društvo, ki je bilo organizator prireditve. Da je celotna prireditev uspela tako s tekmovalnega, kakor z organizacijskega in tudi družabnega vidika so se poleg dežurne ekipe SPDG in "Penziona Rožič” izkazali tudi vinogradniki, nekateri posamezniki in številna podjetja. Na pomoč so, tako ali drugače priskočila tudi društva A. Paglavec iz Pod-gore, KD Sabotin, Kraški krti. Posebej prizadevno so bili člani fotografskega krožka Skupina 75.
Da nihče ni ostal s suhim grlom so poskrbeli: kmetija Skok Edi in Armando z Jazbin, Krapež z Jazbin, kmetija Buzzinelli Lojze in Buzzinelli Boris in David iz Pradeža, kmezija Prinčič Doro iz Pradeža, kmetija Jože Sturm s Plešivega, kmetija Srednik Lorenzo, kmetija Srednik Ivan iz Pradeža, kmetija Lojze Jure tič, SCedno, kmetija Cibini Silvan (Carpino) iz Steverjana, vinska klet Beringa iz Fare, Brisco David iz Standreža. Društvo se jim javno zahvaljuje. Prav tako iskrena hvala gostilni Primožič, prijateljem v Novi Gorici, družini Rožič in muzikantoma. Vsi so pripomogli, da je prireditev na Zoncoianu uspela.
Društveno
tekmovanje SPDG na Trbižu
zaenkratodgodeno
V nedeljo 8. marca je bilo v koledarju pobud SPDG zabeleženo društveno tekmovanje v smučanju. Zal so snežne razmere take, da tekmovanja to nedeljo ne bo
mogoče izvesti. Pri smučarskem odseku so se odločili za odgoditev, dokončno odločitev pa bodo sprejeli v prihodnjih dneh.
26. marca občni
zbor SPDG
Drevi, ob 18. uri bo občni zbor Planinskega društva v Novi Gorici, po številu članov prav gotovo najmočnejšega društva na Primorskem. V četrtek, 26. marca pa se bodo na občnem zbom zbrali člani Slovenskega planinskega društva v Gorici. Poleg drugih po statutu predvidenih vprašanj bo na dnevnem redu tudi izvohtev novega odbora.
Kljub vremenu
400 udeležencev
CELOVEC - Dež, sneg, težka pot. Kljub izredno slabim vremenskim razmeram se je letošnjega20. jubilejnega pohoda »Arihovo peč ’98« pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Korškem udeležilo 400 udeleženk in udeležencev. Poleg domačinov iz Podjune, Roža in Zilje so se tudi tokrat vabilu na pohod odzvali tudi številni udeleženci iz Slovenije in iz Primorske (Repentabor). Prireditev je letos potekala tudi v podporo kandidaturi treh dežel za zimske olimpijske igre 2006 na tromeji Av-strija-SIovenije-Italija.
K uspehu jubilejne prireditve, ki že skozi 20 let združuje Slovence s Koroške, Slovenije in Italije ter tudi nemško govoreče prijatelje iz Avstrije, so prispevali tudi sodelavci organizacij-prirediteljev, ki so na ok-repčevalnih točkah in na cilju pri Polancu na Cemer-nici skrbeh za telesno dobrobit udeležencev.
Pohod prirejajo v spomin na padle partizane pod Arihovo pečjo tik pred osvoboditvijo Avstrije 9. februarja leta 1945 Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec ter krajevno slovensko prosvetno društvo »Rož« iz Šentjakoba. Najvišja točka pohoda je slovenska planinska koča na Bleščeči (1086 metrov), sredi poti spominja plošča na dogodek pred 53 leti.
(Ivan Lukan)
_________ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM______
Valove mladinke dvakrat ugnale Olympio
Zdaj jih čaka še finale za naslov s Staranzanom - Mladinci: Val po zmagi s Torriano brez pravih tekmecev
1. MOŠKA DIVIZIJA
Agraria Terpin - Intrepida 1:3 (2:15; 15:8; 10:15; 12:15)
AGRARIA TERPIN: Pintar, Komjanc P., Komjanc E., Komjanc M., Makuc, Mucci, Pa-risi, Sfiligoj
Kljub porazu je bil morda petkov nastop eden izmed najboljših v letošnjem prvenstvu. Zaradi odsotnosti obeh standardnih po-dajačev, je v tej vlogi igral Martin Pintar. Po ponesreečeni postavi v prvem setu je Agraria Terpin osvojila drugega z majhno zamenjavo, ki je očitno veliko pomagala predvsem v sprejemu. Trener Sfiligoj je nad ekipo res zadovoljen, čeprav je tekmo izgubila saj, pravi, da so se igrici borili vse do zadnje akcije in so pač imeli smolo, da so tretji in četrti set izgubili. Pohvaliti bi pa Martina Pintarja. Prvič je letos zaigral celotno tekmo in po dobri ter premišljeni igri, ki jo je dokazal bo verjetno zaigral še kakšno tekmo.
Ostala izida 6. kola: Cormons - Turiaco 0:3, Mossa - Finvolley 3:0. Vrstni red: Turria-co 12, Intrepida in Mossa 8, Cormons 4, Agraria Terpin 2, Finvolley 0.
1.	ZENSKA DIVIZIJA
Lucinico - Val BCC Sovodnje 3:0 (15:1, 15:6,16:14)
VAL: Cemic, Zavadlav, Braini, Sošol, Cej, Brisco in Cumin.
Valovke so v sobotni tekmi proti vodilni ekipi iz Loečnika odigrale prvo kolo povratnega dela. Srečanje so začele zelo slabo, kar odražata tudi delna izida prvih dveh setov. Veliko bolj zanesljivo so odigrale tretji niz, ko so bile na pragu, da ga osvojijo. Vendar pri stanju 14:11 v svojo korist se je ponovno nekaj zataknilo tako, da je niz in končno tudi zmaga pripadla gostiteljicam. Le-te sestavljajo za homogeno in izkušeno ekipo, ki malo greši in odvija zelo racionalno igro. Povsem upravišeno je nepremagana na vrhu lestvice. Pri valovkah se pozna, da nekatere premalo trenirajo, kar pride do izraza predvsem v ključnih trenutkih.
Ostali iztidi 8. kola: Azzurra - Intrepida 3:0, Corridoni - Grado 0:3, Cormons - Pieris 3:0. Vrstni red: Lucinico 16, Azzurra in Cormons 12, Pieris 8, Grado 6, Intrepida in Val 4, Corridoni 0.
2.	ZENSKA DIVIZIJA
VBL Cormons - 01ympia Multiservice 0:3 (10:15, 7:15,10:15)
OLYMPIA: Cettul, Sfiligoj, Braini, Carrara, Perše, Benedetti, Cemic, Visintin, Balbi, Mama’.
Tekma je bila enosmerna in nezanimiva, kot izhaja iz samega končnega rezultata srečanja.. Tehnično znanje domačink je na zelo nizki ravni, kar onemogoča tudi nasprotnikom, da bi lahko prikazali vse svoje
znanje. Vsekakor novi točki na poti za osvojitev dveh prvih mest, ki omogočata prestop v višjo ligo.
Ostali izidi 12. kola: Acli - Torriana 1:3, Mercato di selz - Staranzano 1:3, Lib. Gorizia - Farra 1:3, Azzurra - Lucinico 3:0, Fossalon -Pro Romans 1:3. Vrstni red: Lib. Gorizia 22, Acli Ronchi in Farra 20, Multiservice 18, Azzurra 14, Fossalon, Pro Romans in Torriana 10, Staranzano 8, Mercato di Selz 6, Cormons in Lucinico 2.
MLADINCI
Torriana - Val 0:3 (1:15, 3:15,3:15)
VAL: Černič Ma., Cemic Mi., Cemic A., Prinčič, Jelen, Sergo, Faganel, Orel, Prichiaz-zi, Frandolič
Val je prvo tekmo povratnega dela prvenstva zmagal. Ostaneta mu samo še dve tekmi proti ekipama, ki sta pa objektivno šibkejši od Torriane. Valovci so Torriano premagali brez večjih težav, kar dokazuje že sam rezultat. Servis sam ni bil preveč učinkovit, dosti bolje je deloval napad, katerega niso nasprotniki mogli braniti. Očitno so razlike v letih in v izkušenosti igralcev prevelike, da bi lahko Torriana nudila Valu zadosten odpor.
Vrstni red: Val 8, Finvoley in Torriana 2, Finvolley B 0.
MLADINKE
01ympia Multiservice - Imsa 0:3 (4:15, 4:15, 3:15)
Val Imsa - 01ympia Multiservice 3:0 (15:7; 15:7; 15:6)
OLVMPIA: Benedetti, Balbi, Perše, Cettul, Mania’, Cemic, Visintin.
VAL IMSA: Zuccarino, Danielis, Visintin, Ambrosi, Cej, Brisco in Terpin.
V slabem tednu sta slovenska predstavnika v prvenstvu mladink odigrala tako predstavljeno tekmo iz prvega dela prvenstva kot povratno srečanje. V obeh so, kot po pričakovanju, slavile valovke, ki so povsem prepričljivo premagale mestne sovrstnice. Obe ekipi sta zaradi poškodb nekaterih igralk obakrat nastopiti v nepopolni postavi. V povratni tekmi sta celo obe nastopili brez rezervnih igralk na klopi. Valovke so vsekakor pokazale boljšo individualno tehniko, nekatere so namreš članice ekipe, ki nastopa v deželni C-ligi, in četudi niso igrale na višku moči so bile boljše od igralk v belo-modrih dresih. 01ympia je sicer igrala po svojih močeh, vendar njeno trenutno igralno znanje ni na nivoju, da bi lahko valovkam odvzelo kaj več kot set.
Pred tekmo sta se obe ekipi z enominutnim molkom spomnile na tragično preminulega odbornika 01ympie Igorja Povšeta.
Vrstni red: Staranzano 18, Imsa 16, Multiservice in Villesse 6, Fossalon in Acli Ronchi 4.
DEČKI
Finvolley - 01ympia Koroprint 3:0 (15:4; 15:5; 15:9)
OLVMPIA: De luri, Hlede, Cettul, Pintar, Klanjšček, Sever
Poraz je bil morda neizbežen, vendar bi 01ympia lahko zaigrala bolje. Predvsem je bil pomankljiv sprejem, kar je bilo krivo, da niso mogli igralci sestaviti protinapadne akcije.
01ympia je odigrala tudi tekmo z Gradom in izgubila s 3:2 (15:7, 4:15, 12:15, 15:12, 15:10). Nasprotnik je bil objektivno slabši, a Goričani so ga verjetno podcenjevali. Igrali som precej nezbrano in netočno, kar se je poznalo predvsem v napadu.
Vrstni red: Val 24, Torriana 20, Finvolley 14, Grado 12, 01ympia Koroprint 6, Intrepida 4, Soča -2.
NARASCAJNICE
01ympia Multiservice - Lib. Villesse 2:1
OLVMPIA: Magliocca, Breganti, Longo, Blasizza, Devetak, Saveri, Krpan, Canola.
Najmlajše predstavnice 01ympije so tokrat presenetile in v domači telovadnici premagale ekipo iz Vileša. Po nerodnem porazu iz prejšnjega tedna, so tokrat igrale veliko bolje in povsem zasluženo slavile. Viden napredek so pokazale predvsem pri seviranju, kjer so bile precej točne in v igri pod mrežo. Kljub uspešnemu izidu pa je njihova igra še vedno preveč nihala, kar potrjuje tudi izid drugega niza, ko so popolnoma odpovedale.
Vrstni red: Val 26, Cormons 17, Capriva 16, Farra 15, Villesse 9, 01ympia Multiservice 8, Etsi 2.
NA TRŽAŠKEM
1. ZENSKA DIVIZIJA
Kontovel Nuova kreditna - Sloga Pizzeria Veto 3:2 (15:7,15:17,15:8, 8:15,15:8)
KONTOVEL: Čeme, Bogateč, I. in V. Sossa, J. in N. Milič, Švara, Vitez, Battigelli, Bukovec, Gollia, Starc.
SLOGA: Ban, Canziani, Cauter, Coretti, Crissani, Ferluga.m Kalc, Prestifitippo, M. in T. Sossi, Žagar.
Kazalo je že, da bodo Kontovelke dosegle lahko zmago. Prvi set so prepričljivo dobile, v drugem pa vodile že s 14:9. Začele so podcenjevati nasprotnice, naredile so nekaj napak v napadu, slogašicam pa je z zagrizeno igro v polju uspelo doseči preobrat. V 3. setu je Kontovel spet zmagal dokaj zanesljivo, v četrtem pa so slogašice vnovič reagirale, na igrišču pa je dobesedno zagospodarila Martina Coretti, ki ima veliko zaslug , da je njeno moštvo izsiliti igranje tie breaka. Ključni set je bil vsekakor enosmeren v korist Kontovelk, ki so tako po dveh urah in petih minutah boja vknjižile novo zmago. Derbi ni bil na visoki kakovostni ravni, a je bil borben in zanimiv, kot se za tovrstna srečanja pač spodobi.
PRIREDITVE
Petek, 6. marca 1998
GLEDALIŠČA • GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLAN IJA"JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
Danes, 6. t. m., ob 20.30 (red F): Terrence McNally »Master Class« v počastitev štiridesetletnice gledališkega dela Bogdane Bratuž Režija Vito Taufer.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča so na razpolago vstopnice za predstavo I. Sveva »Senilnost«, ki bo na programu od 12. do 15. t. m. (v abonmaju - odrezek 3 Rdeč); možno je tudi rezervirati vstopnice za predstavo L. Norena »Sangue« z Marino Malfatti v glavni vlogi (na sliki), ki bo na sporedu 10. in 11. t. m. (v abonmaju - odrezek 19 Bel) in za predstavo Marca Paoli-nija »II Milione«, na sporedu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 15 Moder).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri (reda G/G): opera Julie-sa Masseneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi
Prodaja vstopnic je že v teku za vse predstave: v sredo, 11.3., ob 20.30 (reda B/F); v soboto, 14.3., ob 17. uri (reda S/S); v Četrtek, 19.3., ob 20.30 (reda E/E); v nedeljo, 22.3., ob 16. mi (reda D/D); v sredo, 25.3., ob 20.30 (reda F/C): blagajna gledališča Verdi (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 -470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Danes, 6. t. m., ob 20.30 premierska predstava: »Ma-dame Lupin«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Nastopa Valeria Valeri.
Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian)
Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo narečno gledališče Armo-nia predstavilo komedijo »Solo un minuto« v izvedbi gledališke skupine Gli amici di San Giacomo. Ponovitvi jutri, 7. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 8. t.
m., ob 16.30.
Vstopnice dobite pri UTAT v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
Športna palaCa
V torek, 10. t. m., ob 21. uri se bo predstavil komik Beppe Grillo.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V ponedeljek, 16. in v torek, 17. t. m., ob 20.30: Coop Argot »Bruciati«. Za tekst in režijo je poskrbel Angelo Longoni. Nastopata Amanda Sandrelli in Blas Roča Rey. ,
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 7. t. m., ob 20.30 gostujeta Terzo Teatro in La Barcaccia iz Verone s predstavo »I Rusteghi«.
m mm mam m	1	O
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Danes, 6. t. m., ob 20.45 VVilliam Shakespeare: »Hamletas*. Nastopa Andrius Mamontovas.
Zadnja ponovitev jutri, 7. marca, ob 20.45.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
11. in 12. t. m. ob 20.30 se bo predstavila skupina Teatro delVArchivolto z delom Daniela Pennaca »Monsieur Malaussene«. Režija Giorgio Gallione, nastopa Claudio Bisio.
PORDENON
Gledališče - Teatro Concordia
Danes, 6. t. m., ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz F-JK iz Trsta s predstavo »Senilnost (Senilita« Itala Sveva.
Predstave bodo trajale do 8. t. m.
______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 7. t. m., ob 21. uri baletni veCer s skupino Croa-tia - Člani Baleta Hrvatskog narodnog kazališta iz Zagreba.
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Jutri, 7. t. m., ob 11. in ob 16. uri - Goriški vrtiljak -gostuje Lutkovno gledališče Maribor s predstavo »Cirkus prihaja« (za abonma Veliki polžek in izven). Jutri, 7. t. m., ob 20. uri (za izven) gostuje Gledališče Ptuj: M. Kobelj »Sobo oddam«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 6. t. m., ob 17. uri lutkovna predstava »Nekoč, nekje... ne vemo kje«; ob 20. uri film »Zbogom dekleta«.
V	nedeljo, 8. t. m.-, ob 19. uri 40-letnica RTV Slovenije, 70-letnica Radia Slovenija in 20-letnica Moped Showa in Andreja Šifrerja.
Predprodaja vstopnic in rezervacije na upravi KG.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 8. t. m., ob 20. uri v Kosovelovi dvorani: Uršula Cetinski »Alma«. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih, igra Polona Vetrih.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 6. t. m., ob 22. uri: Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«.
SNG - Drama
Danes, 6. t. m., ob 19.30 (abonma Dijaški 2 večerni in izven - konto); N.V. Gogolj: »Revizor«.
Mala drama: danes, 6. t. m., ob 18. uri (izven - konto): J. Mišima »Obisk«.
Jutri, 7. t. m., ob 20. uri premiera: Vasmina Reza »Art«.
Šentjakobsko gledališče
Jutri, 7. t. m., ob 19.30: Gogolj »Ženitev« (za izven).
Moje gledališče
Jutri, 7. t. m., ob 20. uri: Ray Cooney »Denar z neba«.
Lutkovno gledališče
Danes, 6. t. m., ob 11. in 17. uri (izven): Barbara Hieng-Samobor »Mala Lili«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
Jutri, 7. t. m., ob 19.30 (izven in konto): W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, bo v torek, 24. t. m..
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil pianist Krystian Zimerman.
Gledališče Miela
Festival A. Piazzolla
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Sax Four Fun - Original Saxophone Quartet.
V	Četrtek, 12. t. m. pa bo nastopila skupina Neotan-g°-
Svobodna glasba
Jutri, 7. t. m., ob 21. uri koncert skupine »The Original Klezmer Ensemble«.
OPČINE
Prosvetni dom - SKD Tabor
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30 bo v okviru prireditev Openska glasbena srečanja koncert Tria 3 - Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena Naveršnik - violončelo. Na programu Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 31. t. m. ob 20.30 koncert Kvarteta Keller. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Avditorium
Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo
V	torek, 10. t. m., ob 21. uri Estensioni - nastopili bodo številni deželni jazz glasbeniki, jazzmani iz Slovenije in pevka Barbara Errico.
V	sredo, 11. t. m. pa bosta ob 21. uri nastopila Richard Galliano in Michele Portala (na sliki).
Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu.
Kulturni dom
Danes, 6. t. m., ob 20.30 bo v okviru prireditev »Across the Border« nastopil kantavtor Massimo Bu-bola.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
V sredo, 11. t. m., ob 20.45 koncert FilhamoniCnega
orkestra iz Vidma. Dirigent Max Pommer, solistka Kyoko Takezawa. Na programu Mendelssohn in Elgar.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Jutri, 7. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop skupine Ariadigolpe.
V soboto, 14. t. m., ob 20.30 (dvorana rock) prireditev Volvopalooza ’98: nastopile bodo skupine No Fun At Ali, Refused, Liberators in The Hives.
______________SLOVENIJA_________________
PORTOROŽ
Avditorij
V nedeljo, 8. t. m., ob 20.30 koncert zabavne glasbe z Oliveram DragojeviCem in Delfini ob 30-letnici delovanja.
Za informacije: Avditorij tel. (00386-66/747230).
KOPER
Dvorana palače Belgramoni - Tacco
V	torek, 10. t. m., ob 19. uri predstavitev zbornika »Med Časom in spominom« in koncert Tria Lorenz. Vstop prost.
IZOLA
Kulturni dom
V	soboto, 14. t. m., ob 20. uri prvi koncert letošnje
mednarodne zborovske revije Primorska poje. Nastopili bodo zbori 2PZ DU Večernica iz Ajdovščine, Dekliška skupina Fran Venturini in MePZ Fran Venturini od Domja, MoPZ Lijak z Vogrskega, MoPZ Slavina s Prestranka in MePZ Podgora.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri nastop skupine Tan-tadruj.
V	petek, 13. t. m., ob 20. uri Festival kitare Sežana ’98. Nastopil bo kitarist Paolo Pegoraro.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	Četrtek, 12. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma XVII/7) koncert »Iz opernega sveta«. Nastopajo Simfoniki RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta, solistka Ana Pusar Jeric (sopran).
LJUBLJANA
SNG Opera in balet
Jutri, 7. t. m., ob 19.30 (abonma sobota - nadomestna za 28.2.): G. Verdi »Ples v maskah«.
Ponovitve v torek, 10. t. m. (abonma SOU torek), v četrtek, 12. t. m. (abonma Četrtek), v sredo, 25. t. m. (abonma Sreda, ob 19.30 - vse predstave tudi za izven in konto.
V	sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto): S. Prokofjev »Romeo in Julija«.
Ponovitev v soboto, 14. t. m., ob 19.30 (izven in konto).
Cankarjev dom
Danes, 6. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani za zeleni abonma koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenije in Komornega zbora RTV Slovenija.
V	torek, 10. t, m., ob 19.30 v Dvorani Slovenske filharmonije za srebrni abonma koncert Pihalnega ansambla Sabine Meyer.
_______________HRVAŠKA____________________
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GregorCieva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20): v torek, 10. t. m., ob 20.30 otvoritev razstave »Žensko Časopisje na Slovenskem 1897-1997«. Na otvoritvi bo prisotna avtorica Karmen Stular, sodelovala bo pevka Tinkara Kovač.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella: do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 13. t. m. je odprta razstava kiparja Uga Carra.
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. t. m. je
na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palaCa na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogl'ed je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. t. m. je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Ga-leana »La stanza di van Gogh ad Arles«.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3 - vogal Ul. Santa Gaterina): do 18. t. m. je na ogled razstava Luciane Trampuš.
Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): do 10. t. m. razstavlja Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka 9-19, ob sobotah 9-13 (zaprto ob nedeljah in praznikih).
Galerija Grandangolo (Ul. Ponziana 8): do 14. t. m. razstavlja umetnica Claudia Raza. Urnik: 10.30-12.30, 17-20, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.30. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. aprila je na ogled razstava Antonia Gribesa.
Gledališče Miela: do 12. t. m. bo na ogled fotografska razstava o življenju Astorja Piazzolle.
Center II Giulia - Avditorij: jutri, 7. t. m., ob 17. uri otvoritev razstave »Podobe Elettre«.
KONTOVEL
Trgovina »Dolce Divani« (Kontovel 531); do 9. t. m.
je odprta skupinska razstava »L’arte riprende vita sul Carso«. Urnik: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 19. ure.
ŠPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
SAN VITO AL TAGLIAMENTO
Galerija »Scaramuccia d’Artisti«: do 15. t. m. je na ogled fotografska razstava Luče Cesca. Urnik: petek, sobota in nedelja 11.00-12.30 in 17.00-19.00.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29. t. m. razstavlja Franco Dugo.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do
20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
_____________SLOVENIJA_________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege.
KOPER
Pokrajinski muzej Koper: na ogled je razstava ob 35-letnici Društva prijateljev glasbe.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta.
KROMBERK
Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umetnostnozgodovinska razstava z naslovom »Sakralna znamenja« - lesena plastika na Goriškem med pozno gotiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13. do 17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 24. t. m.
razstavlja Aleksij Kobal »Providence H«.
LJUBLJANA
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. t. m. razstavlja Karel Zelenko.
Velika sprejemna dvorana CD: do 13. t. m. je na ogled razstava »Slovaška imaginativna fotografija 1980-95«. Vstop prost.
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. t. m. je na ogled razstava ob 90-let-nici Lojzeta Spacala.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.26
20.30
Risanka: Peter TV dnevnik
® RAI 1
6.00
6.30
9.35
11.25
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00
17.50
18.00 18.10 18.45
19.30
20.35
20.50
22.35
22.50
0.55
1.05
Euronevvs
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Antonella Clerici), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Nata di maržo (kom., It. ’57, r. A. Pie-trangeli, i. J. Sassard) Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello), vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Panika v Cabot Coveu (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualna oddaja: Gara Giovanna
Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Aladdin in nan. Zorro
Tg Ragazzi - Mladinski dnevnik
Danes v parlamentu Dnevnik
Aktualno: Prima di tutto Variete: Colorado (vodi Carlo Conti)
Vreme in dnevnik Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela) Dnevnik
Film: Vanita e affanni (dram., Švedska ’97, r. L bergman, i. Marie Ri-chardson. B. Ahlstedt) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: Tempo, 1.30 Filozofija: J. Kristeva
m RAI 2
6.45
7.00
9.15
9.40
10.45
11.00
11.30
13.00
14.00
16.30
16.15
18.15 18.40
19.05
19.55
20.30
20.50
23.15 23.45 0.05
0.35
Pregled družbenega tiska Variete za najmlajse, vmes risanke Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik
Variete: I fatti vostri (vodi Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Cronaca in di-retta - Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
17.15 dnevnik, vreme Dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa
Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Tg2 Variete: Furore Tg2 Dosje Dnevnik
Danes v parlamentu, vreme, šport
Film: La fine e nota (dram., It.-Fr. ’93)
m, RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.20
14.00
14.50
15.30
17.00 18.30
19.00
20.00
20.40
22.30
22.55
23.55 0.30
1.20
Dnevnik, vreme Aktualno: Tempo, 10.30 Italija 60. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja
Dnevnik 3, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni,
13.00	II grillo, 13.30 Medi a/Mente
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik,
15.00	Tgr - Sredozemlje Športno popoldne: hokej, rokomet, Paralym-pic Games, odbojka (Z) Dok.: Geo & Geo
Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Film: Danko (krim., ZDA '88, r. W. Hill, i. A. Schvvarzenegger) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Milano - Roma (Serena Dandini) Aktualno: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme IP v biljardu
gg RETE 4	ITALIA 1
	Nad.: Piccolo amore, 6.50		Otroški variete Ciao ciao
	I due volti deli’ amore		mattina in risanke
	Nad.: Vendetta d’ amore,		Nan.: Supercar
	9.50 Amanti, 10,30 Sei		Film: Doctor Detroit
	forte papa		(kom., ZDA ’83, i. Dan
	Dnevnik		Aykroyd, D. Dixon)
	Aktualno: Forum		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Kviz: Kolo sreCe		ti studio
	Dnevnik Tg 4		Nan.: Willy, princ z Bel Ai-
	Nad.: Sentieri - Steze		ra
	TV film: Falsa sentenza		Ciao Ciao Parade in ri-
	(dram., ZDA, i. H. Sha-		sanke Lupin
	ver, Tim Matheson)		Risanke: Simpsonovi
	Kviz: OK, il prezzo e gin-		Variete: Benny Hill Show
	sto (vodi I. Zanicchi)		SP v smučanju: ženska šta-
	Dnevnik in vreme		feta 4 x 5 km
	Variete: Game Boat		Nan.: A scuola con filo-
	TV film Perry Mason: L’		sofia
	spite d’ onore (’93, i. R.		SP v smučanju: moška
	Burr, M. Hartley)		štafeta 4 X 10, vmes
	Emilio Fede intevjuva		(18.30) Odprti studio
	Film: 11 gatto a nove code		Nan.: V osmih pod isto
	(thriller, It. ’70, i. Karl		streho, 12.00 La tata -
	Malden, C. Spaak)		Stavka
	Pregled tiska		Variete: Sarabanda
	Nan.: Z odprtim srcem		Nan.: Professione fanta-
			sma - Prikazen po poklicu (i. M. Lopez, Edi An-
13] CANALE 5			gelillo, Max von Sydow) Aktualna odd.: Moby’s
			(vodi Michele Santoro)
			Nan.: Fallen Angels
	Na prvi strani		Aktualno: Le notti deli’
	Jutranji dnevnik Tg5		angelo
	Aktualna odd.: Vivere		Fatti e misfatti
	bene benessere		
	Variete: Maurizio Costanzo		
	Show Aktualna odd.: Signore	# TELE 4	
	mie (vodi Rita Dalla		
	Chiesa)		
	Dnevnik TG 5		19.30, 23.00 Dogodki in
	Sgarbi quotidiani		odmevi
	Nad.: Beautiful		In... diretta
	Aktualna odd.: Domini e		Figli miei
	donne - Moški in ženske		Shopping America
	Aktualna odd. o zdravju:		Zoom mladi
	Vivere bene salute		Posočje sprašuje
	Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-		Glasb, odd.: Musichiamo
	rich Reinthaler		Zoom mladi
	Aktualna kronika - Veris-simo sul pošto - Na licu		
	mesta (vodi M. Liorni), 17.45 Verissimo - Kro-	® MONTECARLO	
	nika v živo (vodi Cristina		
	Parodi)		
	Variete: Tira & Molla		19.30, 22.450, 1.20 Dnev-
	Dnevnik TG 5		nik, 13.30,19.50 Šport
	Variete: Striscia la noti-		Nan.: Ironside, 13.15
	zia (vodita Gene Gnocchi		Hainvolf
	in Tullio Solenghi)		Film; Enrico VIII e le sue
	Aktualne teme v oddaji:		sei mogli (zgod., VB ’73)
	Accadde domani (vodi		Variete: Tappeto volante
	Maria De Filippi)		Variete: Zap zap
	Variete: Maurizio Costan-		Aktualno: Quinto potere?
	zo Shovv, vmes (1.00)		Film: Sono affari di farni-
	dnevnik		glia (kom., ZDA ’89)
	Striscia la noti zia		Check Up Zdravje
	Nan.: Voci nella notte		Šport: Mondocalcio
IT Slovenija 1		It Slovenija 2	
	Oglasi		Vremenska panorama
	TV prodaja		Nanizanka:	Moesha
	Tedenski izbor: Glejte,		(ZDA, 12. epizoda)
	kako rastejo: Teliček,		Tedenski izbor. Nani-
	9.10 Tedi, oddaja za mu-		zanka: Trdno v sedlu
	1 arijo, 9.45 Parada plesa		(Nova Zelandija, 26. epi-
	Humanistika		zoda)
	Oddaja o ljudeh in živalih:		Nanizanka: Doktor Sylve-
	4X4		stre (Francija, 6. epizoda)
	Dokumentarne iverii		Zlata šestdeseta: Nostal-
	Tedenski izbor. Nan.:		gija z uredniki - Tone
	Opremljevalke (ZDA, 4.)		Pavček (4. odd.)
	Nadaljevanka: Vrtinec		Euronevvs
	rož (6.)		Tedenski izbor: Evropski
	Poročila		kulturni magazin Aliča
	Vreme, šport		TV prodaja
	Gledališka predstava: Re-		Nan.: Sestre (18. ep.)
	trospektiva		Nan.: Pasje življenje
	Zgodbe iz školjke		(ZDA, 7. epizoda)
	Polnočni klub (pon.)		Oglasi, napovedniki
	Mostovi		Nan.: Ana Marija - Žen-
	Obzornik, vreme, šport		ska gre svojo pot
	Po Sloveniji		(Nemčija, zadnja epizo-
	Oglasi, napovedniki		da)
	Oddaja za otroke:		TV igrica: Kolo sreCe
	Sprehodi v naravo. Tik		Videoring
	pred zdajci, 17.45 Cofko		Napovedniki, oglasi
	Cof (risana nan.)		Zidak dobre volje
	Dok.: Novi raziskovalec		Dokumentarna serija: Ve-
	Risanka		liki miti in skrivnosti 20.
	Napovedniki, oglasi		stoletja - Skrivnost dne-
	TV Dnevnik, vreme, šport		va D (VB, 14. del)
	Film: Como aqua para		Film: Tri barve: Rdeča
	chocolate - Kot voda za		(Fr. ’94, r. K. Kieslovvski,
	Čokolado (Meh. 1991, r.		i. Irene Jacob, Jean-Louis
	A. Arau, i. Lumi Cava-		Trintignant, F. Feder)
	zos, Marco Leonardi, Re-		Nad.: V dvomu za...
	gina Torne)		(Nemčija, r. Peter Adam,
	Dok. oddaja: Baski		i. VVitta Pohl, Hans Zi-
	Oglasi, napovedniki		schler, R. Hoppe, 1. ep.)
	Odmevi, kultura, vreme		Napovedniki
	Šport, oglasi		
	Nan.: Charlie Grace (ZDA, i. Mark Harmon,		
	Cindy Katz) Mojstri jazza	S! Koper	
	Dok.: Novi raziskovalec		
	Napovedniki		
			Euronevvs
			Sredozemlje
	TV PRIMORKA		Športno popoldne: Četrtkova športna oddaja
			Program v slovenskem je-
			ziku: VeC ljudi vec ve
	13.00 Videostrani		(kontaktna oddaja)
	Film:	Prebivališče		Primorska kronika
	zmajev, 15,30 Videostik		Dnevnik, šport
	Danes na Primorskem		Otroška oddaja: Ecchecci-
	Koncert: Ritmo Logo		manca
M	Zdravje in mi: Zdravila		Vsedanes aktualno
	Lutkovna predstava		Praznične prireditve: Fac-
	Napovednik, videospot		ciamo festa
E	Dnevnik, vreme		Potovanje po Nemčiji
	Agrarne skupnosti		TV dnevnik Vsedanes
	Astrologija (pogovor)		Dok.: Umetniki v svet
	TV Novo Mesto		Histria Jazz: Eurotrio (2.)
	Glasba: Naj spot		Teche (R. Ferrucci)
	Dnevnik TV Primorka		Vsedanes, vreme
Z"
A
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A. Ru-stja, 12. del); 9.40 Zanimivosti iz živalskega sveta (pripr. S. Malalan); 10.10 Koncert baročne glasbe; 11.15 Pogovor z; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Orkestri; 13.30 Jezikovno ogledalo, nato Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Slov. samospevi 20. stoletja; 18.05 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 18.45 Postni govor; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30,12.30,18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30,17.30,19.30	Dnevnik; 6.30 Poročila, osmrtnice; 6.00 Otvoritev; -7.30 Noč in dan;
8.00	Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; V^UO Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in
proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ,"
17.30	Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30,8.00,9.00, 10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00, 21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringa-raja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po
svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika;8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti, lestvica ol-dies; 22,00 Zrcalo; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr,; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.15 Spet oživljene opere;
19.30	Mit o maestru; 20.00 Koncert Simfonikov RTV Slovenija, vmes Razkošje v zelenem; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
________________________ J
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
Z\. SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDISCE	ANTI-
FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Guccijeva ženska v razkošnem krznu
Veliko zanimanje je na modni reviji v Milanu včeraj zbudila tudi Fendijeva kolekcija krznenih plaščev, katerih se ni branila nit Naomi Campbell (Telefoto AP)
MILAN - Guccijeva ženska bo sexy, a se ne bo razkazovala, skrivala se bo pod plašči in kožuhi, nosila bo do gležnjev dolga krila in hlače z nizkim pasom. Dragoceno krzno bo nosila s kavbojkami, sicer pa se bo odpovedala draguljem in vsem drugim zunanjim znamenjem bogastva. Krznene bodo tudi torbice in dodatki na čevljih z debelimi petami.
Tako je najnovejšo zimsko kolekcijo modne hiše Gucci nekaj ur pred revijo predstavil kreator Tom Ford. 55 modelov bo prikazala skupina prelepih manekenk iz vsega sveta, ki pa so v modnem svetu popolnoma neznane. Nova Fordova dekleta imajo temne in dolge lase in so bolj bujna od tradicionalnih manekenk. Pod udobnimi plašči nosijo predvsem temnomodre in črne obleke, njihovi obrazi so bledični, brez ličila na ustnicah, a s poudarjenimi obrvmi.
Tom Ford, očarljiv tridesetletnik, ki se dosledno oblači v črno in ne nosi kravate, bo svoj atelje iz Pariza preselil v London. Tam najde več navdiha, avantgardna moda pa je danes doma onkraj Rokavskega preliva, meni kreator, ki je eden najbolj posnemanih na svetu.
Včeraj se je v Milanu predstavila tudi nemška kreatorka Jil Sander, z napihnjenimi in okroglimi oblekami in z izjemno pozornostjo za obdelavo tkanin.
»Ledeno prenočišče« za najbolj vročekrvne
JUKKASJARVT - Morda prenočevanje pod velikanskim blokom ledu pri minus petih stopinjah celzija ne predstavlja ide-lanih počitnic prav za vsakega, toda neki hotel na severu Švedske ponuja prav to in pri tem ima tudi vse večji uspeh. Imenuje se Ice Hotel, postavljen je približno 200 kilometrov nad severnim tečajnikom in predstavlja največji iglu na svetu.
Prvič so ga postavili v začetku devetdesetih let in marsikomu se je ideja zdela bolj zabava skupine prijateljev, ki ne vedo kam s prostim časom, kot pa resna pobuda. Proti temu je govorilo tudi dejstvo, da so ga vsako pomlad podrli in jeseni postavili na novo. Delo je zahtevno in drago, toda pokazalo se je, da se vse vrne z obrestmi. Direktor hotela Yngve Bergq-vist ocenjuje, da ga je samo v tej sezoni obiskalo 30 tisoč gostov.
Resnici na ljubo je treba povedati, da se samo desetina od njih odloči za prenočevanje v eni od 36 sob hotela, ki je letos zgrajen na rekordno veliki površini 4000 kvadratnih metrov. Gradnja je stala milijardo lir, porabih pa so 1200 ton ledu in 30 tisoč ton snega, ki obdajajo specialno aluminijasto konstrukcijo v obliki prevrnjenega plovila. Glavna atrakcija je letos čudovit lestenec iz ledu v foyerju, v baru pa si gostje lahko privoščijo razne koktejle ne samo »on the rocks« temveč dobesedno tudi »in the rocks«.
Za spanje je treba odšteti od 130 do 180 tisoč lir, v ceno pa je vključeno tudi posebno oblačilo, v katerem se gost zavleče v spalno vrečo in nato spi na posebni leseni platformi. Direkcija hotela pred spanjem svetuje nekaj vaj za ogrevanje, odsvetuje pa prekomerno pitje, saj v notranjosti ni
toaletnih prostorov, zato je treba za opravljanje fizioloških potreb drugam, kjer pa je temperatura približno 30 stopinj pod ničlo. Poleg tega priporočajo uporabo volnene kape, da se izognemu izgubi temperature, strogo pa odsvetujejo dihanje v notranjosti spalne vreče, saj izdihani zrak lahko takoj zmrzne. Kdor nima dovolj poguma, da bi spal v ledu, pa so v bližni na razpolago lesena stanovanjca, ki so dobro ogrevana, spanje v njih pa stane le 50 tisoč lir. Za vse goste so čez dan predvidene razne rekreacijske dejavnosti, kot so na primer drv sanje, sankanje in smučanje, predvidene pa so tudi ekskurzije ob reki Tome.
Kar pa zadeva povezavo tega povsem neonesriaženega sveta s civilizacijo in onesnaženjem pa so na razpolago redni poleti z bližnjega letališča v Kiruni.
s o wbčih
BOMBAY - Diamanti so večni. Tega se zavedajo tudi dražilci v Bombayu, ki nimajo niti najmanjšega dvoma, da bodo brez težav na dražbi prodali diamante, rubine in safirje, ki si jih z dlani na dlan spušča uradnik na včerajšnji držabi v Bombayu. Skupna vrednost dragih kamnov je ocenjena na 60 milijonov rupij, kar je približno 2, 7 milijarde lir.
Vse te dragocenosti pa so indijske carinske oblasti v zadnjih štiridesetih letih zaplenile številnim tihotapcem teh in podobnih dragocenosti..