Z86 Ma.
V LluMjanl, v ponedeljek, 3. ftcem&ra 1908
XLI. leto.
vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike ter velja po poeti prejeman za Uji las dežele za vse leto M K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vsa
isto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol letaltK,« Četrt letaQ5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 ta. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage deiele in Amerike) ialo^leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne pgflMrrdte po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, Če se tiska dvakrat in,po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Dopisi naj se izvole frankovatL - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo tal npravnlitvo je v Knaflovib ulicah H 5.     Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.J
Uredništva telefon it 34. Posamezna iti i »nI f 10 k. Upmvnfitvn telefon it; 85.
Jhoil v Mestnem domu in blomoza deželne vlade.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani je sklicalo včeraj dopoldne ob 10. v veliko dvorano »Mestnega doma« javen ljudski shod, na katerem se je govorilo o notranjem in zunanjem političnem položaju. Ta shod je našo deželno vlado prestrašil do kosti. Videla je strahove, videla je v duhu tisoče in tisoče demonstrantov podirati temelje stare častitljive Avstrije. Da prepreči to in taka dejanja, poklicala je za včeraj v Ljubljano nič manj nego 180 orožnikov, na nogah so pa bili vsi detektivi in policijski uradniki vlade in mesta ter vsa mestna polieija. Orožniki so imeli glavni tabor v vojaškem oskrbovali-šču na Dunajski cesti, od koder sta odhajala po dva in dva v poslopje finančne direkcije, Mahrovega zavoda, kazine in Filharmoničnega društva. Ob 9. zjutraj je bil prostor okrog »Mestnega doma« podoben vojaškemu taboru. Mrgolelo je tam oborožene sile. da nisi storil koraka, da ne bi srečal uniformiranca s sabljo. Ravno tako je žvenketalo orožje ob frančiškanskem mostu, na Marijinem trgu je bil pa postiran štab, ki naj bi od tam dajal povelja. Izdane so bile najstrožje odredbe proti zbiranju ljudi in je bila raba orožja dovoljena za vsako malenkost. Ali bi bil kdo rad videl, da bi se prelivala slovenska kri?
Dijaštvu je bil prepovedan izhod. Od maše so morali iti brž domov in gorje tistemu, ki bi ga profesorji, ki so bili komandiram za špi-jone po ulicah, našli na cesti. Real-cem je bilo celo zažugano, da bodo izključeni, če bi jih dobili zunaj.
Človek, ki ni zagrešil krivice, nima slabe vesti, barone Schwarz!
Vse varnostne odredbe so bile čisto odveč! Nikomur niti na misel ni prišlo, da bi po shodu napravil kako veselje deželni vladi. Nasilstva Nemcev proti Slovanom, zlasti proti Slovencem bomo poplačali drugače. Dovolj so napolnjene ječe z žrtvami!
Shod je bil silno mnogoštevilno obiskan. Dvorana je bila nabito polna občinstva vseh stanov, tudi žen-stva je bilo precej. Bilo je vsega skupaj okrog 1500 ljudi.
Shod je otvori 1 dr. Oražen kot predsednik sklicujočega društva, prisrčno pozdravil vse navzoče, pred stavil zastonnika vlade, vladnega komisarja dr. Senekoviča, in imenoval
LISTEK.
Ha rodnih tleh.
Povest; spisal ,Fr. Ran t.
(Dalje.)
Tudi gospa plem. Petteg je objela in poljubila Anico in ji šušljaje pripovedovala, kako je lepa in kako ji od srca želi vso srečo.
Dr. Brnotovi pogledi so švigali od Anice b gospe Petteg in nazaj. Trenotek potem, ko je bil dal Marku Košanu častno besedo, da je za vedno končano njegovo razmerje z gospo Petteg, je že hladnokrvno primerjal svojo nevesto s svojo ljubico in si je priznal, da je Anica zanj prenežna in predrobna in da je gospa Petteg dosti lepša in poželjenja vrednejša.
Marka je obšlo spoznanje, da zakon, ki se sklene danes, ne prinese pričakovane sreče prijateljici njegovih mladih dni in z žalostjo v srcu se je obrnil v stran. Ni hotel videti, kako se Brnot približa svoji nevesti.
Vse se je pripravljalo za odhod k poroki, ki se je imela vršiti v to-polski stolni cerkvi. V zadnjem tre-notku je imela še vsaka dama kaj popraviti na svoji toaleti, gospod Vrhovec pa je jezno begal po sobah
za zapisnikarja notarskega solieita-torja Petriča. Nato je dejal:
Slovenstvo v Avstriji živi v čudnih kritičnih časih. Treba je, da Slovenci in Slovenke spoznamo položaj avstrijskega slovanstva, zato smo sklicali ta shod. Na severu monarhije ječi pod hudim jarmom Ceh, nad katerim se je na jubilejni dan zavihtela rabeljska vrv. Na Dunaju napada nemško burševstvo naše dijaštvo in je hoče izstradati z zatvoritvijo »Mense«. To ni lepa parola, ampak je dvorezen meč, ki se lahko zareže tudi v nasprotnikovo meso. V Gradcu se našemu dijaštvu ni dovolilo zborovati za slovensko vseučilišče na ondotni univerzi in so burši pognali naše ti i jake na ulico. Kaj se je zgodilo pred "dvemi meseci v Ljubljani, je znano vsakomur in kaj se godi na Hrvaškem pod banom Rauchom, vemo vsi. Cela Cislajtanija je postala ječa, kjer se zapirajo slovanski rodoljubi, dasi tvorimo v državi večino Slovani. Dasi smo to državo vedno branili z lastno krvjo in mesom, vendar se nastopa proti nam s krutostjo in sovražnostjo. Zahtevamo, da se nam dado pravice, ki nam gredo kot svobodnim državljanom in ki so nam zajamčene v koiistitueijonaliii državi.
Da živimo res v kritičnih časih, je dokaz, da je danes v Ljubljani zaradi našega društvenega shoda 180 orožnikov (smeh, klic: Na orožne vaje so jih poklicali!) Oi>ozorim vas, da se zadržite mirno kot otroci v ljudski šoli. (Klici: Oho! Tako daleč se pa ne gremo!) Na ulici se razidite takoj, ne pogovarjajte se tam o današnjem shodu, (Klici: Preki sod še ni v Ljubljani! Drugi klic: Pa ga komaj pričakujejo!), ohranite pa v srcih, kar boste slišali in ravnajte se v dejanju po besedah govornikov!
Nato je govoril dr. Žerjav, ki je bil burno pozdravljen, o zunanjem položaju Avstrije. Rekel je med drugim:
Dasi za nas Slovence zunanja politična vprašanja niso tako važna kakor notranja, se moramo brigati tudi za prva in zavzeti glede njih jasno stališče. Xe more kar meni nič tebi nič iti mimo nas, kar se godi na jugu naše države. Kajti vemo, da je proti neoboroženim Ljubljančanom lahko nastopati z orožjem, ne pa proti Črni gori in Srbiji, ki sta oboroži ni od nog do glave in proti katerim bi šli v boj tudi Slovenci, ki so nam Srbi in Črnogorci bratje.
Bosna in Hercegovina sta anek tirani. Ta aneksija, o kateri nočemo razmotri vati, če se je izvršila v pravem trenutku,  je  napravila veliko
razburjenje po vsej Evropi in vse evropsko javno mnenje —-prazen nemško — je naperjeno proti Avstriji. Balkanski narodi čutijo* da je ta aneksija nemški korak dalje na Balkan. Na Slovenskem sta bili dve struji, ena, ki je odobravala aneksijo, druga pa, ki je ni. Droga je trdila, da je aneksija ponižanje za Slovane, ki niso bili nič vprašani od Avstrije, kaj poreko na to.
Vsi vemo, da je vsled aneksije nastala vojna nevarnost. Slovenci smo nasprotniki vojne s splošnega človekoljubnega stališča, pa tudi zato, ker bi pokale avstrijske puške in kanoni proti našim bratom Srbom. Nismo veleizdajalci, ako vprašamo, kakšni občutki naj prevzemu Slovence, če bi morali streljati na Črnogorce in Srbe.
Z našo zunanjo politiko nismo zadovoljni. Zdaj je Avstrija avantgarda Nemčije, zato nas tudi sovraži jo na Balkanu. Od carinske vojne je imela Avstrija največjo škodo, največjo korist pa Nemčija, ki je inscenirala carinsko vojno in ki nas sili v boj proti slovanskim narodom, da bodo nekdaj prišli pod njeno oblast.
Govornik je nato omenjal dogodke na Hrvaškem, kjer zapirajo rodoljube ter imenoval največjo per-fidijo, da je tisti Košut, ki meče zdaj v ječo Srbe, hodil svoj čas okrog Hrvatov, Srbov in tudi Slovencev, da bi jih naščuval zoper Avstrijo in dinastijo. Zato proč z banom Rauchom in sistemom na Hrvaškem!
Srbi zahtevajo prometno zvezo z Jadranskim morjem. Proti tej nima nobena druga država nič razen Avstrije, dasi imamo velikansko škodo, ker Srbija nima take zveze. Zato zahtevamo, da se Srbiji zagotovi taka prometna zveza. Ravno tako zahtevamo, da naj se naša državno-zborska delegacija postavi v naj-ostrejšo opozicijo proti vladi, dokler ne spolni naših zahtev glede združenja avstrijskih Jugoslovanov v kompaktno celoto. (Viharno odobravanje) .
Govornik je prečita! naslednje resolucije:
1. Vlada se pojavlja, da stori vse, da preneha nevarnost vojne s Srbijo in Črno goro. Vojni nasprotujemo z načelnega, humanitarnega stališča; tej vojni pa še posebej, ker bi bila naperjena proti narodu, s katerim nas veže bratska ljubezen. Razburjenje srbskega naroda naj pomiri Av-stro-Ogrska s tem, da Srbiji zagotovi popolnoma svoboden razvoj, osobi lo tudi na gospodarskem polju, s tako izpeljano prometno zvezo z ja-
dransko obalo, da bo zavarovana proti vsem slučajem. V ta namen naj se ne straši niti teritorijalnih premem b v korist Srbiji oziroma Črni gori. To more storiti vlada tem ložje, ker je takojšnje pomirjenje absoluten pogoj prospehu naše industrije, a tudi za agrarne interese prometna zveza Srbije z morjem neprecenljive važnosti.
2. Dokler ni sporazumna rešitev spora s Srbijo in Črno goro zagotovljena, naj »Narodna zveza« zastopa v aneksijskem vprašanju strogo opo-ziciorialno stališče. Potem naj pa deluje, da se troedini kraljevini Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji pridruži poleg novopriklopljenh dežel tudi vse slovensko ozemlje in stvori nova državnopravna celota kot jugoslovanski skup te monarhije.
3. Shod poživlja vlado in krono, da stori konec nezakonitemu režimu in političnim persekucijam na Hrvaškem.
Resoluciji sta bili z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeti.
Zatem je govoril živinozdravnik Ribnikar. Dejal je:
Dan za dnevom pišemo o novih udarcih, ki nam jih zadajajo Nemci in vlada. Ti udarci so sistem, ki se je ukoreninil pri nas zlasti pod Marche-toin, pod katerim je naše šolstvo strahovito nazadovalo. Marchetov namen je bil zatirati slovensko šolstvo na naj brezobzirne jši način. Pod njim se je ustanovila nemška gimnazija v Ljubljani, in taka v Pulju, Marchet nam je i>ošiljal nemških profesorjev namesto slovenskih. Izgovorov je imel vedno dovolj. Eni so bili premeščeni med nas iz zdravstvenih ozirov, drugi iz službenih. Vsi pa so prišli med nas, da so širili in utrjevali nemštvo med nami. Razpisi mest, ki so jih imeli dobiti
gimnaziji z izrednimi vred par učencev nad 50, ustanovila je vlada takoj vzporednico ,dočim je v Mariboru za 70 dijakov niso dobili, v Novem mesto pa za (>8 z največjo težavo. Na profesorje se pritiska, da tlečim i rajo premnogoštevilno slovensko dijaštvu ,fej-klici), kar se pogosto žal tudi zgodi!
Na gimnazijah na slovenskem ozemlju vlada samoneinški duh. Na gimnaziji v Ptuju se ne sme niti slovansko govoriti ,sej-klici), ravnatelji uradujejo samonemško, dasi bi smeli slovenski. Boje se namreč sile od zgoraj in za »zaslužne« križce jim je.
Ko je Marchet odstopil, so mu od Nemcev po vsej državi deževale zaupnice. So že vedeli zakaj.
Kar je počel Marchet na šolskem polju, to je delal Derschatta kot železniški minister. Izpodrinil je pri nas vse polno slovenskih železniških uradnikov in vsaka večja postaja ima že nemškega nacionalca za posta jenačelnika, ki gradi nemški most do Adrije. Derschatta je sprejemal v službo samo Nemce, le odslužene vojake 27. pešpolka (Fej-kli-ei), ker so ti najzanesljivejši delova-telji za »Schulverein« in za »Siid-marko«. Če še danes nimamo v Ljubljani delavnic državnih železnic, je to delo Derschatte, ki je nemškemu Celovcu dal take delavnice, dasi so se tam na te spomnili šele, ko je bilo že sklenjeno, da se grade v Ljubljani. Derschatta je pospeševal razna nemška industrijalna podjetja, dajoč jim refakcije na železnicah, dočini jih slovenska in slovanska niso bila deležna.
Zato se je tudi Derschatti pela hvala in slava od Nemcev pri njegovem odstopu.
\o, in kako je s sodnim in poli-
Slovenci, so se namenoma zavlačeva- j tičnim uradništvom pri nasf Usilju-
li in ]>o dve leti je bilo večkrat kako mesto prazno.
Da so nemški profesorji med nami najhujši nemški nacionalci in vsenemški propagatorji, vidimo uprav na ljubljanski realki, kjer jim je slovenska mladina izročena na nemilost. Naše dijaštvo se tu tako zatira, da je v 7. realki komaj eno tretjino dijakov Slovencev, dasi jih je bilo v prvem razredu dve tretjini. Priti bomo morali z zahtevo, da se nam v Ljubljani ustanovi slovenska realka, da se ne bodo naši slovenski sinovi tako mandrali in potujčevali.
Slovenske dijake silijo kot slali i ke v posamezne razrede in ni zlepa pripraviti vlade, da bi ustanovila vzporednice. Drngače je pri nemških dijakih.   Ker  je   bilo   na tukajšnji
jejo nam Nemce povsod,, posebno pa pri politični upravi. V zadnjem ozira si je spletel deželni predsednik Schwarz že najmanj zlat venec! Le Slovenci ne sinejo biti naši politični uradniki, drugo pa vse. Tudi kak Kalabrez je dober! Prva slabost teh uradnikov je, da so grofi in baroni, druga, da niso za nobeno rabo in tretja, ki je največja, pa, da ne znajo slovenski. Ko jih začno pri nas učiti našega jezika, je prvo, kar pove ta politični uradnik svojemu inštruktorju : »Ich muss bemerken, dass ich keine Sprachentalente besitze.« Posledica je, da morajo reševati slovenske akte drugi mesto njih in da je zamena »fijakarija« in »filijalka« nekaj povsem navadnega in vsakdanjega,  kakor si  tudi  Chorinskv ne
in iskal svoje rokavice, ki jih je končno našel v svojem žepu.
Zopet    se    je    Brnot približa] Marku.
»Ali si že čital današnjo »Neue Freie Presse«? je vprašal, kakor da se ni malo prej ničesar med njima zgodilo in kakor da je tudi na dan njegove poroke politika njegova največja skrh. »Novemu parlamentu prorokuje slabo usodo, češ, da so destruktivni elementi preštevilno zastopani. Meni je posvetila nekaj dosti prijaznih besedi. Nekaj pozornosti sem le vzbudil.«
Marko je zapazil, da gleda Anica nanj in na Brnota in videč njen ljubki, dobrohotni usmev, si je mislil:
»Uboga nevesta meni, da mi pripoveduje njen ženin, kako je srečen. Kaj bi rekla, ko bi vedela, da me trpinči celo neposredno pred poroko s — politiko.«
Obrnivši se k Brnotu mu je rekel:
»Želim ti vso srečo ' v zakonu; politika je naposled postranska stvar.«
Brnot je dobro čutil ost tega očitanja, a ta dan se Marku ni hotel zameriti in mu za to ni odgovoril. Pa tudi treba mu ni bilo odgovoriti, kajti prihitela je Pavla in se Marku obesila na roko.
»Vi me pa tudi vedno pozablja-
te,« se je Pavla hudovala z ljubeznivim smehom. »Moj par ste, pa me danes še pogledali niste; res, jaz nimam sreče s svojimi kavalirji.«
Marko je napravil Pavli nekaj sicer zasluženih komplimentov, a v srcu je nosil tako žalost, da ni našel pravih besed. V mislih in u je bila Anica. Slutil je, da gre s sladkimi upanji proti globokemu breznu, da se bodo njene sanje o sreei razpršile v nič in da postane žrtev brezmejne sebičnosti in brezvestnosti svojega moža. Zdaj, ko je videl, da se loči Anica za vedno od njega, je šele Čutil, kako jo ima rad in si je bil svest, da mu bo njena nesreča provzroeala velike bolesti.
Naposled so bili vsi povabljenci pripravljeni in kmalu potem so kočije oddrdrala od gradiča proti topniški cerkvi.
Na potu je bilo malo ljudi, vse je ŽC bilo pohitelo v mesto. V cerkvi sami in okrog cerkve je bilo vse polno ljudstva, mestnega in kmetskega. Vsakdo je hotel biti priča, ko se državni poslanec topolske doline poroči z najimovitejšim dekletom celega okraja in to z dekletom, ki so ga vsi resnično radi imeli. Zlasti mnogo se je zbralo ženstva, ki je nestrpno čakalo, da napase svojo radovednost.
Vozovi so dospeli do cerkve in se ustavili drug za drugim. S povzdig-neno glavo je šel dr. Brnot proti cer-
kvi. Poleg njega je docela izginila družica, ki jo je votlih Sel je v cerkev, kakor bi šel na kak volilni shod, Anica je bila zatopljena v svoje misli in ljudje so rekli, da izgleda, kakor kaka svetnica.
Poroko je opravil to|>olski župnik, preprost gospod, ki se je bil v dolgih letih svojega dušnega pastir-stva navadil mehaničnega izvrševanja cerkvenih ceremonij. Govoril in molil je mrmraje in ravnodušno in niti slutil ni, kaj se godi v duši onih dveh bitij, ki sta stala pred njim, da prejmeta iz njegovih rok blagoslov njiju zveze za vse življenje. Brnotov »da« se je glasil razločno in trdo, Aničin se je glasil kakor vesel vzklik iz duše.
Končano. Brnot se je obrnil in pod&v&i svoji ženi roko, jo je peljal v zakristijo. V trenotku, ko se je bil obrnil,so se njegovi pogledi srečali s pogledi gospe plem. Petteg. Videl je v očeh gospe Petteg solze in nasmeh nil se je nekako veselo in zadovoljno.
Med vožnjo od cerkve na Vrhov-čev grad sta Brnot in Anica le malo govorila. Brnot je bil ovil roko Anici okrog pasa in ji rekel:
»Zdaj si moja, Anica, srečen sem, da si moja.«
Anica je naslonila svojo glavico na njegovo ramo. V zaprti kočiji na prazni cesti je to mogla storiti, ker je tu nihče ni videl.   Držala je
Brnota za roko in od časa do časa i izrazom blaženstva na obličju rekla.
»Kako sem srečna — moj Stanko — kako te ljubim —- iz vse duše te ljubim.«
Brnotu je bilo kmalu tega dosti, a premagoval se je in nekajkrat tudi poljubil bledi ustni svoji ženi, sicer pa sedel ravnodušno poleg nje in sam sebi očital, tla nima nič srca in tla j«* nezmožen prave, resnične ljubezni.
Ženitovanjsko popotovanje je nameraval Brnot skrajšati kolikor mogoče, Anica je želela prebiti vsaj štirinajst dni na otoku Kapri, češ, da je to za mladoporočence najprimernejši kraj. Toda Brnot ni hotel toliko časa izostati. Želel je priti v državni zbor čim prej mogoče, češ, tla je zanj vsak dan izgubljen, ki ga ne preživi med zasedanjem na Dunaju in pripravil je Anico do tega, da se je popolnoma vdala.
»Tri dni v Benetkah, tri dni v Plorenci in potem čez Tirolsko na Dunaj«, tako je dr. Brnot formuliral svoj načrt za ženitovanjsko potovanje in pri tem je ostalo.
Odhotl novoporočencev je bil določen za popoldne z brzovlakom. Komaj so svat je dospeli iz cerkve, se je že bilo Anici treba posloviti. Le toliko časa ji je preostalo, da se je pre-oblekla.
(Dalje prihodnjič)
šteje v svoj največji slovnični greh, da je dejal namesto »železniško ministrstvo« — »kolodvorsko ministrstvo«. Samo lapsus linguae!
Pri deželni vladi na Kranjskem bo v kratkem sprememba. Deželni predsednik Sckwarz je že dozorel za pokoj ali boljše mesto (Klic: De mortuis nil nisi bene! Drug1 klic: So tndi izjeme!) in na njegovo mesto nam hočejo Nemci vsiliti C h o r i n-skega, na čigar sedanje podpredsedniško mesto naj pride Haas, ki se zdaj kot za spremembo mudi na Dunaju. Slovenci zahtevamo na Kranjskem slovenskega deželnega predsednika. (Viharno odobravanje). Ce pride Haas z Dunaja nazaj v Ljubljano, pridemo z razkritji o dogodkih z bistriškega mostu v Kamniku do Nunske ulice v Ljubljani!
Na Dunaju ne poznajo Slovencev. Na Dunaju, kjer študirajo naši dijaki vseučilišče, komandirajo nemški burši. Odkar se pomni, so na dunajskem vseučilišču boji, ki jih povzročajo burši. ki brez pretepov niso zdravi. (Klic: In ti ljudje pridejo potem med nas kot nemški uradniki!) Nič boljše ni v Gradcu, kjer je rektor Hildebrand kot najbolj zagrizen nemški burš prepovedal slovenskim dijakom manifestirati na vseučilišču za slovensko univerzo. Nemški burši komandirajo zdaj že rektorje. Daleč smo prišli.
Na Dunaju so nemški burši naskočili menzo in jo zaprli. Zgodilo se jim ni nič. Kaj bi storil državni pravdnik, če bi slovenski dijaki v Ljubljani naskočili kazino? Poklical bi z Dunaja rablja, deželni predsednik bi pa proglasil prek i sod. (Tako je!>
Pred burševsko silo je zlezel pOd klop tudi ministrski svet. kar je dokaz preki sod v Pragi. To so razmere, kakršnih še v Turčiji ni in da imamo v Avstriji sploh hujše razmere kot na Turškem, so nam porok Bošnjaki, ki se z vsemi štirimi branijo naše države, ki jih je še trideset let učila svoje kulture. Rajši bi bili pod Turkom.
Dasi nas zatirajo vsepovsod, ne bomo obupali. Neizprosen bodi naš boj na narodno - gospodarskem polju in če tega i z vo j u jemo z vso doslednostjo in železno brezobzirnostjo, bodo strti naši zatiralci. Geslo „Svoji k svojim!« se ne sme prekršiti v nobenem slučaju, potem bomo gospodarji na svoji zemlji mi. Samopomoč, to je tista zlata zvezda-vodnica, ki nas pripelje na cilj, ki ga moramo doseči, če hočemo obstojati kot narod. Zato pozdravljamo iskreno opozicijo »Narodne zveze« proti vladi in želimo, da stopi tudi v obstrukcijo. če bo treba, ker le potem bo mogoče kaj doseči od vlade.
20. september v Ljubljani in 2. december v Pragi nam ne gre iz spomina. Upamo, da sta ta dva dneva začetek boljše dobe slovenskega in slovanskega naroda.
Viharno odobravanje, ki je preje pogosto pritrjevalo govorniku, je zdaj s podvojeno silo butilo na dan. Saj je pa tudi govornik govoril navdušeno.
Nato sta bili sprejeti tile dve resolucij i:
Na javnem ljudskem shodu v Ljubljani dne 6. decembra 1908 zbrani Slovenci se zgražajo, da se je nasla avstrijska vlada, ki se je vdala vsenemški strahovladi in edinole v varstvo burševskih čepic razglasila preki sod nad Prago. Bratskemu narodu češkemu pa izrekamo v bridkih časih, ko gospodari čezenj dunajski rabelj, svoje aajprisrčnejše sočuv-stvovanje.
Na ljudskem shodu dne 6. decembra 1908 v Ljubljani zbrani Slovenci odobravamo opozicionalno stališče »Narodne zveze«. Zahtevamo od jugoslovanskih poslancev, da nadaljujejo z vso odločnostjo pričeti boj za slovenske pravice proti po-nemčevalnemu vladnemu sistemu ter preprečijo z najradikalnejšo obstrukcijo germanska nasilstva nad našim narodom.
Tudi glede slovenskega vseneilisca je predlagal R i b n i k a r resolucijo. Sicer, rekel je, današnji shod ni manifestacija za slovensko vseučilišče, vendar zahtevati moramo svojo univerzo pri vsaki priliki. Ce nas pode z Dunaja in Gradca, naj nam dado lastno vseučilišče. Dotična resolucija se glasi:
Na shodu v Ljubljani dne 6. decembra zbrani Slovenci ponavljajo že neštetokrat izraženo zahtevo po ustanovitvi slovenskega vseučilišča. Poživljajo vlado, da takoj otvori v Ljubljani pravno fakulteto Protestirajo, da bi se sploh katero drugo vseučiliščno vprašanje prej rešilo kot slovensko. Naj odločnejše se zavarujejo proti temu, da bi se izbral Trst za sedež laškega \-senčili seau
Vse resolucije so bile soglasno in z velikim navdušenjem sprejete. Poslale se bodo na merodajna mesta.
Dr. O r a ž e n je pozival zboro valce, naj vedno odločno nastopajo za slovenske koristi. Sistem in vlada bosta potem sama padla. Izrekel je
geslo: »Ljubite se med seboj, Slovenci, in vse drugo vam bo dano.« (Viharno odobravanje).
Končno je izpregovoril ČJeh B o-h u s 1 a v , član slovenskega gledališča. Zahvalil se je za simpatije, izrečene češkemu narodu in spominjal na krvave krivice, ki se gode Cehom uprav zadnje dni. Jubilejni dar jim je dala vlada z naglo sodbo v Pragi in ob geslu za otroka je tekla v Pragi otroška kri. Zahteval je enakopravnost za slovanske narode in za-klical: »Živela Ljubljana in Praga!« (Viharni živio-klici).
S tem je bil shod končan. Ljudstvo se je mirno razšlo, policija in orožništvo je pa še celo popoldne  opravljalo  nehvaležni posel straženja praznih ljbljanskih ulic.
Schwarz se je tako nesmrtno blamirah da lahko precej odrine iz dežele.
Kranjska hranilnico. j
Z debelim plaščem slovenske prizanesljivosti in popustljivosti pokrilo se je »Pojasnilo« ravnateljstva Kranjske hranilnice« z dne 27. novembra 1908, ki je prišlo, seveda v nemškem jeziku, na svetlo v »Laiba-eher Zeitung« z dne 28. novembra 1908 št. 275.
Kdino le v »Slov. Narodu« smo čitali kratko notico, a drugo slovensko časopisje je kar molčalo.
In vendar je to »Pojasnilo«, ki ga je izdalo ravnateljstvo »Kranjske hranilnice«, velevažen dokument o razmerah in položaju »Kranjske hranilnice«, iz katerega vsak strokovnjak takoj jasno razvidi, da to ]K)jasnilo ne samo da vse potrjuje, kar se je v »Slov. Narodu« strokovno razpravljalo, temveč še spravlja na dan celo stvari, o katerih nismo hoteli pisati, ker bi se sicer lahko kdo našel, ki bi naš namen napačno umel in mislil, da hočemo »Kranjski hranilnici« s svojimi članki morda škodovati, med tem, ko je bil in je naš namen slovenskemu občinstvu podati pravo nepristransko sliko o »Kranjski hranilnici«, na podlagi katere vsestranski utemeljene slike more slovensko ljudstvo dobiti jasnost, ali še mu kaže, svoje težko pri-služene nretiranke, nalagati pri Kranjski hranilnici«.
Najrajše bi celo besedilo od besede do besede priobčili, ker bi s tem najprej odprli oči slovenskemu ljudstvu.
Ker je pa ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« tisto »Pojasnilo« priobčilo samo v nemškem jeziku, iz t tira sklepamo, da ravnateljstvu ne bi bilo ljubo, če bi slovensko ljudstvo izvedelo za celo »Pojasnilo«, radi tega posnamemo iz »Pojasnila« samo h1 nekatere stvari.
Stanje hranilnih vlog je padlo že pod 56,000.000 kron; ako primerjamo ta znesek z onim koncem leta 1907., ki je bil 67,741.794 K 30 vin., pravi to, da se stanje vlog znižalo letos za okroglo dvanajst milijonov, kron.
To je ogromen znesek, kateri se je že dozdaj odtegnil »Kranjski hranilnici««: poudarjamo, da se je vse to moralo izplačati, med tem, ko »Pojasnilo« celo nič noče povedati, koliko vlog se je vrh tega še odpovedalo. Stanje hranilnih vlog se je torej znižalo za okroglo 12 milijonov kron na 56 milijonov kron — in k temu pristavlja ravnateljstvo, da so se pasiva »Kranjske hranilnice« znižala na ta znesek.
Nismo verjeli svojim očem, ko smo ta pristavek zagledali.
Saj smo vendar videli bilanco »Kranjske hranilnice« za leto 1907., in v tej bilanci smo videli med pasivi poleg hranilnih vlog še druge postavke, posebno pa rezervne zaklade, ki so edino posebno jamstvo za varnost hranilnih vlog.
Ker smo prepričani, da rezervni fondi in vsa druga pasiva niso izginila, moramo grajati gornji pristavek, ker je le pesek v oči.
Sicer pa priporočamo ravnateljstvu »Kranjske hranilnice« malo več previdnosti, ako bo še kdaj poskušale sestavljati kaka pojasnila, ker s tako neprevidno trditvijo, kot je gori navedena, bi se samo le pospešilo nezaupanje v »Kranjsko hran.«, česar vendar ne more nameravati, ker \>i se sicer prehitro reklo, da miši za puščajo iK>tapljajočo se ladjo.
Ako bi se še dolgo bavili s hranilnimi vlogami, kojih znesek se je tako strašansko znižal, bi postali sen timentalni in začeli razmišljati, knko hitro gineva slava sveta, radi tega se podamo k posojilom, s katerimi se »Pojasnilo« tudi bavi.
Del posojil se je izterjal, del po sojil se je pa odstopil drugim denar ni m zavodom.
Cnjte ljudje božji, »Kranjska hranilnica« je del svojih posojil odstopila drugim denarnim zavodom.
Ako ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« samo poda tako Izjavo, moramo apelirati na deželno vlado, da v pomirjenje tistih ljudi, ki imajo se v »Kranjski hranilnici« nalo
žen denar, odredi takoj strogo strokovno revizijo »Kranjske hranilnice«, ker je itak sumljivo, zakaj se taka revizija še ni odredila.
Opozarjamo pa že sedaj c. kr. deželno vlado, da se mora taka stroga strokovna revizija izvršiti po domačih slovenskih strokovnjakih, ker le domači slovenski strokovnjaki bodo mogli slovenskim vlagateljem podati pomirjevalno zavest.
Pojasnilo ravnateljstva »Kranj« ske hranilnice« izda pa še tudi marsikaj drugega n. pr.:
Rezervni fondi »Kranjske hranilnice« obstoje po večini iz vrednosti, ki se dajo vsak čas brez težkoč prodati.
Ce naj taka izpoved pomirjevalno vpliva, potem je — ne umeje-mo in se samo bojimo, da si bode marsikdo tisto namigovanje, ki je v jrjej skrito, popolnoma drugače tolmačil.
Pribiti moramo še to trditev, da »Kranjska hranilnica« vsled svojih rezervnih fondov sama v sebi nudi varnost, kakor malo hranilnic.
Pri vseh slovenskih hranilnicah amčijo za varnost hranilnih vlog ne samo rezervni fond, temveč še zmi-rom kdo drugi, n. pr.: kaka občina, toraj se ona trditev ne tiče* slovenskih hranilnic; če pa ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« s svojo opazko cikći na kake nemške hranilnice, posebno take, v katere morebiti tudi Slovenci nalagajo n. pr. na Štajerskem — se naj dotične hranilnice zahvalijo pri ravnateljstvu »Kranjske hranilnice«, če bi začeli Slovenci dvigati svoj denar.
Ako bi bili zlobni, bi še lahko govorili v vrednostnih papirjih, ker ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« v svojem pojasnilu pravi, da seveda sprejetih hranilnih vlog ne more držati v svojih blagajnah, temveč je od istih med drugim bilo 1.oktobra 1900 naloženo v vrednostnih papirjih celih K 24.074,628.—
Ravnateljstvo »Kranjske hranilnice« ni moglo naprej vedeti, da bode 4. decembra 1908 t. j. Sv. Barbare dan, na borzi prava panika, vsled katere so vrednostni papirji zelo padli.
Zato pa tudi molčimo o vrednostnih papirjih in samo želimo, da bi »Kranjska hranilnica« pri vrednostnih papirjih ne imela — prevelike zgube.
Sicer pa se zahvaljujemo ravnateljstvu »Kranjske hranilnice« za tisto »Pojasnilo«, s katerim je marsikaj — pojasnilo.
Pismo s Hruaskeso.
(Med kolesi velesil. — Kraljev jubilej in naša javnost. — Akcija za splošno volilno pravico.)
Zagreb, 4. decembra.
Najprej tajno ponoči, a sedaj prihajajo že javno neprestano skozi naše mesto tisoči in tisoči vojakov in topov proti jugu monarhije. Po papirnati časnikarski kampanji, po diplomatskih potovanjih srbskih politikov, kaže vse na to, da dobi skoraj besedo — grmenje topov . . . Kakor da nam že polni ušesa zamolklo bobnenje.
Kakor megla, ki zavija že nekaj dni naše mesto, tako nam je legla na prsi ta bojna atmosfera.
Kaj naj razpravljamo o Rauchu, zakaj naj navajamo tolike njegove nespodobnosti, ko pa se borba ž njim, s celim tem despotskim režimom ne odločuje na naših tleh.
Kakšen princip se je sedaj postavil ? Saborska večina mora biti v skladu z velikimi načrti monarhije, z interesi monarhije. V ta namen je treba makar tri leta vladati brez sabora, dokler se ne ustvarijo take prilike, ki bodo prodrle tudi s takšno — »narodno voljo«.
To je temelj, na kojem vztraja biti Rauch, kateri temelj on odkrito priznava ter v popolni sigurnosti, da ga nobena domača sila ne more zrušiti, vlada popolnoma neodgovorno navzdol, a navzgor mu uspeva, da z zunanjimi dogodki dokazuje potrebo takšne politike za Hrvaško.
Velika večina našega naroda, gotovo vsa inteligenca je osumničena, da ni z vsem navdušenjem za okupatorne kombinacije barona Aehrentnala — ergo, mora se ji s silo vtepsti to navdušenje! Takšna je že ta modra avstrijska politika, da si na ta način prizadeva vezati narode v eno skupino.
Sedaj, ko je v naše kroge prodrlo spoznanje naše usode, ni druge pomoči, kakor da od zunanjih dogodkov pričakujemo nekak preobrat tudi v naši notranji politiki. Ia že se pod tem vtiskom pretresajo v našem časopisju razni veliki problemi, kako bi nam bilo v slučaju okupacijeSrbije. In nekateri so se že vživeli v to misel, da se slovanski živelj ojači še za 2 4/2 milijona, da se zopet ustvari nekak »provizorij« — dokler bi ta Avstrija ne bila polna in prepolna samih »pro-vizorjev«, da se končno preosnuje v zvezo ravnopravnih držav in narodov . . .
Vse to je seveda le godba bodočnosti   in  omenjam   vam  to  le za
karakterizacijo našega razpoloženja. Kno je sigurno, da bomo dotle, dokler se vojna ali to diplomatsko natezanje vsaj nekako ne zvrŠi, morali — Čakati z našo voljo.
* *
Telefonično sem vas bil obvestil, kako je Rauch zabranil manifestacije opozicionalnega meščanstva povodom kraljevega jubileja. Koalicijsko meščanstvo ki reprezentira najuglednejše sloje, je hotelo obenem s starčevićanski mi disidenti porabiti kraljev jubilej, da ovrže — kolikor mogoče — obrekovanje o antidinastičnosti vseh opoziei-onalnih elementov in da v tem hudem času izroči svobodno brez uradnih parad čestitke kralju. To je seveda bilo Rauchu neljubo, tembolj, ker* se je nameravalo ob bakljadi pred Jelači-čevem spomenikom razložiti z govorom to čestitko.
Policija je govor prepovedala ter dovolila samo bakljado. Meščanski odbor je odgovoril na to policijsko šikano s tem, da je preklical bakljado ter sploh vse manifestacije. Ako bi ne bilo onega dne že prepozno, sklenilo bi se bilo, da se sploh ne razsvetlijo hiše. Toda, ker je že bilo prepozno, da se celo mesto o tem obvesti, se je namera opustila. Ali zato ie večerna razsvetljava bila zelo skromna. Vojaške godbe so hodile po mestu, toda nikjer se ni slišal vzklik.
Ta proslava je dostojno razsvetlila — prilike na Hrvaškem.«J
*
NaŠi socijalisti vendar mislijo, da so našli vozel za reŠenje te sicer breznarodne situvacije. Navzdol je treba razvneti veliko gibanje za shode z edino zahtevo: sklicanje sabora z eno točko dnevnega reda, namreč za splošno volilno pravico. Navzgor je tudi treba priti s to zahtevo, a v zahvalo je treba do tega novega sabora odgoditi vsa državnopravna vprašanja. Oni zgoraj — Madžari in Dunaj — ne bodo mogli odreči tako zahtevo. In tako se bo dobil močan sabor, vlastodržci potem ne bodo mogli računati, da bi si mogli zvariti povoljno večino, kakor delajo sedaj, ko so uradniki pri javnih volitvah odločilni faktor.
Ta ideja bi ne bila napačna in na pol je že ustvarjena — ker so vse opozicionalne stranke za volilno reformo in za odgoditev državnopravnih sporov. Sedaj je treba samo da privoli v to — druga polovica: faktorji v PeŠti in na Dunaju.
Ali pa je tema dvema danes volilna reforma za HrvaŠko tako nujna stvar — to je seveda zopet drugo vprašanje.
In tako stojimo zopet pred novim velikim vprašanjem. A.
Državni zbor.
Dunaj, 6. decembra. Glavni govor o proračunski debati je imel v včerajšnji seji posl. dr. Kramar, ki j e govoril selo radikalno. Posebno ostro je kritikoval izjavo predsednika dr. Weis3kirohnerja,   da  so poslanci imuni le za svoje govore v državnem zboru    Nemoem je govornik očital, da so igrali v koaliciji zahrbtno in nelojalno politiko, to so pokazali posebno s svojo  obstrukcijo v Češkem deželnem zboru. Z obstrukcijo so delali Nemci politiko izsiljevanja. Potem je govoril o nemškem bumlu. Na P i- kopih ni nemško vseučilišče, temuč le pivovarna za nemške burše. Doma so Nemci Črno-rdeče rumeni, v parlamentu pa hočejo biti patrijotje. Črno-rumena  zastava je  anahronizem is dobe pred letom 1867. Danes nimamo ve5 države, temuč le kraljevine in dežele. Razen dinastične govornik ne pozna  druge  barve,   kakor zastavo kraljevine CeSke.   Pri tem pa Cehi niso taki hinavci, da bi peli pred cesarjem rB >g ohrani*, doma pa „Die Waoht am Rheinu. Čehi želijo parlamentarno vlado ter se bodo zavzeli za njo, toda le pod pogojem, da so stvarni   predpogoji   za  tako vlado. Koncem  se je  dobesedno pročitala interpelacija posl. dr. Rvbai a zaradi vmešavanja italijanske vlade v italijansko vseučiliščno vprašanje. Interpelacija opozarja na govor ministra Tittonija v italijanskem parlamenta Tittoni je potrdil, da minister baron Aehrenthal vsled Tittonijevega posre dovauja odločno zahteva, da se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu. To je očitno izsiljevanje z ozirom na zunanji politični položaj v Avstriji. Interpelant je končno vprašal, ali je italijanska vlada res  posredovala v prilog ustanovitve italijanskega vseučilišča in ali se je avstrijska vlada temu posredovanju vdala.
Ogrski parlament o aneksiji Bosne.
Budimpešta 6. dec. Koncem včerajšnje popoldanske seje je in ter-peliral posl. N a g v, ali je vladi znano, da je minister Aehrenthal izjavil pred proklamacijo aneksije, da je do segel, v tej stvari popolno spora-Bumljenje z velesilami. Ali je vladi mano, da ta ministrova izjava ni bila resnična, ker Rusija, Italija in Avstrija smatrajo aneksijo za kršitev
berolinske pogodbe ter zahtevajo konferenco? Ali se zde vladi navidezne koristi, ki se pridobe z aneksijo, v pravičnem razmerju z žrtvami, ki jih bodo zahtevale kompenzaoije ? Končno je interpelant zahteval pojasnila! zakaj se je zvišalo mirovno stanje pri 15 vojn ter se je izvedla delna mobilizacija.
Napetost med Italijo in Avstro-Ogrsko.
Rim 6. decembra. Skoraj vsa italijanska politična javnost popolnoma soglaša z izvajanji bivšega ministra Fortisa, ki je izjavil v parlamentu da Italija ne more več prenašati dvoreznega prijateljstva Avstro-Ogrske, ker je A stro Ogrska, dasi zaveznica, edina država, ki grozi Italiji z vojno. Zbornioa je viharno ploskala in vsi ministri razen Tittonija so Šli govornika čestitat Nato je imel minister Tittoni posredujoč go-vovor, v katerem je sicer sarkastično očital Avstro-Ogrski, da je kršila be-mlinsko pogodbo, vendar pa obenem tudi dokazoval potrebo trozveze. Zbornioa je odobrila zunanjo politiko vlade, obenem pa vojni minister zahteva zvišanje vojnega proračuna za 20 milijonov lir, da «e zviša število stalne armade za 236.000 mož t. j. za 19.000 pri vsakem armadnem voju
Dogodki na Balkanu.
Izredne vojaške priprava Avstro-Ogr ke.
Dunaj, 6. deoembra. Ofioijozna „Zeitu poroča, da se vojaške posadke v Bosni in Dalmaciji pomnože za več baterij artilerije. Posadke se pomnože za 10 bataljonov peŠoev, za par eska-dron kavalerije in za več stotnij pi-jonirjev; razun tega se pomnoie gorski artilerijski polki 4, 5 in 6 za vefi baterij. Vsi ti oddelki odidejo v najkrajšem času v pomnoženem stanju proti jugu. Ko se to zgodi, se razdeli sarajevska divizija v dve diviziji. Novo divizijsko poveljstvo se nastani v Banjaluki. Gorske baterije na Črnogorski meji se zvišajo za osem baterij. Vsled te pomnožitve se prideli ena teh brigad vojnemu poveljstvu v Zadru. Obenem se pomnoži tudi ogrska deželna bramba (honved) ker to zahteva (?) obmejno prebivalstvo v Pančovi, OrŠovi in Zemunu. Enako povišanje pa se izvede tudi pri 4 gorski brigadi v Kotoru Moštvo deželne brambe obdrže v aktivni službi ter se jim ta Čas šteje za orožne vaje. Vse vojaštvo v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in južni Ogrski dobi zvišane (vojne) pristojbine Te vojne odredbe so le prve, kar zahteva vedenje Srbije in Črne gore. Sicer pa je monarh1 j a tako oborožena, da se lahko govori, da je vsikdar pripravljena na vojno.
Srbski prestolonaslednik se poroci s tursko priccezinjo.
Belgrad, 6. decembra. Splošno se govori, da potuje prestolonaslednik Gjorgje v najkrajšem času v Carigrad, da se zaroči s turško prince-zinjo, s čimer se zagotovi srbsko* turška zveza.
Bojkot proti Avstro-Ogrski
Carigrad, 6. decembra. Vsi nosači pristanišča so sklenili na skupnem zborovanju, da nadaljujejo bojkot proti avstro ogrskemu blagu.
Bojkotni odbor je zagrozil, da se raztegne bojkot tndi na nemško blago, ako bodo šli avstrijski farikati na nemških ladjah preko Bremena in Hamburga ter bi jih skušali potem na nemških ladjah spraviti v Carigrad.
Bero lin, 6 deoenbra. Iz Carigrada se poroča, da bojkot proti A v stro Ogrski noče popustiti, temuč se je celo poostril. Položaj je dosegel skrajno mejo, do katere more iti kaka velesila pri vsej potrpežljivosti in popustljivosti. Diplomatični položaj med Avstro Ogrsko in Turčijo jeskrajno napet.
Pogajanja med Avstro-Ogrsko In Turčijo.
Dunaj, 6, deoembra. Pogajanja se vrše ie še za denarno svoto. Baron Aehrenthal je ponudil visok znesek, a Turčija zahteva še mnogo več.
Rusija nI za aneksijo.
Belgrad, 6. deoembra. Uradno se razglaša, da je vest „Novega Vremena" popolnoma neresnična, da bi bil IzvolJ8ki rekel Milovano vicu, da je Rusija Avstro Ogrski odobrila anek sijo Bosne in Hercegovine Isvoljssi je samo povedal Milovanovn u, da Avstro - Ogrska namerava proglasiti aneksijo Bosne in Hercegovine in da Rusija ne bo mogla proklamacije preprečiti.
Itatiionako-ruski dogovor.
Dunaj, 6. decembra V poučenih krogih so prepričani, da se je italijansko-ruski dogovor sklenil le v ta namen, da se prepreči nadaljno prodiranje Avstro-Ogrske na Balkanu. Dogovor je potemtakem defenziven.
Položaj v Srbi]!.
Belgrad, 6. decembra. Odkar je kralj odposlal cesarju  Francu Jo-
(Dal je v prilogi.)
Priloga ..Slovenazemn Naroda" it. 286, dno 7. decembra 1903
Šefa brzojavno Čestitko, se je položaj zelo spremenil proti kralja. Vlada ne mara kriti tega kraljevega koraka. Na strani kralja je le minister Milovano vic* Izmed srbskih politikov in državnikov je edini general Gruč čestital avstro ogrskemu poslanika. Za kraljevo čestitko je cesar Frano Jožef takoj brzojavno odgovoril.
Ea| bo s konferenco.
Bel grad 6 deo. Minister Milo-vanovič je rekel dopisniku „Novega Vremena" glede evropske konference : „Usoda konference in s tem obenem vprašanje o vojni in o miru je v rokah Avsro Ogrske. Ako ne pride do konference, ostane bosansko vprašanje odprto in srbskim interesom se ne ugodi, zato ne more nihče na prej videti, kako se bodo v tem slučaju dogodki prevrgli, za kar bo storila Avstro-Ogrska odgovornost pred Bogom in pred sedanjimi ter bodočimi rodovi.
Kako (o nastala govorica o bombardira njn Kotora.
Dubrovnik 16 deo. Govorica o bombardiranju Kotora je nastala vsled tega, ker so štiri vojne ladje izstrelile v Ercegnovu vsaka po 81 strelov v proslavo cesarjevega jubileja. Vojna eskadra je v ta namen nalašč odplula iz Tivada v Erreg-novi, da bi s streli ne plašila Črnogorcev.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 7. decembra.
— Vse jugoslovansko dijaštvo v Pragi, zbrano na skupnem sestanku dne 30. novembra se je odločilo lotiti se v teh dneh z vso energijo akcije za slovensko vseučilišče in za reci-prociteto zagrebške univerze. Poživlja vso jugoslovansko, sosebno slovensko javnost, da zahteva od naših poslancev, naj se energično in odkrito zavzamejo za uresničenje teh najvišjih kulturnih zahtev.
— Slovensko, hrvatsko in srbsko visokošolsko dijaštvo v Pragi, zbrano dne 3. decembra na rnanifestač-nem zborovanju: 1. Zahteva kar najodločneje, da predloži vlada v državnem zboru vsaj istočasno, kakor za laško pravniško fakulto, zakonsko predlogo tudi za slovensko univerzo; smatra za sramotno, ako se mora kulturni narod, ki šteje skoro 2 milijona, boriti še v 20. stoletju za svojo najvišjo kulturno potrebo; 2. poživlja vlado kar najodločneje, da čim najpreje in najizdatneje odredi štipendije za habilitacije slovenskih docentov na kakem — avstrijskem vseučilišču; za najpripravnejše v to svrho označuje češko vseučilišče v Pragi; 3. ne odreka Lahom v principu prava za lastno univerzo, prote-stuje pa kar najodločneje proti temu, da se ustanovi v Trstu; če pa vlada v svoji omahljivosti vkljub temu ugodi zahtevi po laški univerzi v Trstu, pa zahteva vse jugoslovansko dijaštvo slovensko univerzo istotam; 4. poživlja vlado, da končno in popolnoma prizna veljavnost vseh izpitov, položenih na zagrebški univerzi v Cislajtaniji.
— Pozor župani, Piltreich pride! Nadsodni predsednik vitez Pittreich pride v najkrajšem času in-spioirat deželno sodišče v Ljubljani in kakor se zatrjuje tudi okrajno sodišče v Novem mestu. Opozarjamo na ta prihod naša slovenska županstva. Ta naj se oglasijo pri gospodu predsednika graškega nadso dišča ter objavijo svoje pritožbe glede zapostavljanja slovenskega jezika pri naših sodiščih, odnosno mu naj vzroče svoje tozadevne pritožbe. Vložne štampilije za slovenske vloge še dosedaj niso slovenske, tudi dvojezične ne, temuč samo nemške. Poverila (legalizacije) so Še vedno in a nekako birokratsko doslednostjo vpisujejo le nemško v poverilne zapisnike pri sodiščih. Na Kranjskem in v slovenskih pokrajinah sploh bodi slovenščina edini ne le v deželi navadni, temuČ tudi edini uradni jezik. Na noge tedaj slovenski župani! Oglasite se tedaj pri nadso dnem predsedniku in povejte mu odkritosrčno, kako se zatira slov. jezik pri sodiščih in da zahtevate popolno onakoprav-nost! Dan prihoda ekselenoe viteza Pittreicha Vam bomo že pravočasno naznanili!
— Velikodušen dar slovenskega mecena. Naš veliki slovenski mecen, gosp. Josip Gornp vitez Slav ins ki je daroval 50.000 K za dijaške ustanove. Velikodušnost tega dičnega podpiratelja slovenske učeče se mladine se je že neštetokrat pokazala na najsijajnejši način, saj je ustanovil že vse polno dijaških ustanov in dajal podpore, kjer je videl potrebo, novo darilo je pa dokaz, da g Josip Gornp ve ceniti resen trenutek, v katerem je slovensko dijaštvo Bodi blagemu dobrotniku naše mladine izrečena najlepša in najiskrenejša narodna zahvala za njegovo darežljivost. Pozni naši potomci se bodo s hvaležnostjo spomi-
njali njegovega velikodušnega čina.
Stava mu!
— Občinski odbor občine Selee
na Gorenjskem je pri občinski seji dne 30 novembra 1908 zložil v podporo ranjencem 20. septembra znatno vsoto 50 K in soglasno obsodil sirovi in nepotrebni nastop vojaštva pri demonstracijah tega dne.
— Županstvo ¥ Eojskem na Goriškem je sklenilo v seji 2. t. m. med drug*m sledeče: protestira se proti nasilju, storjenem v Ljubljani 20. septembra t. 1.; v Kojščanski krajevni občini se odpravijo dvojezični napisi «ter napravijo samo slovenski; zahteva se od poštnega ravnateljstva v Trstu poštni pečat s samosloven skim krajevnim imenom Kojsko, tujka Quisoa se mora odpraviti.
— Slovenska trobojnlca — strah na Muti. Značilen za razmere, v katerih se nahajajo Slovenci na meji, je dogodek, ki se je doigral v sredo na Muti — zaradi slovenske zastave. Povodom cesarjeve Šestdeset letnice je okrasilo vodstvo šole druž be Sv. C. in M. na Muti šolsko poslopje s cesarsko, Štajersko in slovensko zastavo. Že v torek popoldne, ko so se zastave razobešale, so ljudje obstajali pred šolo in s strahom opa zovali, da visi poleg oesarsze in de želne trobojnioe tudi slovenska. V lepi mesečni noči se ni upal nihče storiti kaj proti slovenski zastavi. Le en „junak" je vrgel z daleka kamen ter ubil dve Šipi na oknu. Seseda jo je popihal hitro, da ga ni bilo mogoče dobiti. — Muške nemčurje je morala slovenska zastava grozno bosti v oči. Zakaj, že na vse zgodaj zjn traj je prišel občinski tajnik in po-lioaj po nalogu župana Erlerja, ki je imel pred zastavo največji strah, kakor se je pokazalo pozneje, ter je zahteval, da se slovenska trobojnioa odstrani. Šolski vodja tega ni hotel s tori ti, ter je zahteval pismenega naroČila. Tajnik je odiel in se vrnil za kakih dvajset minut z lastnoročno pisanim županovim naročilom, kjer se je zapretilo, da se bode slovenska zastava šiloma snela po žandarmeriji, ako tega preje ne stori šolski vodja sam. Gospod župan se ve, da ni navedel v svojem naročilu zakona, po katerem ima to pravico. Menda je mislil, da zadostuje že to, da naroči on župan, deželni poslaneo in fabri-kant ter glavni steber Nemcev in nemčurjev. No, pa zmotil se je. Uči telju in otrokom se je mudilo v cerkev in tako ni bilo Časa za snemanje zastave. Tudi je učitelj odločno izjavil, da je on ne sname; če jo da župan sneti, naj to stori na svojo od govornost, kajti zbranih je bilo že mnogo slovenskih kmetov in mlade-ničev, ki bi gotovo ne gledali mirno, da ne smejo niti ob tako slovesnem dnevu pokazati, da so cesarju vdani Slovenoi. — Slovesne maše se je udeležil tudi župan Erler z vsem ob čicskim zastopom in trško gospodo. Korakali so ponosno z godbo na čelu. Hoteli so imeti slovesen vhod v cerkev in tako so nameravali iti tudi po glavnem trgu, kjer se ponosno dviga slovenska šola, na kateri je še vedno vihrala slovenska trobojnioa Ko so pa zavili na trg in opazili slovensko zastavo, so se tako prestrašili, da so kar obstali na mestu. Erler je pa stopil na klop ter je ogorčeno protestiral, da visi slovenska zastava. Zato je predlagal, da ne gredo mimo zastave, ampak se obrnejo po isti poti nazaj ter gredo po stranski niici v oerkev. Seveda se je to zgodilo. Tako so bili za enkrat srečno rešeni največjega strahu — slovenske zastave. Pa vendar niso imeli sreče ta dan. Po maši je šla šolska mladina nemške šole z godbo na čela zopet čez glavni trg Za nemško šolo so šli otroci slovenske Šole isto pot; za njimi pa Erler s svojo gospodo. In tako ga je pot drugič pripeljala ravno nasproti slovenski zastavi, kateri se je prej izo gnil. To je odlikovanega župana tako razjezilo, da je skočil iz vrste ter začel na sredi trga vpričo ljudi kričati nad učiteljem slovenske Šole, da naj odstrani zastavo. Ta se pa ni zmenil za njegovo jezo ter je mirno odšel z otroci v Šolo ter pustil Erlerja, da se je na cesti skriČal, kolikor mu je bilo ljubo na veliko veselje ljudi, katerih je bilo vse polno, ki so se imenitno zabavali ob klovniškem nastopu moškega mogotca. Med slovesnostjo v šoli se je bil zoper vrnil njegov tajnik z dvema slovenskima odbornikoma, da bi snel zastavo. A zopet ni bilo časa, ker je dolžnost zadrževala učitelja v šoli. Po dolgem čakanju so odšli vsi trije, ter se niso več vrnili. Tako je slovenska zastava ostala do večera na poslopju, dokler je ni snel učitelj sam s cesarsko in deželno vred. Ljudje so pa hodili vedno gledat, kdaj se bo vendar snela. Le popoldne je pnŠlo neko pijano in plačano člo-veče slovenske krvi, ki je vpo-sleno pri Erlerju, da je zabavljalo po trgu Čez slovensko sodrgo itd., za kar se pa seveda ni zmenil prav nihče. Slednjič se je naveličalo in odšlo, ker ni doseglo svojega na-
mena, da bi bilo koga razburilo. Niti Nemoi se niso zmenili zanj. Naši posili Nemci bo se ie z županom Er-lerjem navadili slovenskega denarja, ker se bodo sčasoma navaditi tudi na slovenske zastave in še marsičesa drugega, četudi jim ne bode ljubo. Paša Erler ni mogel kljub vsej jezi doseči svojegu namena, da bi se bila odstranila slovenska zastava. Ta onemoglost je oČividno veselila veČino pravih Nemoev, posebno pa slovenske okoličane, katerih se je bilo nabralo veliko število, da so prisostvovali slav-nosti šolske mladine. — O, prišli bodo drugi Časi, Čisto gotovo bodo prišli, samo ako nas ne zapusti sL venska požrtvovalnost. Slovenci, delajte s podvojenimi močmi za druž o Sv Oi rila in Metoda, da bode mogla uspeš no vršiti svojo prevzviŠeno nalogo na obmejnih krajih
— Neumestno reklamo na previjajo idrijski klerikalci za poslaooa Gostinčarja, ker se je vlada odločila zidati novo poštno poslopje v Idriji. Smejati se mora človek, ko preč ta to idrijsko reklamno uovioo. Novo poštno poslopje zgraditi v Idriji je poštna uprava naravnost prisiljena, ker je lastnica hiše, v kateri je zdaj nastanjena pošta, že pred nekaj leti odpovedala najem in drugega primernega prostora ni dobiti v Idriji. Se poštar bi ne bil mogel dobiti stanovanja, da se ga ni usmililo o. kr. rudniško ravnateljstvo. Je torej v V interesu poštne uprave same, da čim preje zgradi novo poštno poslopje, ker mora vendar imeti Idrija svojo pošto in se je ne more premestiti reoimo v čekovnik In kakšno bo to novo poštno poslopje, ki ga namerava zgraditi erar v Idriji? Za polovioo premajhno! PreraČunjeni so že sedaj premajhni uradni prostori (kaj še le, če se pošta podržavi, kar Do treba v kratkem storiti in v slučaju, da dobi Idrija železnico), dalje poštarjevo in slugovo stanovanje. V novem poštnem poslopju, ki naj bi ustrezalo vsem zahtevam, bi bilo treba napraviti mnogo večje uradne prostore, dalje stanovanje za drugega uradnika in najmanj truje stanovanj za pismonošo in slugo. S takim poslopjem bi bilo res ustreženo Idriji, s sedaj določenim pa bore malo. Ne moremo misMti, da poštni upravi ni znana stanovanjska mizerija v Idriji. Ali se velikemu krščanskemu sooijaicu Gostinčarju ne zdi vredno pobrigati se za uradna stanovanja uradnih slug. In s tako pridobitvijo se ne sramujejo še Šopiriti. Da se zida tako novo poštno poslopje za Idrijo, je tako majhna drobtinica z od idrij skega mesta bogato pogrnjene vladne mize, da je komaj vredna, da se jo pobere. Idrija leto za letom spravlja ogromne stotisočake v državno blaga mi co in ko se odloči zgraditi vlada v lastnem interesu malo poštno poslopje, pa pride GostinČar in trka na svoje prsi: glejte delavne može, kakšne zasluge imajo za svoje voliloe in uspehe v prid ljudstva
— Koče var ji postajalo predrzni. Takozvani nVolksratu za Kočevje je sklioal nedavno nemške žu pane na posvetovanje, kjer se je sklenilo skupno nastopanje vseh Nemoev proti Slovencem. V ta namen se je izvolil poseben odbor, ki naj sklene sporaznmijenje s krščanskimi Booija listi. Župan Loj je nasvetoval, naj Kočevarji odslove vse slovenske hlap ce, vajence, dekle in kuharice ter jih nadomeste z nemškimi KoroSoi. Sploh je pridigoval neizprosen bojkot proti Slovencem. Na tako predrznost morajo dati Slovenoi odgovor s tem, da se nemudoma začno gospodarsko organizirati po vseh občinah, ki imajo s Kočevoi kupčijske zveze.
— „Slovenski Gospodaru In
„Clrll Metodova dražba14. Koroški
rodoljub nam piše: nVaŠ cenjeni list je že zadnjič po zasluženju grajal postopanje „Slov. Gospodarja", ki že kar vnaprej skuša onemogočita delovanje novoimenovanih Družbenih potovalnih učiteljev gg. A Bega in Iv. Prekorška. Družba je splošno narodna institucija, kar se je iz vodstva samega vedno in vedno poudarjalo, prav posebno jasno na zadnji veliki skupščini v Ptuju; ne more se angažirati in se ni nikdar angažirala za kako slovensko politično stranko; rešuje slovensko deoo, ki je v nevarnosti, da se potujči, brez razlike. Da bi mogla še uspešneje delovati za narodno probujo, je nastavila dva potovalna učitelja — in glej, ta se oglasi nSlov. Gospodar" in šČuje na nezaslišan način proti njima, da bi jima onemogočil vsako delovanje. Kako naj imenujemo tako postopanje sedaj, po septembrskih dogodkih, ko sta obe stranki na Kranjskem izprevideli, da je treba proti skupnemu narodnemu sovražniku skupno in složno postopati in roko v roki bojevati se za naše narodne interese? Ali ne vidi „Slovenski Gospo daru, da je njegovo ravna oje nenarodno in pr otinar o dno ? Trdno sem prepričan, da bo skušal pSlov. Gospo dara svoj pregreŠek lojalno popraviti; šele ko to stori, bomo imeli o njegovem narodnem stališču
drugačno mnenje; zdaj je to naše mnenje zelo, zelo slabo.
— Ffemšćina uradni fealk Jnine železnice na Spodnjem &ta|orskem K dotični notici pod tem naslovom dodajemo: Prizadeti pošiljatelj ali našlovljeneo naj oelo zadevo natanko opiše in pošlje našim poslancem. Obenem se naj pritoži na ravnateljstvo Južne železnice na Dunaj. Vemo iz zanesljivega vira, da ravnateljstva Južne železnine ni všeč vsenemška gonja uradnikov, ki škoduje prometu in ugleda železnice. Toda če se nihče ne pritoži, ravnateljstvo pač nima po /oda, dajati nove odredbe Samo tarnanje po časnikih nič ne pomaga, če hočemo doseči uspehov za veljavnost slovenskega jezika pri Južni železnici, moramo vsak tak kričeč slučaj krivice io škode zasledovati, dokler krivca ne zadene kaze., ali vsaj ester ukor. To velja seveda tudi za druge urade. Kar se tiče slučaja Vrbe, smo se potrudili in pogledali v imenik občin na Koroškem („GemeindelexIkon von Karaten), katerega je izdala o. kr. centralna statistična komisija na Dunaju 1. 1905. Tam smo našli pri nemškem imenu „Velden am Wortherseea tudi slovenski „Vrbau ter v abecednem seznamu pod črko V tudi „Vrbau in zraven stran, kjer se najde, tako da se vsak, ki zna brati, lahko pouči, kaj in kje je Vrba na Koroškem. Imena, ki jih je o. kr. centralna sta tistična komisija vzela v uradni imenik, ta imena bo pač južna železnica tudi morala poznati! Da, Južna železnica je oelo dolžna povrniti škodo, katero je neslovJjeneo imel s tem, da je dobil pošiljatev prepozno j Ker že govorimo o imenikih občin za posamezne dežele, bodi Še orne njeno, da ta imenik izhaja za Primorsko v 4 jezikih : v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem. Naslovni list, predgovor in razlaga okra šanj je v vseh teh 4 jezikih, kar je popolnoma pravilno, saj je ta ime« nlk pač v prvi vrsti namenjen prebi valstvu te deže e. Za Koroško, Štajersko in oelo za Kranjsko pa je naslovni list, predgovor in razlaga samo v nemškem jeziku in le v imenika samem se trpijo slovenska imena na dragem mestu. S-rbeti bo treba, da bo ta imenik tudi za te dežele dvojezičen in da pridejo na Kranjskem ter v slovenskih delih Štajerske in Koroške slovenska imena na prvo mesto. Nadalje se mora skrbeti, da pridejo v ta imenik slovenska imena vseh krajev, ki sploh imajo slovensko ime In končno bo trtba paziti, da se poštni in železnični uradniki teh imen tudi naučijo ali da vsaj uprava pošt in železnic izda za svoje uradnike takšen imenik, v katerem se bodo našla tudi slovenska imena. Zato pa je treba veliko dela in nikakor ni dovolj, Če časniki samo registrirajo krivico za krivico, ki se nam godi!
— Ivan Voftujak izpu *6en položaj šostanjske posojilnice ugoden. Nemci so ovadili Ivana Vodnjaka, da je ogoljufal šoštaujsko posojilnico. Po 14 dnevni preiskavi se je stvar v toliko pojasnila, da je Ivan Vošnjak zopet prost Siaba pa kaže za nemške Wosohnagge, ki so hoteli Ivana Voš-njaka pokopati in posojilnico uničiti „Narodni List" piše v tem oziru: Kakor čujemo, je pred 25 leti nemški Wosohnagg vsled Čudnih računskih umetnosti izkazal naenkrat 24 000 K dobička prt posoiilnici, kar se pa iz kaže kot — neutemeljeno. Teh 24 000 K so si gospodje Člani ravnateljstva, med njimi nemški Woschnagg, takrat lepo po domače medse razdelili. Zdaj, ko so dolžili Ivana VoŠ-njaka nepoštenosti, so pa sami padli v jamo, katero so drug m kopali. Posojilnica bode ta odtegojeni denar, ki znese z obrestmi okoli 50 000 K, seveda nazaj terjala, kar njen položaj zelo zboljša.
— Nemška lainfivost Po nemških listih kroži vest, da sta bila nemškutarska kramarja G o tal in Reis-ner v Postojni napadena in oropana. Resnica je to: 3. t. m. so bih' na semnja v Postojni sami slovenski kramarji razen Ž da Gotzla in njegovega pomagača krojača Reisnerja. Zvečer so kramarji slavili godovanje gospe Franje Oblakove in se pri tej priliki spominjali tudi žrtev 20. septembra. Gospa Ivana MiklavČič in gospodična Albina Mastek sta pobirali darove za nedolžne žrtve. Ko prideta do mize, pri kateri sta sedela Gotzl in Reis ner, ju prvi grdo nahruli z besedami „Halt's Mani", Reisner pa reče „V gobeo sun babo.u Slovenske kramarje je to tako razburilo, da so vsi planili na nesramnega Žida in mu pokazali, kako hitro se pride na sveži zrak. Tudi Reisnerja so ven vrgli. Drugega pa se nobenemu ni nič zgodilo in ie vse pisarjenje nemških listov gola in brezstidna laž
— Nedoslednost V neki občini, ki je vsaj na glasa kot narodna, kajti Sokol obstoji že mnogo let ter mnogo raznih društev, deluje vedno za slovensko stvar pustijo občinski odborniki, ki imajo veČino, da se le nemško prebere občinski za-
pisnik. Tudi se prt s«ji samo nem ško govori, vse radi malenkostne osebe tamkajšnega nacionalnega ravnatelja
— Delovanje nemškega Inl-ferajna V letošnjem letu je dosedaj nemški Šulferajn ustanovil 307 novih podružn c, tako da ima sedaj delujočih podružnic 1310. V zadnji seji je nakazalo osrednje društvo 39 615 K podpor. Med novimi podružnicami je tudi mnogo pevskih in telovadskih društev. Kaj pa Slovenoi ? Ali že ima pri nas katero društvo svojo podružnico družbe sv Cirila in Metoda?
— Ikanski lov ki pride po-jutrišnjim v sredo na javno dražbo pri okrajnem glavarstvu v Kamniku, hočejo Nemoi na vsak način ohraniti v svojih rokah Kakor čujemo, se spletkari na vseh straneh, da bi Slovenci ne dobili tega lova. Ker je ihansko lovišče jako obširno, ker je divjačine obilno, divji petelin je kot doma tukaj, opozarjamo Še enkrat slovenske lovce, da dobe v svoj najem ta bogati lov, ki jim ni prav nič dosti od rok. posebno iz Ljubljane ne. če so Nemoi po gotovih potih obdržali lov v Dolskem, ihanskega ne smejo.
— Promoviran je bil na graškom vseučilišču za doktorja juris av-skultant v Mariboru Ferdo Lašič.
— Šolska vest. Na novi šoli v Trnovem pri Petrovčah je imenovan za nadučitelja gosp. Ivan Ko đerma n, a za učiteljico gdč. Ana Hre-vatin. Oba sta doslej službovala na Gornji Ponikvi v celjskem okraju.
Red tik jubilej. G. Martin Jelo vse k, sta veo v „Narodni Tiskarni", je včeraj slavil redek jubilej. Včeraj je poteklo 60 let, odkar se je posvetil Gutenbergovi umetnosti. Bilo je to burnega leta 1848, ko se pričelo narodnost qo gibanje v Avstriji. Ko se je ustanovila „Narodna Tiskarna" v Mariboru in jela izdajati „Slovenski Narod", je bil Jelovšek eden prvih njenih stavcev. Jelovšek je torej stal ob zibelki našega lista. Videl je, kako se je polagoma razvijal, kako je napredoval in se širil, in zre ga sedaj, ko se je is slabotnega stebelca razvil v krepko drevo. Jubilar opravlja svoj posel Še danes, telesno in duševno še vedno Čil in krepak, dasi je prekoračil že 76 leto. Živa priča njegove čilosti je „Ljubljanski Zvona, ki ga vsak mesec postavi z malimi izjemami sam. Ko Čestitamo slavijenou k redkemu jubileju, se nadejamo, da se ga bodo spominjali ob tej priliki tudi njegovi prijatelji in znanci.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v torek pop. ob 3. se igra na mnogostransko željo dramatska pravljica „Trnjulčioa" s petjem, plesom in godbo. Svira oddelek Slov. Filharmonije; zvečer ob pol 8 se poje tretjič v sezoni hrvaška junaška opera „Zrinjskiu. Pri tej predstavi pojo prvič basovsko vlogo Sulejmana g. Križaj, baritonski vlogi Levija in Alapiča pa gosp. Povhe in gosp. Bukšek. — V petek se poje po daljšem prestanku zopet ve lepril j ubijena opereta „ValČkov Čaru, — v nedeljo popoldne se igra prvič drama „Grof Monte Christo", zvečer pa se poje opera „Carmenu prvič v sezoni Zaradi sinfonskega koncerta „Slovenske Filharmonije** §o bile vse izkušnje za opero „ C ar menu minoli teden nemožne ter se je moral reper-toire i z premeni ti. — Glede v soboto prijavljene notice o oenah sedežev v našem gledališča izjavlja ravnateljstvo, da se je odprava posebnega plačevanja garderobe sklenila soglasno na poslednjem občnem zboru Dramatičnega društva. Odbor društva je torej moral izvršiti ta sklep! S poviškom oen za 20 vin pa si. občinstvo ne plačuje le garderobe, nego prispeva tudi k novo vpeljani starostni zavarovalnini, ki jo mora društvo plačevati za vse gledališko oso bje. Končno pa dobivajo letos prvič vsi ložni posestniki za vsako predstavo v svoje lože brezplačno vse gledališke liste. Spričo i spremenjeni h. razmer v naši domovini, se je nadejati, da bode mogel že prihodnji občni zbor dramatičnega društva skleniti, da se letošnje gledališke cene uravnajo zopet normalno. Dotlej ravnateljstvo ne more ukreniti ničesar v tem vprašanja.
Sestanek slovenskega ienstva
je bil včeraj popoldne v društvenih prostorih „ Splošnega slovenska ženskega društva". Udeležilo se ga je tako veliko število zavednih Slovenk, da so bili vsi prostori do zadnjega kotička nabito polni. Predavala je ga. Josipina Vi d m ar jeva, trgovčeva soproga, o razmerju med našimi trgovoi in našimi odjemalci. Ker so bile še nedavno z malimi izjemami vse vefje trgovine v Ljubljani v rokah naših narodnih nasprotnikov, se je vteplo v našem narodu prepričanju, da pride vse dobro in lepo le iz tujine, da more nuditi vse najboljše le tujeo. Zato je postal marši kak domačin naroden Judež, ker le kot tujeo je imel pri rojakih ugled. Ni minulo še deset let, ko se tudi najbolj narodnočuteč trgovec ni upal
odpreti trgovine brez nemškega napisa, a še dandanes vre vse h kakemu privandranemu difatu, ki si dela ne sramno reklamo. Ako odpre pa kak soliden Sloveneo novo trgovino, go vore Slovenoi: „Oh, kaj bo ta revček! Tega poznamo, ta ne opravi ničesar.*1 Tako so Slovenci množili tuj kapital ter so pletli sami bič, ki jih danes tepe. Nečimernost, nezaupnost, sko-post, večkrat celo umazan ost zavaja slovenske odjemalce k tujim trgovcem. Le ako ima trgovec mnogo rednih odjemalcev, more imeti tudi veliko zalogo. Po potresu se je v Ljubljani povišala stanarina, cena prodajaluim prostorom se je dvignila za polovico, organizacija   delavstva je podražila delavske sile. Vse to pritiska na s*o vensko trgovino. Vrbufcega Še nesolidna konkurenca tuje trgovine in ne preudarnost naših odjemalcev. Ljubljanska slovenska trgovina se mora najlepše razviti,  ako bodo Slovenoi in Slovenke vztrajno in dosledno pod pirali domače trgovce, ki bodo mogli z vsem  postreči in ugoditi okusu vsakogar.  — Po predavanju se je razvila jako živahna debata, ki so se je  udeležile   gospe   in gospodične Čudno va, Klobučarjev a, Sapančičeva, Lozarjeva, Gerbičeva, Korunova, Be-ningerjeva i. dr. Med drugim so se stavili nasveti: Skrbeti je treba, da dobe slovenski  trgovci v slovenskih hišah ugodne trgovske prostore. Pri poročala se je ustanovitev slovenske slaščičarne na Dunajski cesti. Ciril-Metodova družba naj bi skrbela za to, da se nabavijo vsi predmeti, ki se prodajajo v njeno korist, v slovanskih tovarnah   Sploh naj slovenski trgovci naročajo svoje blago v slovanskih tovarnah in trgovinah.
Kapital In delO< ^Akademija" je priredila sooči v  „Mestnem domuu predavanje.   Predaval je g. cesarski svetnik Franke o kapitalu in delu G. govornik je izvajal:   Kapital je sredstvo, s katerim ljudje delajo, da se prežive.   Pravi prvotni kapital je zemlja, njeno površje in njena notranjost.   To so prirodni kapitali, iz katerih se dobiva vse, kar ljudje potrebujejo.   Ti prirodni kapitali so ali javno dobro, t. j. da jih sme vsak Uporabljati, ali pa so  občinska, kor poracijska, državna ali privatna last. Kapital je pa  tudi  umetno narejen, n. pr. tovarne, stroji.   Kapitalizem v sedanjem smislu se je pričel v 15 stoletju. Konoem 18 in začetkom 19. se je pričel hitreje razvijati. Takrat je nastal prvi parni brod, prva družba za plin, prva lokomotiva.   V zadnjih 10 letih je pa  razvoj kapitalizma naravnost  viharen,  posebno v Zveznih državah  ameriških.   Tudi v Nemčiji se je razvoj silno Širil. Kljub temu proizvajanje glavnih dveh sred stev, namreč premoga in železa, ni zadostovalo. Šele oktobra 1907 je nastala v Ameriki kriza v tem viharnem burnem produciranju. Vsi parni stroji zadnjih let so delali z močjo tisoč milijonov mož.   Ker so se tudi reke uporabile za proizvajanje elektrike, je produkoija seveda silno narasla. Tudi v duševnem oziru je produkcija mnogo napredovala, kar do kazuje   zlasti   tisk.    Zbran kapital zmaga vse, le obrestovati se mora Njegov učinek je velikanski. Kapital ni povzročil samo v industrijski pro dnkciji popoln preobrat, ampak tudi v poljedeljstvu. Delo je postalo bolj produktivno, je na višji stopnji, ker se ž majhno silo več stori    Čim popolnejši so stroji, tem izdatnejše je delo in toliko več Človeške sile se prihrani.   To dela pred vsem velein-dustrija, s katero obrt in rokodelstvo ne moreta konkurirati. Ekspanzivnost kapitala, ki hoče svoj  delokrog raz Siriti, je naravnost brezmejna, seveda se mnogokrat ne  posreči. Kapitali-aem deluje povsod, kjer  se  mu izplača.   Ne pozna ne narodnosti, ne domoljubja, ne človekoljubja. Pozna le profit in se naloži kapital tam, kjer je večja varnost in večje obresti. — Govornik je govoril na to o delu.   Delo je gibanje,  s katerim se izvaja kaj ljudem  potrebnega. Potrebe so pa tako različne, kot so različni ljudje.   Potrebe so silne, ali za dobrobit ali razkošne.   Delo je priprosto ali komprioirano. Največje važnosti je organizacije dela,  ki povzdigne delo do dovršenosti. Tu je g. predavatelj prekinil in bo prihodnjič govoril o  odnošajih med delom in kapitalom. Krepko ploskanje poslušal-Oev je bila zahvala za zanimivo prav-poljubno predavanje. Obisk je bil bolj šibek česar nismo pričakovali.
Koncert Bozinov. Spored koncerta dne 10. decembra v „Narodnem domuu bo: 1. Rast: Grande Sonata. 2. Ondfiček: Ame Pleurante. 3. Bozinov: a) O moj Bože, b) Nooturno. 4. Wieniewski: Carneval rus. 5 Baoh: Choral e Fuga (Imitaoione) Kakor se iz sporeda vidi, so znamenite težke skladbe, ki jih bode mladi ruski umetnik izvajal. V tretji točki bo igral dve lastni kompoziciji. Spomina vredno je, da ima umetnik violino za 3000 rabljev, ki jo je dobil kot darilo pri konkurečni skušnji na carskem   konservatoriju  v Peterburgu.
Vstopnice po 3, 2 in 1 krono se dobe pri gošpej Šešarkovi.
Miklavžev večer ljubljanskega
.Sokola" je bil v soboto zvečer v sokolovi telovadnici v Narodnem domu tako   mnogobrojno   obiskan, kakor menda še ne zlepa.   Gospod Miklavž se je s svojim mnogoštevilnim sprem spremstvom nekoliko zakasnil, kar je v malih glavicah vzbudilo že skrbi, da ga morda ne bo in da je pozabil na Narodni dom in po njem hrepeneča srčeca. Končno je vendarle prišel v vsem svojem sijaju V lepih besedah je nagovoril svoje ljubljence, pozivajoč jih,  naj ljubijo slovensko domovino in  svoj  materinski jezik,   da bodo njemu všeč, ki bi v nasprotnem slu Čaju moral poklicati na  pomoč pe klensko moč   Tudi odraslim je veljal tak opomin in tako svarilo.  Nato je razdeljeval svetnik darila,  kar mu je vzelo  silno časa,  kajti  daril je bilo veliko. R yj hudoboev je moral pogosto poseči  vmes,  kajti  pri  naših hudih časih so se našli ljudje ali pravzaprav nežui spol,  ki ni hotel — horribile diotu! — moliti. Nepokornioe so oe frali peklenščeki v svoje brezno, kjer so jih pekli na grmadi in jih drugače mučili,  dokler se niso omehčale Po razdeljenih  darilih je stopil Miklavž s  svojega  prestola ndoli  med ljudi" in  tem  delil  svoje milosti v obliki rdečih jabolk  in  drugih lepih drobnarij.   Ko je razdelil zadnje darove, spregovoril je s svojega prestola zopet rodoljubne besede, kličoč na delo sokolsko, ki je: narodna zavest in zdravo čilo telo.   Poslovil se je s krepkim nNa zdaru klicem.   Godba „Slov. ril harmonija" je zaigrala sokolsko ko-kolsko račnioo.   Pripomniti je,   da je restavrater  v  Nar.   doma postregel goste z izboroimi jedili, ki delajo Čast njegovi kuhinji ter s pristno pijačo.
Politično in n-osvetno drnstvo za Krekovo in Trnovo je priredilo
v soboto pri Steinerju svoj običajai Miklavžev večer, ki se je letos izborno obnesel. Prostorni salon, dvorana »n ostali gostilniški prostori bili so natlačeno polni. Bilo je ogromno Število otrok, ki so nestrpno pričakovali prihoda Miklavževega. Ob V->^ je nastopil Miklavž in nagovoril otroke, potem pa jim delil bogata darila. O&rooi tega večera ne pozabijo nikdar. Spremstvo Miklavževo je bilo veličastno: dva krasna angelja in črni parklji. Izborni čveterospev Lumbar, Pintar, Rus in Stam o ar je poveličal bajni večer s krasnimi pesmimi, s katerimi je očaral mnogoštevilno množioo. Iskrena hvala požrtvovalnim pevcem! Sekstet na lok je pridno sviral in tako je bil M.klaviev večer prava obiteljska slavnost za Krakovo in Trnovo.
Politično drnstvo za Vodmat-ski okra] priredilo je v soboto v prostor h g. Pavška na Martinovi o. Miklavžev večer. Že pred nastopom s v. Miklavža ter njegovega spremstva, bili so vsi prostori natlačeno polni mladih in starih. Veliko jih je pa moralo oditi ker niso dobili prostora. Proti 9. uri nastopi sv. Miklavž s pop. spremstvom. Še Ahasver in sv Anton sta bila zraven. Po lepem nagovoru obdari sv. Miklavž mladino, potem se je pa napotil med starejše ter vsakega primerno obdaril. M trsi katere m je zažugal s parkeljni. Ž tleč Slovencem boljših časov odšel je z obljubo, da se drugo leto zopet vrne. Nato se je vršila tombola, pri kateri je marsikaterega doletela sreča K - je bila končana je nastopil g. K. Dinter v ša^ivi vlogi „Šiapoa Dacnjanu. G. D;nter je Damjana dobro pogodil, tako, da se mu je mnogobrojno ob činstvo prav iz srca smejalo. S tem je bil zaključen ofioijalni del programa ter se je nato vršila prosta zabava. Pozabiti tudi ne smemo domačih vodmatskih tambura še w ki so zelo pridno zabavali občinstvo s samimi izbranimi komadi. Politično društvo je letos zopet pokazalo kakor lani, da hoče da Vod mat napreduje ter da se revnejšim pomaga. Le tako naprei !
Zabavni večer „Ljubljanske ga Zvona" je bil snoči v meščanski pi-varni in bil obiskan tako, da so bili vsi prostori polni. Na sporeda je bilo igranje na klavir, komični samospevi, petje zborovo in solistov, srečolov in ples. Vse se je izvršilo v splošno za-dovoljnost, zlasti zadnja točka Moralen uspeh prireditve bil vsekakor prav lep, pa tudi gmoten je bil zadovoljiv, dasi ni bUo nič vstopnine. Udeleženci in udeleženke so bili prav hvaležni „Zvonuu, da jim je priredil ta večer, na katerem so se zabavah povsem neprisiljeno in prisrčno.
Scočnfi simlonični koncert „Slovenske Filharmonije11 je privabil dokajšno število posetnikov. Spored se je pod vodstvom kapelnika V. Tal i oh a izvajal z znano točnostjo in ponovno izvabljal bučen aplavz. Pred vsem je briliral učitelj „Glasb. Matioeu I. Rezek, ki je proizvajal Paganinijev koncert. O tej prireditvi »Glasbene Matice" prine semo v prihodnji številki strokovno poročilo.
Za slovenskega otroka družba sv. Mohorja je v svoji slavnostni
seji dne 28. m. m. sklenila dati kot jubilejni dar „za slovenskega otroka"
vsoto 15 000 K in sicer za koroško Šolsko društvo 6000 K, za „Družbo sv Cirila in Metoda" 2000 K, za „Š Iski dom" v Gorioi 1000 K, za za MarijaoiŠče v Ljubljani 1000 K, za Sdlezijanski zavod v Rakovniku 1000 K, za dijaško kuhinjo v Celovca 500 Kt za djaško kubinjo v Mariboru 500, za dijaško v Mariboru 500 K, za dijaško kuhinjo v Ptuju 600 K
Na Groharjeve slike, ki so razstavljene v Scbvventueijevi izložbi, opozarjamo pred vsem naše meoen-stvo. ki ima zmisla za lepute modor nega slikarstva S ike — četvero krajin — se pred vsem odlikujeje po milini in duhtečnosti svijih barvnih tonov in učinkujejo na gledalca, ki se je osvobodil vseh starokopitnih predsodkov, z neodoljivo privlačnostjo. Nadrobno izpregovorimo o teh najnovejših umotvorih enega najboljših nas h slikarjev prihodojiČ
LJnbsk« galerija v Simon Ore gorćićavi čitalnici je s 1. deo. prinesla nova serijo reprodukoij, lepih in mikavnih kakor vedno Poleg sta rejših umetnikov sreča varno v njej cslo vrsto modernih umetnikov. Za danes opozarjamo na to najnovejšo serijo, kaj več pa izpregovorimo o njej prihodnjič.
D mrl Je včeraj tovariš vpoko-jeni učitelj Josip Bizilj, 48 let star. Zapustil je vdovo in B nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo jutri ob polu 3. uri popoldne izpred hiše Kramar na Dolenjski cesti k Sv Križu. Tovariši njegovi skazite mu v mnrgo brojnem številu zadajo čast Umrl je za učiteljsko boleznijo — suŠioo B'ag mu spomin! L.
Umrla je ga Julijana Raj o roj. K o kal j, posestnioa v Ljubljani, mati naduČitelja Maksa Rajoa in župnika Fra- ca Baje-a.. N. v m. p
Pol milijona kron je škode vsled   požara   v  tovarni   Pollak V Kranju. K zadnjemu poročilu je pri pc mniti,   da je PavŠlar oddaljen od Pollaka 10 metrov ne 10 miuut.
Zrakoplov so videli včeraj do-poldue nad Rakekom. Plaval je 700 do 1000 metro/ visoko. V njem sta bili 2 osebi
Narodna čitalnica v Kamniku
priredi v tekoči zimski sezoui več družinskih večerov brez natančno določenega vsporeda. Pri tt h prireditvah bo iz posebne prijaznosti sodelovalo prvo slov. pev. dr Lira Prvi tak večer se vrši v torek dne 8 grudna. P. n. člani se vljudno opozarjajo, da se posebnih vabil za to ne bode razpošiljalo, vstop pa imejo člani vseh narodnih društev ter po njih upeljani gostje. Poskusna vstopnina za družinski večer na praznik dne 8. t m. znaša 22 vin. (2 vin za Ciril- Met-»da) —. Svoj redni občni zbor oa priredi čitalnica v nedeljo dne 13   grudna ob 7. uri zvečer.
Trtiskim Slovencem. Vroča želja, ki jo goji telovadno društvo Sokol v Tržiču, od svojega početka, se bo le izpolnila. Za tako težko pogreša m o telovadnico je pripravljen ie prostor, so gotovi že načrti in je nabranega tudi že nekaj denarja. Vendar manka Še dosti Ali telovadnica mora zrasti leta 1909 iz tal; saj brez telovadnice ni sokolskoga živ ljeuja. Tržaški Sokol mora živeti, si cer se je bati za slovenssvo Tržiča. S o venci tržiški! pomagajte postaviti telovadnico Kogar je rodila sloven ska mati v TržiČu; položi mal dar za telovadnico. Vemo, da ne živite v obilici, vemo, da imate samo to, kar si prislužite z žilavo in žuljavo roko, vendar smo prepričani, da ne odre-Čete in ne skratite malega daru. Ko pričnemo nabirati dne 18 t m. za te ovadnioo, odpri sleherni mošnjiček in priloži kolikor moreš Nabiranje se bo vršilo vsakih 14 dni. Slovenoi tržiški, pokažite svojo zavednost in svojo požtvovarnost
Noti   podrninlel itnlorake
kmetijske Urnike. Podružnica štajerske kmetijske družbe se ustanovi v občini Z ako t v brežiškem okraju iu isto tako pri Sv. Martinu ob P a ki v okraju šoštanjskem.
Drnltvo zoper kričanje V Hanovru je ustanovil zdravnik dr. Lessing „nemško zvezo proti vrišČuM, ki ima svojd glasilo: „Der Anti-Riipeltt, mesečnik za boj proti vrišču, surovosti in nekulturi. Priporočamo ta list prav toplo spodnještajerskim nemčurjem in nakademiČnim pretepačem" v Gradou.
Vesela aretacija, Sumljivega moža, ki je brez dvoma prišel z raz ličnimi paragrafi kazenskega zakonika že večkrat v nasprotje, je ustavil orožnik v Paternionu na Koroškem Možakar, na polju kazenskih postav zelo izkušen, je opozoril orožnika, da naj gre prej po puško, predno mu naznani aretacijo. Ko je prišel drug orožnik, na katerem je našel vsak gumb postavno našit, mu je natiho naznanil, da sioer peš rad hodi, pa samo tia, kamor on hoče, v kraj pa, kamor ga hoče kdo imeti, pa hoče v dobi napredka in prometa lez vozom. Občinski sluga pripelje dvokolnioo, na katero se spravi
ptiček, in med glasnim smehom občinstva in v potu svojega obraza poriva sluga voziček črez klanec. Ko pripelje h kraju pravice, se aretiranou prav nič ne ljubi stopiti z voza. „Vzdignite me, zakaj bi se sam trudil, zakaj pa plačujejo davke, in z državljanom naj bi državi sluge ne ravnali ljubeznivo in postreiljivo\u Tako je bril noroe, dokler ga državne o. kr reke niso ljubeznivo posadile z vozička na mater zemljo in ga izročile pravici.
Štiri lobanje odrastlih oseb so našli pri Bbokmanovi vili v Gorioi, katero prezidavajo. Lobanje so bile kakih 60 cm pod zemljo. Oblast pre is kuje, kako in kaj je s temi lobanjami. Bockmanova vila se prezidava za rabo „inalega semenišča", to je za voda za srednješolske dijake; tam ima biti pa tudi nrihodnja gimnazja goriškega nadškofa.
Pevsko In glasbeno društvo V Gorici priredi v nedeljo 13 t. m. svoj redni XIII koncert v dvorani „Trgovskega domaM. Spored koncerta: 1 Stanko Pirnat: „Pomlad inje s en" (Stritar) moški zbor. 2 Stjepan Mokranjao: „S r b s k e narodne pesmi s Kosova", mešan zbor. 3. Jo sip Michl: »Nezakonska mati" (Prešeren) sopran - solo s klavirjem. Poje gospodična Klementina Hro-vatin. 4 Em. Chvala: a) „Hu-bičay", b) „Zalety, ženski zbor. 5. Josip Michl: ,— dajo ljubim". (Prešernova gazela št. 3) tenor-solo s klavirjem. Poje g Viktor Črnko. 6. J ;aip Michl: „Atila in ribič". (Aškerc) balada za moški zbor. 7. P. H Sattner: „0 nevihti" (S Gregorčič) mešan zbor. Zborovodja g Jos. Michl. Začetek ob 8 zvečer.
Mestu' avet goriški je potrdil vozni načrt za električni tramvaj, kateri pri znani laški počasnosti v takih stvareh še vedno ne teče, dasi bi se bilo to lahko že zdavnaj zgodilo.
Ic Bovca poroča, da sta se ustrelila tam neki finančni stražnik in neki vojak
Z revolverjem se }e Igral 14-
letni deček Josip Saksida iz Gradišća na Goriškem. Revolver se je sprožil ter poškodoval dečka nevarno na roki.
V Jamljak pri Dčvinu je ustanovila goriška „Zveza narodnih društev" bralno društvo.
Jubilejno hranilnico so skle
nili    ustanoviti    slovenskij   trgi na Goriškem.
VOZ jO pritisnil Ob Zid voznika Viktorja IStiloŠkav Trstu in ga težko poškodoval, da so ga morali prepebati v bolnico.
Umrl Jo v Trstu Hrabroslav Ražem, vnet narodnjak, ki je mnogo storil za narodno stvar v tržaški okolici.   Bil je neumoren pevovodja.
Za rano Je umri v tržaški bolnišnici trgovec Jurbitz, ki se je ustrelil, kakor smo poročali v soboto.
Nogo al Jo zlomil v  Trstu 4-letni Jakob Trče k.
Medmestna telefonska zveza Trat-Pazin-PniJ    Trgovinsko mini s trato je dovolilo, da se zgradi medmestna telefonska zveza Trst-Pazi a Polj.   Z deli se prične v najkrajšem času in jih bodo s vse f naglico izvršili.
Slovenoi v Ameriki. Ubilo je v rudniku v Ohisholmu (Minesota) 19-letnega Josipa Terhlena. — Obe nogi je zdrobilo v Houstonu Mi-haelu Smertniku. V rudniku mu je namreč padel na nogi velik kos železne rude.
Prvi ^Kinematograf Patke' prej „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od
danes do vštetega torka sledeči spored: Kako se plačuje najemačina (Komično.) Pridelovanje kave v Braziliji. (Interesantna projekeija, po naravi posneta) Čuvarica. (Drama v 27. slikah) Der Faun. (Krasna pro-jekoija v barvah) Kako je Amalija dobila moža. (Jako smešno.)
Tatinski par. Te dni je napravil v Grosupljem orožnik lep uspeh. Are-toval je 591etnega tata Jakoba Krta in njegovo ženo Marjanov katera je zasačil pri prodaji ukradenih oblek in ju izročil deželnemu sodišču. Krt je zelo nevaren tat in vlomilec, ki je bil že 9krat kaznovan m je zadnjo 3 letno ječo obsedel pred 4 leti v Rudolfovem. Njegova žena je istotako huda žepna tatica, ki krade najraje po sejmeh. Kaznovana je bila že 13krat in je zadnjo 5letno ječo obsedela v Begunjah meseca marca letos. Tatinska dvojica bode zopet brezdvomno precej časa sedela.
Na poti v bolnišnico obnemogel. V soboto popoldne se je z dolenjskim vlakom pripeljal v Ljub ljano 361etni krojač Ivan Hčgler, rodom iz Struge pri Kočevju in bil namenjen v deželno bolnišnico. Ko se je potem presedel v voz električne železnice, je takoj oslabel in so ga morali djati v iilijalno stražnico ter poklicali zdravnika, ki je odredil, da so ga potem, ker se je bilo bati, da tam ne umrje, z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico.
Poaknlena samomora. Snoči
se je na Dolenjski cesti v hribu hotel obesiti neki kleparski pomočnik. Bil je prej v neki gostilni, kjer se je nekoliko
opijanil in še! ven. Ker ga le ni bilo nazaj, so ga šli trije prijatelji iskat in so ga našli sedečega na nekem jabolku, okoli vrata je imel pa že zadrgnjen jermen. Prijatelji so ga rešili in odpeljali domov. — Snoči je nek po imenu neznan moški skočil v Mostah v Ljub Ijanico. Potegnili so ga iz vode in prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Znatno poškodovan je bil danes ponoči na Stari poti delavec Franc Felner. Udaril ga je nekdo s kolom po glavi in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Tatvina. Predvčerajšnjim je bil v Prisojnih ulicah ukraden 80 K vreden bakren kotel.  Pred nakupom se svari.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov, 26 jih je šlo pa v Beliak, Predvčerajšnjim se je odpeljalo v Ameriko 18 Hrvatov in 6 Slovencev, nazaj je prišlo pa 170 Hrvatov in Slovencev.
Izgubljeno In najdeno Marija Ogrinova je izgubila staro usnjato denarnico z vsebino bankovec za 20 K. Monter Adolf Huber je izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je bil bankovec za 100 K in 25 K drobiža in dve znamki. Ključarski vajenec Viktor Podkrajnik je našel 5 m dolgo železno verigo. Učenka Olga Plevelova je našla prost bankovec za 10 K. — Zasebnica Antonija Kislingerjeva je izgubila zlato uro s kratko verižico. — Služkinja Marija Kolaričeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je bilo okoli 6 K in dve svetinji. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, odnosno najden nahrbtnik z obleko.
Uradno vesti. Radi oddaje zgradbe obrežne obrambe pod vasjo Žeje ob Tržiški Bistrici, kije preračunjena v znesku 3500 K, bo dne 15. deo. 1908 ob 10. dop. pri okr. glavarstvu v Kranju v pisarni okrajnega inži-nerja zmanjševalna dražba. Kdor se je hoče udeležiti, mora v roke draž-bene komisije pred pričetkom obravnave vložiti 5% vadij v zneska 175 K ki jih mora dotičnik, kateremu bo zgradba oddana, dopolniti na 10°/t varščino ponujene vsote. — Marjeta Šuiteršič. vžitkarica iz Zagorja Št 60 pri II. Bistrioi, je dejana vsled slaboumnosti pod oskrbo. Skrbnik ji je Jakob Marinčič. Radi blaznosti Antona Tomšiča, pos sina iz Knežaka št. 30 se je podaljša nad njim očetovska oblast —' Pri deželni kot trgovski sodnjiji v Ljubljani se je izvršil vpis firme nHranilnica in posojilnioa v Železnikih" Tacasni udje načelstva so: dr. Frano Košmelj, nadštabni zdravnik v pok., Frano Kosimelj, Gabrijel Thaler, Jakob Dermota, Anton Hafner, Josip Košmelj iu Ivan Demšar vsi posetniki v Železnikih. — Pri okrajnem sodišču v Kamniku se odda pisarniško mesto z dnevni no 2 K 50 v. Prošnje je vlagati pri tem sodišču do 18 t. m. — Na petrazrednioi v Radečah se oddasta dve učiteljski službi za moške in na trirazrednioi v Bo-stanju eno učiteljsko mesto, vse tri definitivno. Prošnje je vlagati do 30. deo. 1908 pri okr. šolskem svetu v Krškem.
Drobne mmtt
— Za praktikante v državni Službi Finančno ministrstvo je odredilo, da se vsi praktikanti in elevi, ki so vstopili v državno službo pred 1. januarjem 1904, še ta meseo imenujejo ad personam ali začasno za uradnike v pristojni kategoriji najnižje vrste.
— Imenovanjo pri vojnem so
dišĆO  General pehote vitez Pfi i ter je postal predsednik najvišjega vojaškega sodnega  dvora,  podmaršal E pl. Gangl pa predsednik vojaškega nadsodišča.
— Se dve žrtvi Jubilejne raz svetljave na Dunaja Izza jubilejne razsvetljave sta zginila a Dunaja 10letci E. Maršik in 13letni J. Weiss-ner. Vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno.
izpred sodlfto.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Mlad slepar. Trgovec na Dani ju Gustav \Vallis je sprejel v svojo pisarno za praktikanta Klemen ca D a n i e 1 a, ki je sedaj 15 let star. Fant je koj spočetka kazal lah-komišljenovst in nepoštenost. Po na-ročilu svojega gospodarja je imel pri doktorju Viktorju Nitseheju Danici dvigniti 60 K, kar je sin1 tudi storil, a je denar vtaknil v svoj žep. Pri Berti Pollak je dvignil 25 kron; od teh si je 5 K pridržal zasCi 20 K je pa izročil gospodarju. Leto* 19. avgusta je poslal \Vallis nekeg* drugega izmed svojih uslužbencev k Mariji Schrammel, trgovki na Dunaju, dvigniti zapadlo menično svoto v znesku 480 K ter mu v to svrho izročil poverilno pismo. Dotičnik pa ni našel trgovke doma, zato je izročil dotično pismo domačemu knjig0* j vodji.ki je je spravil v svoji miznici-Drugi dan pa je Wallis  naročil ob-
dolžencu, da naj se zglasi pri tvrdki Schrammel in trgovko opozori, da je menico ta dan zapadla, ni mu pa izročil poverilnega pisma, ker mu ni zaupal. Obdolženec je pa dobro vedel, kje da leži to pismo, vlomil je v miznico knjigovodje ter    si skrivaj prilastil pismo. Šel je nato k trgovki Schrammel ter ji toliko časa prigovarjal, da mu je izročila zahtevanih 480 K, akoraviio se ni mogla spočetka za to odločiti; šele ko ji je zatrjeval s poveril n ini pismom, da je opravičen do tega, 11111 jih je odštela. S tem denarjem se je takoj odpeljal v Postojno, se nastanil v prvem hotelu pod imenom Rudolf   pL Luseliiitzkv ter tam potratno   živel,   dokler je imel kaj drobiža. Ko mu je pa ta pošel, živel je na upanje trdeč,   da bo njegova prtljaga za njim prišla. Nato   je   opeharil   tamkaj Heliodora Petriea, kateremu se je   za barona predstavil, za   120 K   vredno kolo. Odpeljal se je ž njim   po stranskih potih v Trst ter je tam zastavil. Prišel je na to v Ljubljano, prenočil v tukajšnjem hotelu »Unionu«, kjer je zopet pobegnil, ne da bi bil kaj plačal. Dne 8. septembra je bil pa v Jesenicah aretiran, ker je sprevodniku Povšetu   v kupe j u   izmaknil plašč. Aretujočim orožnikom    je lažnjivo trdil, da se piše Herman   Jugenhaf, ter da je konjski  trgovec. Obdolženec, ki je vse priznal, je bil obsojen na eno leto zapora.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Pravi kmečki prijatelj. V so
boto je stal pred ljubljanskim okraj sodiščem možak, ki ima že precej „lepou zgodovino za seboj Predkazno-van je bil, kar seveda priznava zelo nerad, nič manj ko sedemkrat in to vedno radi — goljufije. Kakor se sodnik spominja, je obtoženec pred kakimi petimi leti stal pred sodiščem radi goljufije z onimi med Dašim ljudstvom predobro zDan mi podobami Z god h o. T^daj je bilo zaslišanih okrog 200 prič. 11 gospod Janez Hiti, majhen, nekoliko sključen mo žiček, z brado in očali, star okrog 40 let, je bil obsojan radi goljufije Pozneje se e Hiti vrgel na drug, prinosnej*i posel: postal je agent za poljedelske stroje, posebno se je za nimai za slamoreznioe Hodil je po deželi ali sam — tedaj je znal slovensko — ali pa tudi v tružbi nekoga drugega, ki mu je bil za tolmača, in tedaj je bil Hiti potnik neke tovarne poljedelskih strojev s cesar skega Dunaja in ni znal slovensko. Ponujal pa je vedno slamoreznioe. sedaj te, sedaj druge tvrdke, jemal stare v zameno in vselej najmanj 10 K nadavka. Naročniki so dobili potem nerabne stroje ali pa sploh nikakib. Štiije taki slučaji so dokazani, katere pa gospod Hiti trdovratno taji, češ, da so mu dotiČniki onih 10 K darovali. Ko mu sodnik prečita zapisnike, češ, da oškodovanci zahte vajo odškodnino, vztraja pri tem, da so mu darovali one zneske. Sploh se obnaša zelo samozavestno- Mine ga ta samozavest pač potem, ko sodnik proglasi razsodbo, da se gospod Jane* Hiti spozna krivim goljufije ter kaznuje s tremi meseci stro gega zapora, poostrenega vsak teden z dvema postoma in dvema trdima ležiščema. Tako bo naše ljudstvo vsaj za tri mesece rešeno svojega „osre-Čevaloa".
Izpred porotnega sodišča v Mariboru.
Zverina v človeški podobi Sedaj 401etni Valentin Breznar. po sestnik v Rhdizlju pri Mariboru se je 1894 oženil vdrugič z Martino Visoč-nik iz Gornjih koč. Vzela sta se, ne da bi se poznala natančnejše poprej. Šele pozneje je žena zvedela, da Breznar j a ni marala nobena ženska zaradi njegove sirovosti. No kmalu je skusila, prebritko skusila, da je njen mož pravi divjak. Že čez 14 dni po poroki jo je jel pretepati. Oim dalj sta bila v zakonu, toliko bolj jo je bil. Ko je čez dve leti porodila žena prvega otroka, očital ji je mož, da ni njegov, da se je pečala z drugimi in tudi z njegovim bratom Jernejem, ki ga je nekoć res dobil pod njenim oknom, ko se je vrnil od vojaških vaj. Žena je trdila, da jo je sioer neko noč napadel neznan moški in jo posilil proti njeni volji, vendar zakonske zvestobe ni nikdar prelomila. Vse zatrjevanje je bilo seveda zastonj. Breznar je tolkel ženo od dne do dne bolj. Ko m a je nekoč prinesla kosilo in rekla, naj le sam je, ker ima še nekaj z otroci opraviti, razjezilo ga je tako, da jo je vrgel na tla, ji po kleknil na prsi, jo zgrabil za glavo in tolkel z njo ob tla, da ji je počila koža na več krajih in da je bila revi ca krvava. Potem jo je zgrabil za lase in tako vlekel za nje in tolkel z njeno glavo ob tla, da ji je iztrgal cel šop las. Bil jo je nato še s pestjo po obrazu, dokler se ji ni vlila kri iz ust in nosa. Tako je šlo naprej. Ženi ni bilo mogoče več prestajati in obrnila se je na pomoč na sodišče, ki ga je kaznovalo štirikrat zaradi tega in takega sirovega ravnanja. Breznar
je pa svojo družino, ki je med tem narasla na pet glav, tudi stradal. Vsi so morali jesti neaabeljeno, kolikor so
dobili jesti krompirja, žganjoev in zelja, le on je jedel zabeljeno in se masiil z mesom doma zaklanih pre-š če v. Imel je vse pod ključem in je ženi, kadar je bil boljše volje, naštel gotovo število krompirjev za kosilo. Ker je Breznar med tem jel še piti, divjal je vedno bolj. 10. julija letos je poucči vstal in petnajstmesečnega otroka Jožefa potegnil iz zibeli ter ga z vso silo treščil za vrata v lesen zaboj, od katerega robu se je nesreč nežu ubila Črepinja, da je umrl Čez pol ure. Ker so porotniki zanikali edino na nje stavljeno vprašanje glede uboja z 9 proti 3 glasovom, je bil Breznar oproščen.
Telefonsko in brzojavni poročila.
Veliki manifestacijski shod v Trstu za slo ens*o univerzo v Ljubljani.
Trst, 7. decembra. Včeraj se je vršil v veliki   dvorani ^Narodnega domau   impozanten manifestaoijski shod za ustanovitev slovenske uni verze v Ljubljani, skl cao od tržaških slovenskih akademikov. Dvorana, galerija   in  lopa  so  bile nabitopolne došlega ljudstva.   Bilo je kakih 2000 ljudi. Govorili so: dr. Rekar, akademika Borštaik in Čok (poslednji kot referent), dr Stsie poslanec dr Rybaf, dr. MandiČ in socijaldemokrat Regent. Mej   in  po  v»akem  govoru  — iz vzemši  onega  socijaldemokrata Regenta, ki je bil radi raznih neumestnih opazk grozovito izzvižgan — so sledile burne ovacije in vzkliki ogorčenja proti Nemoem in vladi. Med viharnimi vzkliki in odobravanjem je bila sprejeta resoluoija, ki zahteva vstanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, izreka slovenskim visoko-šolcem n8 Dunaju in Gradou svoje simpatije in obsoja brutalen nastop nemških   burfcev  in  nemških listov proti nenemškim akademikom. V resoluciji je tudi rečeno, da se tržaški slovenski  akademiki glede vseučiliš-kege vprašanja strinjajo z izjavo parlamentarne „Narodne zveze" na Dunaju. Po shodu — ki je bil vseskozi zelo buren—je ljudstvo zapelo prel „Narodnim dome m,  „Hej Slovani", nakar je kakih 1000 ljudi prepevajo narodne pesmi in vsklikaje za slovensko univerzo v Ljubljani, šlo po ulici (Jarducci, ulici San G i o vani na Corso, od tu na veliki trg pred na-mestništvo in ob morju nazaj pred „Narodni dom"   Na borznem trgu bi bilo prišlo med Slovenci in žvižgajo Čimi Italijani do pretepa, ako bi ne bila posegla vmes policija. Pri ka varni „Ai volti di Chiosa" je prišlo do malega konrl kta med Lahi in Slovenci, ker so prvi žvižgali. Slovenoi so natepli par Italijanov in pobili par šip. Po shodu se je nabralo nad 200 kron za slovenske visokoŠoloe. Areto« vanih je bilo okoli 60 oseb.
Za razpustitev državnega zbora.
Gradec 7. decembra. Vsenemški poslanec Wolf je imel včeraj shod v Ljubnem, na katerem je izjavil, da so Nemci za to, da se državni zbor raz pusti, ker so prepričani, da bodo nove volitve za Nemce izpadle ugodnejše kakor prejšnje. Glede aneksijske predloge se je izrazil, da bo treba prema gati še veliko težav, predno bo odobrena v parlamentu.
Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 7. decembra. Včeraj je imel „Bund d*r Ddutschen in Nieder-oesterreicha shod, na katerem se je razpravljalo o dogodkih v Pragi. Po shodu se je tisočglava množioa od pravila v svrho demonstracije pred akademično menzo. Na potu tjakaj je prišlo med množioo in policijo do spopada. Policiji je prišel s potegnjeno sabljo na pomoč neki dragoneo. Aretiranih je bilo 27 oseb.
Dana}, 7. decembra. „Fremden-blattu konštatuje, da je bil dragoneo ki je prišel včeraj policiji pri spopadu z nemškimi naoionaloi na pomoč — Slovenec, čemu to „Fremdenblattu konštatuje, je zsgonetka, ko se vendar vedno propovednje, da se pri vojakih ne sme gledati na narodnost in da mora biti vojak samo vojak in n česar drugega.
Odprava protega soda
Dunaj 7. decembra. V merodajnih krogih se zatrjuje, da bo preki sod v Pragi odpravljen že prihodnji teden. Stališče dr. Milovanovića omajano.
Dunaj 7. decembra. Iz Belgrada javljajo, da je imela narodna skupščina včeraj zopet tajno sejo. Stališče ministra zunanjih del dr. Milovanoviča se smatra kot omajano.
Predsednik „Lloyda" umrl.
Duna| 7. decembra. Predsednik avstrijskega »Llovda« Becher je včeraj umrl.
Češki deželni zbor.
Praga 7. decembra. Češki deželni zbor bo  sklican koncem  tega meseca I Češki poslanci ne bodo votirali prora
čunskega provizorija, ako ne bo preje odpravljen preki sod v Pragi. Kdo bo naalednlk Coudenhova?
Praga 7. decembra. Kakor je znano, bo namestnik gruf Coudenhove v najkrajšem času odstopil. Kakor javljajo češki listi, se vlada pogaja z moravskim namestnikom baronom Hei-nold-Udvnskim, da bi prevzel namest-niške posle v Pragi.
Proti aneksiji Bosne. Budimpešta 7. decembra. Na shodu socijalno demokratske stranke je bila sprejeta resolucija, naperjena proti aneksiji Bosne. Glasovanja o resoluciji, ki se obrača zoper ministra Kossutha radi njegovega postopanja z železniškimi uslužbenci, vladni zastopnik ni dovolil-
Itaiija in Rusja. Paril 7. decembra. Iz Rima javljajo »Tempsu«, da se med Italijo in Rusijo sicer ni sklenila nobena pogodba, pač pa se je dosegel tak sporazum, ki jamči medsebojno zaščito interesov na Balkanu.
S'bska subvencija Črni gori. Belajrad   7.  decembra. Srbska vlada je  poslala v zmislu med Srbijo in Črno goro  sklenjene   zveze na Ce-tinje nadaljnih 300.000 dinarjev. Nikola Pašić v avdijsnol pri kralju.
Belajrad 7. decembra. Kralj Peter je sprejel včeraj v posebni avdijenci Nikolo Pašića, ki mu je vnovič poročal o svoji misiji v Petrogradu.
Srbija*in aneksja Boana in H-»roegovine.
(Razgovor našega beIgrajskega dopisnika z gosp. dr. Milovanom Milovanovićem, srbskim ministrom zunanjih del.) Belajrad, 7. decembra. Gosp. dr. Milovan Milovanović, minister zunanjih del je bil tako ljubeznjiv in me je kot dopisnika »Slov. Naroda« včeraj sprejel v svojem kabinetu, kjer se je razvil o položaju ki je nastal vsled aneksije Bosne in Hercegovine, naslednji razgovor:
»Ko je bila proglašena aneksija Bosne in Hercegovine je srbska vlada v svoji noti velikim silam označila minimum srbskih zahtev, ki sestoji v tem, da se Srbiji — ako je že nemogoče da se Bosna in Hercegovina stvorite v položaj pred aneksijo — da odgovarjajoča kompenzacija. V čem bi se sestojala ta kompenzacija, gospod minister ? —«
Mi zahtevamo, da se Srbiji in Crni gori odstopi majhen del Bosne in Hercegovine. S tem se sicer ne doseže znatno teritorijalno povečanje Srbije in <urne gore, ali bi se vseeno dosegel velik uspeh: Srbija in Črna gora bi dobili skupne meje, Srbija bi dobila izhod na morje in s tem svojo ekonomsko neodvisnost, a Avstro-Ogrska se ne bi več dotikala navopazarskega sandžaka.
»Ali je opravičena nada, gospod minister, da Srbija in Črna gora dobite to kompenzacijo ?«
— Jaz verujem, da se velike sile zavzamajo za naše zahteve, ker priznavajo, da so te zahteve popolnoma opravičene in da stojijo v popolni harmoniji s splošnimi balkanskimi in evropskimi interesi. Jaz sem vladam v Berlinu, Londonu, Parizu in Rimu obrazložil naše zahteve in jih obvestil o težkem položaju, v katerega je Srbija zašla vsled aneksije Bosne in Hercegovine. V svojih razgovorih z mero-dajnimi faktorji velikih sil sem dobil vtis, da je naše zaupanje v njihovo pomoč popolnoma osnovano.
»To bi bilo v slučaju da se projektirana mednarodna konferenca sestane. Ali kaj nastane, gospod minister, v slučaju da se konferenca vsled obstoječih diferenc ne bi mogla sestati ?«
— Potem ostane vprašanje Bosne in Hercegovine tudi dalje odprto evropsko vprašanje, ker tudi ako pustimo na strani vprašanje o nji s stališča narodnega prava, aneksija ravno s stališča pozitivnega mednarodnega prava more dobiti praktično vrednost za Evropo edino potem, ako jo potrdi oni forum, ki je odločil provizorno okupacijo teh dežel po Avstro-Ogrski monarhiji.
»Dovolite mi, gospod minister, vprašanje: Ali se vzhodna kriza ki je nastala vsled aneksije Bosne in Hercegovine, reši z vojno ?«
— Danes se še ne more pozitivno govoriti o tem, ker bi dogodki lahko dementirali ravnotako onega ki veruje, da se ne pride do konflikta z orožjem kakor tudi onega ki pravi, da se kriza brez vojne ne reši. Mi smo pripravljeni na vse in čakamo na razvoj dogodkov.
Avstro-Ogrska napada Srbijo! Premestitev srbske prestolnice v Niš.
Belgrad, 7. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Dunajski poslanik neke Srbiji prijateljske velike sile je sporočil srbski vladi, da se Avstro-Ogrska pripravlja na napad na Srbijo in Črno goro. Poslanik v svojem poročilu priporoča srbski vladi, naj se takoj pripravi in naj se čuva pred iznenađenjem. V Srbiji se je tudi brez tega poročila dobro vedelo, da se Avstro-Ogrska pripravlja za napad in za to je že vse preskrbljeno, da se tak napad odbije.   Prestolnica se naj-
brže v kratkem preseli v Niš, kamor je že poslana vsa državna imovina, ker se hoče izogniti bombardiranju Belgrada, s Čimer bi bila mestu prizadejana ogromna Skoda. Belgrad se zato prepusti sovražniku in sicer najbrže brez boja, a vojna se bo vodila po visokem gorovju, koder bo avstro-ogrska vojska težko napredovala. Ni izključena niti mogočnost, da srbska vojska začne z ofenzivo.
Ifitervieuv dopisnika „Novoga Vremena".
Belgrad! 7. decembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar«) Brzojav specijalnega dopisnika »Novega vremena« Berezov-skega je postal predmet živahnih razprav vseh krogih in povsod se Čudijo brezprimerni predrznosti Berezovskega, ki je šel tako daleč, da je falizificiral razgovor z ministrom zunanjih del. Nekateri listi, ki so Milovanoviču nasprotni, nesejo njegovi izjavi popolnoma verovati, ker je vsa stvar gotovim ljudem, ki jim je Milovanović na poti, dobro došla in jo hočejo eksploatirati proti njemu, ali resni ljudje verujejo ministru, ker je za razumnega Človeka jasno, da Milovanović, ki uživa v vsi Evropi veliko reputacijo izbornega diplomata, ni mogel dati takih izjav. Minister je rekel dopisniku, da se je napram njemu Izvoljskij izrazil, da se mu dozdeva, da se kmalu proglasi aneksija Bosne in da se proti temu proglašenju aneksije ne more ničesar storiti. Berezovski pa je zmisel ministrovih besed svojevoljno popolnoma spremenil, javivši svojemu listu: Milovanović je rekel, da je Izvoljskij izjavil, da je nemogoče kaj storiti proti odobritvi aneksije. Razlika med variantama pa je vendar ogromna, ker je proglašenje aneksije enostranski akt Avstro-Ogrske, ali za veljavo tega proglašenja je potrebna odobritev vseh signatarnih sil.
Belgrad,   7.  decembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Javil sem v soboto, da je  belgrajski dopisnik petrograd-skega »Nov. Vremena« poslal svojemu listu   brzojav,  v katerem  je napačno poročal o svojem  razgovoru z dr. Milovanom Milovanovićem, srbskim ministrom zunanjih zadev, češ, da mu je minister  rekel, da  je  po   sestanku v Buchlavi  njega  obvestil Izvoljski, da Avstro-Ogrska namerava proglasiti aneksijo Bosne in Hercegovine, ali da Rusija ne stori ničesar proti temu, ker ne mara radi Bosne napovedati Avstro-Ogrski vojne.   Dalje je dopisnik javil, da  mu je dr. Milovanović  rekel, da Srbija ne misli na vojno, ker da za njo absolutno ni pripravljena. Tiskovni oddelek ministrstva zunanjih zadev je dal listom obširno izjavo ministra zunanjih zadev, v kateri se pravi, da na vsem tem ni niti ene istinite besede in dasi je dopisnik »Novega Vremena« celo stvar izmislil. On je sicer govoril z ministrom, aH ta je čisto drugače govoril kakor je potem javljal svojemu listu dopisnik, ki se sam zaveda svoje skrajne nekorektnosti in je zato poti-homa izginil iz Belgrada. V Petrogradu so v začetku verovali brzojavki — ker nihče ni mogel misliti, da bi dopisnik mogel falzificirati ministrove besede — in zato so grof Bobrinskij, Aleksander pl. Stahovič in Aleksander Pilenko poslali tukajšnji »Politiki« naslednji brzojav: »Trditve srbskega ministra zunanjih zadev, da je Rusija odobrila aneksijo Bosne  in Hercegovine, so popolnoma neosnovane. Nasprotno, vsi ruski politiki in ves ruski narod so globoko osvedočeni, da ruska vlada ne bo nasprotovala   čustvovanju   in zahtevam svojega naroda  in celega Slovanstva. Za časa svojega bivanja v Petrogradu se je gosp.  PaŠič  mogel popolnoma osvedočiti o istinitosti teh  naših trditev.   Mi verujemo, da g. PaŠić to tudi potrdi.«   —   Danes v Petrogradu že vedo, da dr. Milovan Milovanović ni podal onih izjav in »Novoje Vremja« bo  drugikrat  najbrže  dobro gledalo, koga pošlje kam za dopisnika, a dunajsko časopisje se je prezgodaj veselilo.
Občinska avtonomija na ruslesm Poljskam.
Petrograd, 7. decembra. (Poseb. brzojavka „Slov. Nar,) Zakonski načrt o avtonomiji občin v carstvu Poljskem je v glavnih črtah že gotov. Izdelal ga je namestnik ministra notranjih del Krvžanovskv Po tem načrtu bodo imeli volilno pravioo v občinah Širši krogi, kakor v vseh ostalih 34 ruskih gubernijah. Vstop Židov v obč. zastop. je znatno omejen.
Stališča Turčije napram Srbtjl in Čmogori.
Carigrad, dne 7 decembra. (Pos. brz. „Slov. Naroda") Tevfik paša, minister zunanjih del, se je napram dopisnikom evropskih listov o stališču Turčije napram Srbiji in Črni gori izrazil tako le: Pogajanja glede sporazuma s Srbijo, Urno goro in tudi Bolgarsko so v polnem tiru. Kar se tiče Srbije, je turška vlada sprejela v program zadeve, ki se imajo rešiti na evropski konferenci, tudi vprašanje o kompenzaciji Srbiji in Črni gori za aneksijo Bjsne in Hercegovine. Za to kompenzacijo se zavzemamo prvič kot dobri sosedje in drugič kot trezni politiki. Naši inte.
resi namreč zahtevajo, da so naše sosedne driave zadovoljne s svojo usodo, zakaj samo v tem slučaju bodo zasledovale izključno kulturne cilje. Turčija smatra kot nnjno potrebno, da se vse balkanske države sporazume Z ozirom na to je sama stopila v prijatelske zveze s Srbijo in Crnogoro ter deluje še sedaj na to, da postane razmerje med tema državama čim najintimnejše. Kar se tiče sporazum-ljenja z Avstrijo, je to mogoče samo ako da Avstrija kompenzacijo tako nam, kakor Srbiji in Črni gori. VsoriČo soglasja med Turčijo, Srbijo in Črno goro je prav lahko mogoče, da bo Avstro ogrska zgrabila za orožje, ne da bi čakala na kotferenoo.
Treba nam je torej biti pripravljenim na vse »lučaje. In kaj bo v tem slučaju storila Bolgarska. Ali bo pomagala Avstriji? Na to vprašanje mi je odgovoril bolgarski delegat Ljapčev: „Pri nas je nemogoča vlada, ki bi si upala predlagati, naj bi bolgarska vojska podpirala Avstro ogrsko v vojni proti kakšni slovanski državi."
Plesna svila
od 75 kr. naprej meter, zadnje novosti.
Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata isbira vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo Henaeberg, zUrich.
4 90-8
proti nahodu.
Skatljlcs 40 h.
Proti zobobolu in gniloDi m r
Izborne deluje dobro gnana antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
Ki otrdi 4lMBt Id odstranjuj« at •prijetno sap« Is asi. 1 itoklenleft a ■»vodom 1 H.
BI gorodnema gospoda JU* Levstika, lekarnarja v Izubijani. V asa izborna Mol osine ostna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in le neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi bo b, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Be 3 steklenice Melos, ustne in zobne vode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker i% ras hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik. Metlika, 8*. aprila 1906.
Dii likavrn* Mil LtMtikž
! tlukijanii Resljm mt» it 1
o?9g ncToagrajonegs Fran *oaa£nwssjs
tabi*. !fioet- 16 49
žitne cene v Budimpešti.
Ona 7. decembra 1908
Pšenica za april 1909   .  za 50 kg K 13 —
Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 1 -36
Rž       za april       ,     za 50 kg K 10 88
Koruza za maj        „     za 5C kg K 7 59
Oves    za april       ,     za 50 kg K 890
Efektiv.
5 vin. višje.
fleteoraiosttm porotno,
V-mLiA+ nad mua«m *M. Srttlaji «x*ial Ha* IMJ ~mm
1 decem	Caa opaso-vanja	Stanje barometra v mm	o. ► 11	Vetrovi	Nos*
5.	9. zv.	743-1	10 srjvzhod oblačno		
6 ■	7. zj. Z pop.	744-8 744*3	—12 sr. vzhod 0 2 si. svzhod		jasno
•	9. zv.	7450	-35	si. j vzhod	pol obl.
30.	7. zj. Z pop.	7450 744 4	—97 —1-7	si jjvzhod brezvetr.	jasno u
Srednja včerajšnja In predvčerajšnja temperatura 12f in —15°; norm. — u 3 in —0 4' Padavina v 24 urah 0 0 mm. in 00 mm.
BlDSolnicarko
kateri je mogoče v [kratkem nastopili in
u
n
sprejme tvrdka a mešanim blagom Oton Homan v Radovlilcl 4556-1
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša preljuba mati, tašča in teta. gospa 4556
Juli jana Baje, roj. Kokalj
danes, v nedeljo, dne 6 t. m. zvečer, po dolgi bolezni, previđena s svetotajstvi, stara 64 let.
Pogreb bo v torek, dne 8. t. m ob 4 poo( ldne iz deželne bolnice k Sv. Križu
Predrago rajnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin
V Ljubljani, 6 dec. 1908
Franc, župnik, Maka, nadučitelj, Marila, hči Joalplna roj. Oroboij-
šek, sneha.
Zahvala.
4554
Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam bili dani, oziroma doposlani povodom smrti našega ljubega nam očeta, oziroma strica, gospoda
Antona Cipuša
meščana
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo vodstvu hiraln ce ter deputaciji gasilnega in reševaln ga društva ter ostalemu občinstvu za udeležbo pri pogrebu
Iskrena zahvala vsem
Žalujoči ostali.
Namizna jabolka
lepa, vsake vrste, oena za 100 kg od 10 do 16 kron Več pove H Bauter, Jurčiče? trg ▼ Ljubljani. 4546 -i
Odkupno dru&tvo za už.tnino za sodni okraj Cerknica razpisuje službo
dacarja
poštenega in v tej stroki dobro izurjenega 4551—1 Prošnje je poslati do 20 decembra Ivanu Strgulcu, načelniku zakopa v Begun ak pri Cerknici
55555 pomočnik
vešč slovenskega in nemškega jezika, dober manufakturni prodajalec, teli preme niti svojo službo najraje v v slovensko trgovino. 4547 -1
Dopisi na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod ,SvOJi k svojim'.
Klavir
(mlgnon) se zaradi odhoda proda na Marilo Teroiije oaatl 26. 4549
S. Polo ▼ Trticu (Monfalcone).
Kdo nam dobavi 4 — 5 vagonov zdravega in debelega krompirja? Prosi se za najnižjo ponudbo.  4420 1
za domačo učiteljico, komptoari-stinjo, ptaarico, veziljo, ali pod poro gospodinji Isčo za takoj ali
po Božiču gospodična z dobrimi izpričevali, ki je službovala kot učite ljioa na ljudski šoli. 4*31-2 Ponudbe   pod   „učiteljica" na
uprav. „Slov. Naroda".
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600 do 700 litrov po nizki ceni proda 4387—4
:   FRAN CASClO :
Š^lenburarove n<le« 6tev. G.
lOOf
co I
o*
Hiša
pripravna za vsako obrt, Jo na prodal V Domžalah ob Dunajski cesti.
Več pove g. Anton J,Št« kleparski mojster v Domžalah st 106.
Tvrdka Zabret & Huter, Britol pr| Kranju, išče
knjigovodjo
zmožnega dvojnega knjigovodstva in lašcine
Ponudbe na gorenj o tvrdko do 15. decembra t 1. 4532 2
Jrfpjitvena ponudba.
U J^meriJ^i se yeli poročiti 33leini Slovenec 3 dobrosrčno ploven %o v starosti 23 do 2? let, %i$na nemško in je dobra ^uharica. Potni liste% se pošlje, a/ro je potrebno 5 pisanom. Priioji naj se s/*4:a.
/faslovi Tranc jfus, 1245, Sanl 6 th. si- 2)enver Colorado /forth /[merica. 4545—1
*> *p%xr*F*&       V*^^ i* m *ar*
00
kristjana, Slovenca, uvedenega pri detajlistih na Kranjskem in Spod. Štajerskem event. tudi pri večjih odjemalcih v Bosni in Hercegovini, sprejme tvornica za bombaža vina sto blago. Potuje se 300 dni na leto. — Dopisi pod „Iflederlage Wien 0. 903311 na naslov Haasenatein & Vcgler A.»E, Dunaj n.
o. ter. avstrijske     ^    drSavns železn.oe.
Izvleček iz voznega reda,
Veljaven od 1. oktobra 1908' leta.
oanoa ta Llnoltano ini- zoL.
roa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič,
renlce. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, žčiTrk cfa.drž. žeL, Beljak čez Po-drozjco, Celovec, Prago. 7*07 u t raj.  Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevja.
0- 20  »rodpoldne.   Osebni vlak ▼ imeri;
Kce, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, •
11*08 »rodpoidn«. Osebni vlak ▼ smeri: Trfič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorico dAieU Tra drž. iaL. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1- OO papaidne. Osebni vlak v smeri: Gro-
luplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje, a-45  »•»•ldne.  Osebni vlak v smeri:
Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.
Gorica drž. žeL, Trst drž. žeL, Beljak,
(čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-10 zvooor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
Rndoliovo, Straža-Toplice, Kočevja. 7-sa zvooor. Osebni vlak v smeri: Tržič.
Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico)
Celovec, Praga. to*40 »•n*Oi.   Osebni vlak v smeri: Ja-
•enice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gorica drž.
ieL/Trst drl fcL, Beljak juž. žel., (če*
Podrožčico).
Odhod hi Llaallana dri. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a-00 »opoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-iO xtfo6er. Osebni vlak v Kamnik I0-50 oenedl. Osebni vlak v Kamnik. fSav» ob nedeljah In praznikih do 31. oktobra.)
Prihod v Mnkllano laž. zaL.
oče zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka |m žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trste, Tržič*
8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, S tras* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predp^idne. Osebni vlak Ia Prag« Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčic in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča
2 32 popoldne. Osebni vlak ia Kočevja Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja«
4-13 popoldne. Osebni vlak is Beljak; juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (č* Podrožčico) Gorica drž. iei., Trst« dr< sel. Jesenic, Tržiča.
6-0O z voćar. Ose*, vlak is Praga, Colove 1 Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zvooor. Osebni vlak is Kočevja, Strast Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-48 zvooor. Osebni vlak Is Beljaka jui žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Pot rožčico) Trsta drž. sel. Gorica dri. žel Jesenic, Tržiča.
ll-OO ponoOl. Osebni vlak is Trbiža, C* lovca, Beljaka (čes Podrožčico) Trsi drž. žeL Gorice drž. žeL, Jesenic.
Prihod w Mabljanu
0*46 zjutraj. Osebni vlak is Katnnlka. 10-09 prod poldne. Osebni vlak Is Kamni** OlO zvooor. Osebni vlak ia Kamnika. O-OO ponoOl. Osebni vlak ia Kamnika. 1 cl. Ob nedeljah In praznikih do 31. oktobra.)
(Odkod! In prihodi so označen* v sretSnf I tvropejskem času.)
C. kr. a-aTiatellatfo aiia?sih zelenic ? Trstu.
Sprajma ao aprotan
v trajno službo pri Ivanu sedlarju v Oorlcl.
4539 2
Kratek klavir
se ceno proda
„Kje, pove upraništvo nSlovenskega Naroda". 4558
Kdor ima veselje do b-1 j velikega lepega posestva ter do živinoreje
li gozd in pri ti kline (fuodus) v dobrem stanju, in
tudi  gozd  in  pritikline  (fundus) v obrem stanju, in bi rad kupil, naj .praša pod „Oemisctit Verein it IT' Celje, poste restante" 4453-3
21 letni, sproten
mladenič
sedaj hotelski točaj, želi a 15 decembrom premenitl službo, in sicer podobno v kak hotel tu ali na deželi ali kot sloga v kako boljšo hišo.
Naslov pove upravništvo „S!ov. Naroda4*. 4496 2
edina narodna tvrdKo
»Alfonz Breznik
"toljaga,., <3-ćLi&ie IX
(blizu nunske cerkve).      2402 23
prodaja In fzpoooja klavirje pr-%ovr«t»lli du .»J«   Iti tiornle najceneje
S
n
a
tat
Kot edini strokovnjak in učitelj Glasbene Matice opozarjam vsakogar, naj se blagovoli potruditi k meni domačinu, ter se prepriča o blagoglasnosti m trp etno s ti mojih planino v, klavirjev in harmonijev. Zastopstvo vseh dvor. in komornih tvrdk. Delna odplačila. Svolf   B*   svo|iM 2
Š. t38 670.
4543 2
Razglas.
Nekemu tukajšnjemu hišnemu po-snstoiku je poginil pes na znakih steklosti.
Z o žiro m na to odreja mestni magistrat v smislu § 35. zakona s dne 29 februarja 1880 drž. zak. št. 25 sa mesto Ljubljano
pasjo kontumacijo ~ms
sa nedoločen čas.
V tem času morajo imeti vsi psi, torej tudi oni, ki se vodijo na vrvici, po ulicah dobro, popadanje zabranja-jočo torbo. Tudi se ne smejo jemati psi v javne lokale, kakor gostilne, kavarne itd.
Ako bi kdo zapazil pri svojem psu sumljive znake, mora to takoj naznaniti mestnemu magistratu, psa pa do daljne odredbe varno zapreti.
Pse, ki bodo za Saša kontuma-orje brez dobro napravljene torbe letali okrog, bo konjaČ polovil in pokončal, proti lastniku pa se bo po« stopalo kazensko.
Mestni magistrat Ijubllansk,
dne 30. novembra 1908.
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 309 26
L. SEBEHIKU V Spol SlM
		
pisil	«   po vaorc	ob: 1
I
barhentov,
fuanel
MODNEGA BLAGA
platna, damasta, kanafasa itd., vse novo, ki jih franko pošilja znamenita uvozna tvrdka
V J. Havlf6ek a br. Podebradv
311—3        (Kraljevina Češka.)
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pošiljam za 18 kron franko po povzetju.
letni velik = uspeh!
Motan želodec, pravilno prebavo ter odprtje želodca
se doseže,  ako se uporablja mnogokrat odlikovano
želodčno tinkturo
lekarja PICCOLIJA
v £)ubliani na Dunajski cesti.
m steklenic« 20 tra.
Naročila po povzetju. 4276—3
Izvetbana
	Najlepši in najcenejši	
	novoletni	
	reklamni	
i °*	KOLEDARJI	^1B*S
Sv	zokusnim t skom trme	
	se dobe pri	
C« tsf	Ivanu Bonaču	popri
stst	v Ljubljani. Vzorce dopošl em na željo   brezplačno na ogled.    4320 6 Oddajajo se po skrajni oeni tudi sami bloki!	išatl.
natakarica
išče službe.
Ponudbe pod ,,natakarica" na
uprav. „8lov. Naroda". 4s04—3
Absolvent
Mahrove trgovske iole, ki ima inteligentno skušnjo.   Išče primerne slulbe. I
Ponudbe pod šifro „Merkur*1 na
uprav. nSlov. Naroda". 44F4—3
Briketi „Paulus"
najboljši šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kur lne moči. Kurjenje sob in štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagleje, bolje in dalj trajajoče. 4223—4
Premog „Bohemia"
kosovnik in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja presejan in zbran, ^000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar
Jos. Paulin
glavna zaloga premoga v LJubljani Nova ulice it 3.
V Radečah pri Zidanem mostu 65
se proda
zaradi smrti gospodinje veliko
lepo posestvo
z vsemi premičninami in pritiklinami. Naprodaj so tudi konji, kočije in vsakovrstni vozovi ter drugo gospodarsko orodje. Posestvo obstoji it enonadstropne biŠe s prijetnim vrtom, dalje is travnikov in gozdov. Tamkaj je tudi dobro vpeljana fijakarija.
Naslov pove upravništvo slovenskega Naroda". 4552 1
Razpis.
Odda ae služba
hišnika
v .tNsrodnem domu" zaeno služba kustoza „Narodne Čitalnice* v Ljubljani Plača po dogovoru.
Oziralo se bo le na prosiloe, ki so oženjeni in morejo položiti vsaj 300 K jamčevine.
Lastnoročno pisane prošnje z dokazili o starosti, domovinstvu o Šolanju, zdravju, nravnosti in dosedanjem službovanju je vložiti do najkasneje 4537—2
13. decembra i I.
na upravitelistvo .Narodnega doma" V Ljubljani, 3. decembra 1908.
Opraolellstoo „Narod. doma".
PATENTEI
iBliOl
4377—55
aa  lKioooaammmf.« *■
6E L BHftUS
inženir In zapriseženi patentni posrednik aa Dnnajn VIL Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu urad«.
I
B
Sprejemanje učenk
v od c. kr dat. vlade dovoljeno šolo
za krojno risanje in izdelovanje obl §k
faaj" se vrši vsak dan ~aaj(f
jVtarija Jlachtigall-Slavčeva, Knajlove ulice št. 5.
Najnovejši kroji po meri.
4447 2
Varit, inamka: Sidro.
Liminent Capsici comp.
nadomestilo
3523-12
Pain-Expeller s sidrom
priznano Izborno, bolečino tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlajonju Itd.;
po 80 hH K 1*40 in K 8*— ae dobiva v vseh lekarnah Pri nakupu toga splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z nafto varstveno znamko „sidro" potem je
vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lokama pri zlatom lovu v Pragi* Bliftčina a b nova.
0
33
* 
Notarskega kandidata ~a*g
sprejme notar Hudovernik ¥ LJubljani. Nastop najpozneje do L januarja 1909. 4 17-3
Hprejema »varovanja Človeškega življenja po najrasnovntnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga lavarofainica. Zlasti je ugodno savarovanje   na   doživetje in •mrt a
manjkajočimi se TplaSili.
Vsak   iMan    mu  po   preteku   p«tik lat pravico do divtd^nde.
• t
SLAVIJO
45—142
-   ■  -  -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - ■ Rai. fondi: 41,385.041 01 K. Izplačane odškodnina in kapitali ja 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ fSMktil Mlovaaako-nurodno upravo.
V« p4«*atta daj«:
SMvatrmiai aaatop v LJubljani, iigar pisarna so v lastnej banšnej hiši v S Zn   «a Ml &t«v. IS.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje  is čistega   dobička izdata« podpore   v   narodne   in občnokoriatne namene.
na««
Božična darila.
i
i
Razni preostali izdelki
perila, prtov, prtičev in = švicarskega vezenja =
4466 -3
I
se zaradi prevelike zaloge
prodajajo prav ceno
pri ^ntonu Šare, Sv. petra cesta 8.
l
I
4434—3
St. 37371
V zadevi razpisanih dopolnilnih volitev v deželni zbor kranjski se dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 7. t. m. 5t. 35248 sledeoe javno naznanja:
Volitev enega poslanca mesta Ljubljane iz splošne kurije vrSila se bo 14, dan decembra letos in se je v svrho ložje izvršitve te volitve razdelilo mesto na 8 volišč in volijo
a) volilci I (šolskega) okraja v veliki dvorani „Mestnega doma";
b) voliloi II. (šentjakobskega) okraja v mestni dekliški šoli pri Sv. Jakobu;
c) volilci III. (dvorskega)  okraja,  razen Krekovega in Trnovega v mestni deški Šoli na Cojzovi cesti;
d) volilci iz Krakovega in Trnovega v dvorani otroškega vrtca v Cerkvenih ulicah;
e) volilci IV. (kolodvorskega) okraja, vzhodno od Dunajske ceste v mestni deški šoli v Komenabega ulicah:
i)  volilci IV. (koloevorskega) okraja, zapadno od Dunajske  OOite V telovadnici I   državne gimnazije z dohodom iz Kolizejsklh ulio;
g) volilci V. okraja v mestni ljudski šoli na Barji;
h) volilci VI. okraja v dvorani mestne jubilejske ubožnice v Japljevih ulicah.
Volitev dveh poslancev mesta Ljubliane iz mestne kurije vršila se bo dne 22. decembra letos v štirih oddelkih in volijo
1. volilci z začetnimi Črhami A—H, v veliki dvorani „Mestnega domau z dohodom iz Streliških ulic;
2. volilci z začetnimi črkami J—L v veliki dvorani „Mestnega doma" s dohodom od južne strani;
3. voliloi z začetnimi črkami M—R in pa
4 voliloi z začetnimi črkami S—Z v veliki dvorani hotela „Union" z dohodom iz Frančiškanskih ulic.
Glavna volilna komisija zbrala se bo za volitve iz splošne kurije dne 15. deoembra in za volitve iz mestne kurije dne 23 decembra letos obakrat ob desetih dopoldne v dvorani „Mestnega domaa.
Dalje se naznanja, da ostanejo za eventualne ožje volitve, ki so doicčene na 19. oziroma 23  dan decembra letos ravno ta določila v ve'javi.
Na volilnih izkaznicah, ki se bodo volilcem pravočasno dostavile, bo poleg časa, kdaj se vrši volitev, označeno tudi na katerem volišču ima vsak Tolilec izvršiti volilno pravico.
Jttestni magistrat ljubljanski,
dne 24 novembra 1908.
WL'£*£ ZZZZ
:*^*     PftrtotlO je edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-1/IUdllcl   nega in kr. glavnega mesta Zagreba.
Pl*flotlQ Je edina zavarovalnica, katera daie dve četrtini dobička svojim wlUdll<l zavarovancem.
Prn9tlQ Je ecUm zavod, kateri daje četrtino dobička v javne svrhe v OlUdlld   onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje.
Piri Siti £1 sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku wl Udllct   nepremičnine vsake vrste.
C r 03. t i 3. sprejfma zavarovanJa
ima najnižje tarife.
kristalnih  šip,   proti slučajnemu
4069—8
Croatia
Planuti H akviziterje in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-Ul Udllct   skem in Štajerskem.
Vsa pojasnila daje:
CJlauni zajtep „Creatie"
s UubUnnl, Gosposke ulice it. 4.
Gostilna
iyPrl Bobenčku" na Oliocah
z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo  vred se  Odda zaradi bolezni takoj alt poznajo ¥ najem.
===== Istotam 80 odda tudi ===
prod&jika, m stanovanj is iel&uica.
Več se izve na 011 n ca h it 37 prt Ljubljani. 40-8-21
Kdor hoče varno, mirno In hitro
YI -I      potovati, naj se
d I IrPlkfl obrne  na od /II  |jI inII visoko  c* kr. * deželne vlade
potrjenega glavnega zastopnika:
Jr. Seunig,
LJubljana, Kolodvorske ulice 28
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki „velikani":     2343 23
Kaisenn Aug, Victoia, nosi Z5.000 ton
Amerika....., 24.000 „
Prrjsident Lincoln . „ 20 000 „ President Gr0nt   . „ Z0.000
Vožnja   Ljubljana - Hamburg
traja z nanovo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave okroglo iy2 dni, ter ima potnik pra-
vico porabe brzovlakov po celi
črti od Avstrijske meje (Eger) naprej.
Parje in puh
po nizkih cenah.
ČERNE.Graveur
Anton Šare
* Str. Petra cesta št. 8
^Velika bolna prodaja!2
priporočam veliko zalogo oblek
za dame, gospode, deklice, dečke In otroke m*r  po j Ako znižani ceni. -^g
.Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
»o
Od Z5. nouembra do 25. decembra
šol
prodajam na svojih prostorih
Prima slanino
brez kože od prašičev Iz lastnih pitališč
I. vrste.....• ks Kron 1*50
II« u    ■•»••«   ti   ii  130
= Meso istih prašičev:
I. vrste......kg kron 140
II............. 120
4291—12
Clija Predović.
ir Nizko pod ceno
prodajam  radi   pomanjkanju prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
387i 36 za gcsp:de in ciečise
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
f   frti Škofijo
Ht. 19.
ijsla treovina A. LuKEć.
Broj 4988.
4544—2
Osiaj notječajn!
C smislu zaključka obćinskog  zastupstva od 27. M novembra 1908 otvara se ovime natječaj za imenovanje
obćlnskos protustaunlko
(kontrolora) n privremenom svojstvu. S tim je mjestom skopčana godišnja plača od K 1600 — isplativih u mjesečnim antioipatnim obrocima. Molitelji imaju podaesti svoje molbe podpisanom
do 27. decembra 1908.
priloživ im krstni list, svjedočbe o svršenim naucima i o eventualno do sad obavljenom službovanju, s^jedoČbu obćinarstva i ponašanja — Od molitelja traži se podpuno poznavanje hrvatskog jezika, točnost u računanja i poznavanje poslovanja u obćinskoj blagajni. — Bude li imenovani zaojovoljavao svojoj dužnosti, bit ćs to mjesto nakon godine dana u smislu zak >na od 12. augusta 1907 broj 42 p. z. 1. ustanovljeno difinitivnim uz eventualno povišenje plaće i pravo na mirovinu.
Glavarstvo občine KASTAV,
dne 3. deoembra 1908
Jelušić
načelnik.
Perilo
za
4197-6
tiume in gospode
nojffneje izdelano in po Jako nizki cen!, priporoča najtopleje
H. Alešovec.
prvo učilište
za izdelovanje perila
Elizflbetno cesta E.
Hodna trpine Pouci MoidlC, LJubljano, Prešernove ulice 1
Svilnato blago, barinns,  plisl in tenćfce.
Čipkasto blago, pojčolanl. čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svllnote vezenine.
Jabots, richus, damski ovratniki in kravate.
Svilnati in baršunasti trakovi.
Posamenterija   porte  in vrvice, resice,   krepince in vrvice za tapetnike.
Hrepl In flori zn žalotnnje. Zlata in srebrne resice, ćlpke In vrico.
Šerpe iz svile, čipk in volne.
BJon-nvIee xa clHitie. ti «* kleli* In nlroks.
Jopice, hlaćko, otročje parilo In odele za
4265-5 VOZlČke.
Oprava la novorojenčke, posteljne podloge li
kavčuka.
Sukaneo za šivanje, pleten|e ln vezenje.
4-u in 1»4 In razllene l*le.
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje Idrijske čipko, vezene čipka ln vložki.
Pajčo'ani za neveste, mirto vi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci In potrebščina za modrce.
Glaoe  rokovioe  in   rokavioe za uniformiranoe pletene, letne in zimske rokavioe.
Kopalno perilo, dišave, milo ln ustna voda.
Krtače za obleko, glavo In zobe.
Srajoe za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsaiki in žepne ni te.
Pravo  J&pjrovo   normalno  perilo, srajce Tricot, Jopice in hlače
Mrežaste in   potne,  jopioe,   srajoe,   čepice in pasovi za Šport.
Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniki, nogovice, rokovlce in dokolenice.
O gre val c i za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robot
Narodni trakovi in zastave, narodne Čepioe, torbice in drugi domaČi narodni izdelki itd. itd.
41
i stanovi jena lata 1854.
Prva domača slovenska pivovarna
jevih
itav. 210.
G. AUER""h dedičev
Ljubljana  Voljo ve ulice štev. 12 Ijubljana
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svote izborno
marčno pivo
v sodcih in steklenicah.
Novo vino
lnstnego pridelka,
tvrdke
BR NOV AKO VIČ
ao
rdeče (opolo) 24 in 28, rumeno 32 vinarjev Vi litra itd. 86 tOČi v Sodnijskih ulicah št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
^Tofl se tudi ploo Iz znsrcbfRe delniške pliooorne.^ H iT znatno znižane cene!
Ugodna prilika za nakup:
vezenin, pričetih in izvršenih ženskih ročnih del, idrljskik Čipk, vstavkov,
svile, volne, bom bata itd. Velika izber clft~c»l»n^ff ** i mm modnege blaga s rokavic,
nogavic, ovratnikov, kravat Itd. 4277—3 Predtlsk tn  %esen|e mo no gramov ter dragih risb. Primerna darila kss ffc*dom« in druge prilike priporoča -
F. MERŠOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Knjiiti imiiit
se sprejme ta kol T trajno delo pri
L. Strosu v Idriji. 4474
Krasne
BLUZE
cc
največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krha, perilo ln otročje obiakce
priporoča po nalztlijlh cenah
v   M. KRISTOFIĆ j
por. Buc»r <^OTAM T.. «.»..
parkete furnirane, masivne vseh vrst,
hrastove in bukove deščice
največje in nsjsolidnejše  doma?« tvrdke F- Kotnik Verd« Vrhnika priporoča in pokiada 3687—9
Jerdo Primožič, mizarstvo v Ljubljani,
Sprejema in izvršuje tudi vsa popravila starih parket, likanje in vsa v to^stroko spadajoča dela po najnižji ceni.
Zimske obleke, zimske juknie,
kožuhi, (dolgi in Mi),
salonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Strogo solidna, strokovnjaska postrežba.
Zolosa oblek a. kunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858- 83
Prva slovenska
modna trgovina
Podjetje betonskih stavb
4518-1
Bratje Serauolll & Pontello
Slomškove ulice 19 £jubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovn|asko izvedena. Cena na|niija. Jamstvo.
———_  Zastopnik svodov patent „Thrui". ——___
a
LJubljana, Mestni trs 19,
se naj topleje priporoča. „
Blago in cene brez konkurence.
2ir~ -______
m
m «4 4i M *
M ♦4
m
1
W m m
M m m
»i
*\
m
m n
Kavarno
,Leon'
m Starem trga it. 30.
je vsaki dan
uso noč odprto.
89* 3
Vsak torek -w
KONCERT S?
i
L
Začetek ob pola 10. Vstop prost
Z odličnim spoštovanjem
Lio in Fanl Pogačnik, J
m
m
t* t*
¥9
* n m
S
h
5
*
S
pozor!     Slovensko dame! pozor!
Elegantne klobuke
za damo in za otroke
2321-25
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
.\ .*. filialka v Kranju, 6lavni trg. v .\
2$r&>ystt&i*. sadovi
so dosegljivi
9 jedilna mast
]s nedosegljiva
po dobrem oko s« ta stanovitnosti, nizki coni ta »lastnosti.
962—9
jrgovuta s špecerijskim blagom.
SARABON
crgovina z moko in deželnimi pridelki.
LJUBLJANA * H. U M UMU U II * LJUBLJANA
priporoča s^ejo aoTOTirejeao
glavno zalogo
vode.
Točna in solidna postrežba.
Velika pražarna za kavo, mlin za dišave
z električnim obratom.
Jfa drobno in debelo!
JCa drobno in debelo!
Zaloga brinja in sliv za žganjeknho.
Izdajatelj in odgovorni urednik Baeto Enitoelemšok.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
W+K