9. številka. Trst. v petek 11. januvarija 1901. Tečaj XXVI ——.———— ..Edinost .. z %'h rafcral m dati. razni; n^Oeli m p uatiaT. it) ♦». uri tvei^r. za celo leto........24 kron za. pol leta.........1- - za Četn leta................*> za en bm^h* ........ 2 kroni Naročnino je t»laft>»»ti naprej. Na r» -ore* oriidifn" nsrr.Cii nc ur*r«v» w ozira _ Po tobakarnah v Trutu ne prodajajo po--amezne številke po 6 utotink f3 nv? rwn Tinta pa po fc »totink (4 nvč. • *Vlr fan »t i. H7ti. Oblast ie mćunaio po vrnuh v petitu. Z.n zratno naročilo <» primernim popustom Poaiana. osmrtnice in javne zahvale do-•naći oeitmi iul. računajo po pogo.ib Vmi douini na; se pošiljajo nre.e apie-jema upravniStvo. Naročnino in oulaae je plačevali loeo Trst. Uredništvo in tiskarna ne imliajatn v ulici Carintia *tv. 12. I> primiifit»o, In sprejemanje inseralov v ulici Moli* piccoio Stv. II. naii*lr. .aic-itrii ic adgovorot ureJalk Kr*ii V o a c • k Krm li —1 l.*»cnik koosorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsotcija lista „Edinost" v Trstu Ob resni uri resna beseda našim rojakom. Pojutršnjem l>omo imeli tržaški Slovenci v budi zimi vroč dan, hudo bitko. V boj nam je iti, najieti vse sile, da si rešimo zopet, kar nam je sovrag ugrabil pred trerai leti. Mandat tretjega kolegija tržaškega pripada okolici, pripada tržaškim Slovencem. Ta mandat je bil tudi res v naSih rokah dolgo vr-to let in je bil v častnih, poštenih rokah. Ta mandat je di. Ali vsa njegova ljul>ezen do lastnega rodu ga nt zavajala nikdar, da bi (»ostajal krivičen drugorodeu, da bi se maščeval na koristih mesta, ali da bi zanemarjal interese istega, zaradi krivic, ki s*» jih mnogi sinovi tega mesta delali našemil rodu, in radi nečuvenih žaljenj, s katerimi so obsuvali častitljivo osebo Nal>ergojevo. Ivan vitez Nal»ergoj je bil zastopnik svojega naroda, ali ob tem ni }M>zabljal nikdar, da je tudi zastopnik mesta tržaškega : -.si k dar je imel odprto srce tudi za drugo-rodea, ako je pri njem iskal pomoči. Ne-število je — lahko rečemo — Nemcev in Italijanov, uradnikov in drugih meščanov, katerim je koristil, neštevilo jih je, ki bi mu morali !»■< i hvaležni. Njegova hiša je bila vsikdar odprta vsakomur — pravo pribežališče vsem, jmtrebniin pomoči. Zal le, da js le preveč takih, ki so mu kruto poplačevali njegovo dobrotn°st. plačevali z najčrnejo nehva-ležn*'«tjo. Mnogokateri, ki je imel njemu zahvaliti to. kar je dosegel in postal, bil je (totem v vrstah njegovih naljutejih sovražnikov in zasramovalcev. Ivan vitez Xal»ergoj je bil pravi zastopnik mesta z mešanim prebivalstvom : bil je v čast nam in v čast vsemu mestu. Moremo-li tako govoriti o onih. ki so mu z najgrjim nasiljem, z najumazanejimi sredstvi volilske nemorale iztrgali mandat? kratko delovanje kratkih treh let je zadoščalo, da je videl ves svet. kako nevredne naslednike je <]oIm1 vre Ini Ivan vitez Nabergoj! Tako temeljito kompromitirali ne le svojo laško stvar, ampak tudi stvar mesta tržaškega in njega intep--»e. da vlada sedaj splošna indignacija, ogorčenje, kateremu je prebivalstvo dalo duška že na volitvi za |>eto kurijo: izreklo je najstrožjo s.»dbo. Meščanstvo, toli liuto prevarjeno v vseh .vojih nadah, videče, kako nevredni in nes|w>sobni so bili oni, katerim je pred tremi leti prepevalo slavospeve to meščanstvo je tako ozlovoljeno, da ne pretirujemo, ako trdimo, da bi bile tržaške kamor*- ob t*»h volitvah strte v prah. ako ne bi imele v e oblasti v svojih rokah, sredstev, s katerimi moreti falzificirati razjarjeno javno mene nje. I>anes «» pač uveijeni vsi oni — katerim ni poživi njeni fanatizem popolnoma zmešal glave in iidušil pravi zmisel —, da je III. kolegij — ako «memo reči tako— napravil prokleto slat>o kuftčiio, ko je Xal»ergoja zamenjal z Mauronerjem, z možem, kateremu manjka za dobrega zastopnika — vse. ali vse ! Xa mesto gibčnega, agilnega, prikupljivega in do vse!, jednako dobrohotnega zastopnika so dobili moža, neokretnega, brez vsake parlamentarne rutine, brez daru govorniškega, brez potrebnega poznanja nemškega jezika, brez sledi dobre volje, da ne rečemo kar naravnost — lenega! Ali, kar je najhuje: dobili so moža, ki se ni mogel nikdar povspeti na višino Nabergojeve objektivnosti, ki vidi koristi mesta le v toliko, v kolikor se strinjajo s koristmi njegove — stranke in ki v svo-jem narodnem fanatizmu sovraži vse, kar ne pripada k tej stranki. In ker srce in idej ali te stranke leže onkraj mej naše države, v drugi, tuji držav , je delovanje in politično življenje Mauronerjevo kompromitirano tudi se stališča koristi države. Tu v Trstu, kakor jedi-nem velikem pomorskem trgovinskem inestu države, so angažirane velike državne koristi. Države dolžnost je torej, da vse žrtvuje za razvoj in povzdigo tega mesta. Xa dlani pa je, da se država more vnemati le za tak razvoj, ki Im> v soglasju ž nje koristmi, ali konkretneje povedano: razvoj, ki bo g r a v i tiral proti Dunaju! Iz tega pa sledi in je na dlani, da le tak mož, ki si je osvojil državno misel avstrijsko, more uživati na Dunaju tisto zaupanje, ki je potrebno, ako hoče državno upravo pridobivati za žrtve našemu mestu v prilog. Je-li g. Mauroner tak mož? Kdo bi bil tako drzen, da bi trdil kaj tacega ?! Brzojavka v Rim in razne ireden-tarske demonstracije dajejo dovolj jasen odgovor. Mož, čegar srce je v Rimu, ne more — tudi toiej trgovee, naj I »o posestnik, naj Im» obrtnik, naj bo kmet — blagostanje vseh teh je odvisno od razvoja inesta ; razvoj pa je v veliki meri odvisen od državne uprave, a dis|>ozicija te jx»slednje je v tesni zvezi z vprašanjem : kaki so možje, ki nas zastopajo na Dunaju ? ! Vsi rečeni sloji prebivalstva bi bili torej najhuji sovražniki sami sebi, ako bi obrambo svojih koristi jMjverili možu, kakor-sen je Mauroner! V eminentnein interesu vseh bo, ako si izvolimo moža, ki se povrne k starim tra-iieijam nekdanjim, k tradicijam našega Nabergoja; moža, ki bo, vnet za jednako pravico vseh, deloval za |>omirjenje duhov, da nam čim prej pridejo čas», ko ne bodo več ljuti medsebojni boji (»ožiraii vseh naših moči in borno marveč vsi — brez raziike jezika in narodnosti — mogli združevati svoje moči za skupno korist. Mi si moramo izbrati moža, ki bo delal na to, da ne bo tu gospo-spodaijev in sužnjev, ampak da bo tu le za- dovoljnjih državljanov, združenih v ideji človekoljubja. Ne le korist slovenskega življa, ampak tudi korist mesta in splošnosti zahteva torej, da gredo v nedeljo vsi, kar jih je blage volje, v boj, da si pridobimo z-»pet, kar nam je bilo ugrabljeno in da mandat tretjega kolegija poverimo možu, ki bo v vsakem pogledu vre-len naslednik Ivanu vitezu Nabergoju, da izvolimo našega dr. Otokarja Ryb&fa ! Politični pregled. V TRSTU, dne 11. januvarja 1901. Drž&vnozborske volitve. Istra. O volitvi poslanca v Kopru za kmečke občine zapadne Istre nam piše očevidec : Volilni možje obeh strank so prišli v polnem številu na volišče. Volilo se je v hiši Barzilaievi izven mesta. Po cesti je stopala istrska fakinaža, ki je po cesti kričala : A v v i v a. Pred to fakinažo so stali orožniki, da preprečijo vsaki, eventuvelno na-merjani izgred. Drugi orožniki so se sprehajali po cesti in pred hišo, kjer se je volilo. Okolo 10. ure so se zbrali vsi volilni možje v dvorani, kjer se je imelo voliti. Voditelj okrajnega glavarstva gosp. Schaften-hauer pl. Neys je prečital dotične paragrafe o volitvi poslanca ter je naložil, naj volilni možje izvolijo tri člene komisije. Ker je bilo hrvatsko-slovenskih volilnih mož 60, italijanskih pa .'54, so naši izvolili gg. Mata San-kovica, Dragotina Šiškoviča in Vekoslava Bunca. Na to je vladni komisar, po pravu, ki mu gr<», izbral v komisijo tri člene izmed volilnih mož. Vse tri je vzel iz italijanaške manjšine- Ta šestorica se niso mogli zjedi-niti za izvolitev sedmega člena komisije. Dvakratna volitev je ostala brez vspeha. Na to je gospod vladni komisar Schaffenhauer pl. Xeys zopet še sedmega člena vzel iz manjšine. Tako je prišla italijanska manjšina do j večine v volilni komisiji po milosti in nepristranosti (!!) gospoda Adolfa pl. Schatfen-hauerja de Nevs. Tako pristransko postopanje pl. Adolfa j je do skrajnosti ogorčilo našo večino volilnih mož, ki so začeli to glasno in ostro obsojati. Med ostalim je rekel pl. Adolfu člen komisije, Sankovict vrgši glasovnico na stran, da jim ne treba niti voliti in naj le voli vladni zastopnik sam ! Istotako sta storila druga dva naša člena komisije. Ostali volilni možje so zahtevali glasno, tla je zapustiti dvorano in Koper, ker tu ni ni prava, ni zakona in ker vladni zastopnik tako postopa. Naši členi komisije so komaj pomirili težko užaljene volilne može, prepričavši jih, da treba vsakako voliti poslanca. Na to je zopet na vstal prepir med našimi členi komisije in vladnim zastopnikom, zlasti pa med g. Siškovieem in pl. Adolfom. Prvi ja očital drugemu, da je storil grdo krivico, da je poj>oluoma prezrl Slovane sodnih okrajev Buzet, Koper in Piran. To Vaše Volilci III. kolegija! Nas kandidat za III. kolegiji je Dr. Otokar %ybaf odvetnik v Trstu. postopanje — je rekel — nas peče silno in ako ne bi bili mi tako potrpežljivi, moglo bi se kaj dogoditi, kar bi Vam bilo nemilo in neugodno. Vladni zastopnik je vprašal na to kakor da je začudjen : čemu da toliko nezadovoljstvo ?! — na kar mu je odgovoril g. Si-škovič, da je moral tako pristranski postopati tudi o volitvi poslanca za V. knrijo, ko so bili naši volilni možje v manjšini ! Vladni zastopnik se je hotel izvleči iz te neprilike s tem, da je izjavil, ves bled, da je čul, da hoče večina slovenske komieije uničiti vse volilne možje iz sekcije Škofije in da je r«di tega izvolil italijansko večino komisije. Tekom volitve so naši protestirali proti volilni pravici volilnih mož iz Škofije, ker so bili le-ti nezakonito izvoljeni, in proti pristranskemu postopanju g. vladnega zastopnika. Ta protest je došel na zapisnik ob zaključku volitve. Volitev sama se je vršila v redu. Od 60 naših volilnih mož jih 'je glasovalo 59 za g. Mandica, dočim je ena glasovnica bila čista. Za protivnika Rizzija so glasovali vsi italijanski volilni možje, to je 34. Volitev se je končala ob uri popo- ludue, na kar je rekel vladni zastopnik volilnim možem, naj se vrnejo ob 2. in pol uri, da bodo čuli skupni rezultat volitve. Ob 3. in pol uri popoludne je došlo brzojavno poročilo iz Poreča, da je izvoljen g. Rizzi poslancem za kmečke občine zapadne Istre. Naši volilni možje so se podali zložno iz Kopra proti Rižani. Koperska fakinaža jih je spremljala z zasmehujočimi vskliki in mjav-kanjem. O včeranjil« volitvah so nam znani sledeči uspehi: Na Koroškem so bili izvoljeni v Celovcu, Beljaku, Vidu in Špitalu nemški nacijonalci. V Bukovini, v Oernovieah, je trgovinska zbornica izbrala nemškega liberalca Rosenzweiga. Na Šleskem, v Tešinu, je potrebna ožja volitev med nemškim radikalcem drom. Tschannom in nemškim liberalcem prof. Fourinerom. Na G a 1 i š k e m je trgovinska zbornica v Brodili izvolila zopet vele-industrijca Ko-lischerja, poljskega konservativca, zbornica v Krakovu zopet dr. Rapaporta, pripadnika iste stranke, isto tako trgovinska zbornica v Lvovu 1 zopet Jakoba Piepeša. Na M o r a v s k e in so zopet izvoljeni nemški liberalci Goetz, dr. Menger, Hubner, Klein, baron d* Elvert in dr. Lecher, nemški nacijonalec dr. Chiari in nemški radikale« Albrecht. V Olumucu je prodrl zopet kandidat združenih čeških strank Edvard Skala, v Novem mestu Mladočeh dr. Stranskv, v Krome-rižu Mladočeh Kulp, isto tako Mladočeha v Iglavi in Holešovem. Na Češkem so bili za skupine mest izvoljeni nemški liberalci dr. Kindennann, dr. Funke, dr. Pergelt in dr. Nitsche, nadalje nemški nacijonalec dr. Prade, nemški radi-kalci Bareuther in Hofer, pl. Pacher, VVolf, dr. Eisenkolb in Berger. V dveh slučajih treba ožje volitve med pristaši nemških strank. Mladočehov je bilo deloma zopet, deloma na novo izvoljenih 18. Politika Rusije. Petrograjski «Svet» se bavi z razmerami med Avstro-Ogrsko in Rusijo iu se dotika velepomembnega, daleko-sežnega vprašanja: «ali se Rusija res zanima za usodo svojih mlajih bratov?« V odgovor na to vprašanje odgovarja rečeni list, da Rusija moralno in materijalno podpira črnogorsko vojsko, organizira in oborožuje črnogorski narod, da se je po padu Milana in Stambu-lova približala Srbiji in Bolgarski. Kar se tiče -j*-razumljenja med Avstro-Ogrsko in K u u i jo, meni «Svet». da Rusija ni mogla slutiti, da I m i Avstrija v takem duhu vodila trojo balkansko politiko, kakor da ne bi bilo •nlieoega Mporuuoiljeija. I stota ko je jtetrograj-ski list u verjeti, da Riinija o j»ravem ras« spremeni svoje postopanje in d a i m a sporazum ljenje ni e < I A v »tro-Oj? ri k o i u H ii h i j » le še nominalen karakter. Petrograjski list pobija nadalje «ne. ki očitajo Rusiji, da svojo delavnost obraća preveč v Azijo na škodo svojih ev-ro|iakih interesu v. Kusija se hoče o pravem času u t r svoj čas imela v Evropi sloltodno roko. I n ta čas se bliža 1 i k i e r n <> M i k i r. B e ro l i 11 a ! Pod egido Nemčije »e pripravlja strašna koalicija proti Ku«iji. Trozvezi se pridružita Turčija in Komunska. Tržaške vesti. Volilci v lil. kolegiju! Pozor! < >jK>zarjaino v><- naš«* vol:W*e mesta in okolice, kateri so imeli volilno pravico o zadnjih mestnih volitvah, da jo imajo tu
  • po>carjamo volilcc 111. kolegija, da v.-i oni. ki ne dobe do jutri volilnih dokumentov, morejo dobiti iste jutri od ur«- predpoludne do 2. ure popoludne pri dotičnih komisarjih. In sicer volilci z začetnimi črkami A -L v šoli v novem mestu (s<-uola di citta nuova). oni z začetnimi črkami M—Z v šoli v starem mestu (scuola di citta vecchia). Seveda se morajo izkazati s kakim dokumentom. Kdor ne dobi legitimacije tam, ali pa, kdor ne more jo poiskati v soboto, naj gre v nedeljo, na volišče vsejedno. I)a pa ne bi kdo drugi glasoval na nj«*govo ime. naj s*' predstavi volilni komisiji takoj ob *.♦. uri zjutraj s kakor-šnjim si bodi dokumentom, ki dokazuje njegovo identiteto. Central ti i volilni odbor bo imel nocoj in jutri zvečer svojo sejo v »Tržaškem pod-j »ornem in bralnem društvu«, ulica Stadion št. I'.'. 1'rosimo vse člene odbora in tudi drutje rodoljul>e, da se gotovo udeleže teh dveli sej. da se čimbolj« organiziramo za volitev v lil. kolegiju, ki bo v nedeljo. Od dobre organizacije in od števila in kakovosti delavcev je mnogo odvisno. Ker lio n v>pesno zastopal koristi svejih volileev ! Nasprotniki naši sami imenujejo dra. Kvbara resnega kandidata : ua naših volilci h je sedaj, da dokažejo, da so — resni volilci, ki uraejo svojo dolžnost in svojo korist. 18. marca 1S97. Lep dan, krasen spomladanski dan je bil 18. marca 1897. Bilje četrtek. Po okolici je bilo vse na nogah, vse živo in veselo, vse se je navduševalo ; tudi v mestu je vse \ rvelo. Bila je volitev v tretjem kolegiju. Težko so pričakovali izid volitve, posebno po okolici. Naposled vendar — proti večeru — je bil naznanjen in razglašen izid — pa kakšen ? ( Takega izida ni pričakovala okolica in tudi naše meščanstvo je gledalo osupnjeno ter majalo z glavami. »Propali smo, propali !« glasilo se je žalostno od ust do ust. od hiše do hiše, od vasi do vasi. Bil je predvečer prazniku sv. Jožefa. Mrzlo je se o tem času, pa nikdo ni čutil mraza, niti ženske, niti stare ženicc, niti otroei. Hiše so lule prazne, vsi ljudje, po vsej okolici so bili z.:naj na trgih, po ulicah in poteh. Solze so rosile iz oči, možem, ženam in otrokom ; v sveti jezi, ogorčenju in srditosti, so ljudje iskali izdajalcev. In ljudstvo se ni ntešilo, se ni u tolažilo. Ihtenje, jok in stok je prihajal iz tisoč in tisoč grl. Možje so krčevito stiskali pesti, imeti so hoteli — izdajalce, nič dr uze ga, nego grde ostudne iz« la-jalce, ki niso vredni, da stopajo po tej zemlji! Hoteli so imeti one ostudne izdajalce, ki so za mal denar, za pijačo, za to, da so napolnili svoje grešno grlo — izdali narod! S svojem ostudnim in peklenskim dejanjem prodali in iz lali so na najnesramnejši način najlepše svetinje človeštva, najlepši idejal: prodali so vse, ker so prodali svojo kri, svoje otroke ! Da, izdali so svojo mater, ki jo že gotovo pokriva ped one svete zemlje katero je ostudni izdajalec prodal tujcu za kozarec opojne, smrdljive žgane pijače ! Ali nič ne čutiš, izdajalec grdi ? ! Ne slišiš-li, kako joka in stoče tvoja — mati ? ! Ne vtdiš-Ii, do se obrača v grobu, ker si jo izdal ? ! Ali ti ne vstajajo lasje po koncu ? Ali te ni proza in strah ? A — nič, nič ! Saj ti ne čutiš več, saj ti nimaš več srca. ne vesti, tebi je vse eno, saj ti bi mirnim srcem — za liter vina izdal vse ! »Izdajalec vsake hudobije hlapec, bo razbojnik in bo tat« ! Tako je dejala stara Spartanka svojemu sinu izdajalcu ter mu prsi prebodla z onim mečem, ki ga je prinesel iz vojne. Tako je zaslužil sin-izdajalec. Ljudstvo pa se ni moglo umiriti, ni moglo udušiti pojavov dušnega razburjenja. Prišli »o orožniki in vojaki in niti ti z vsemi bajoneti niso mogli umiriti ogorčenega ljudstva Cele vrste ljudi, starih in mladih, so korakale od enega kraja do druzega, niso ho-teli spat niti v pozno noč. Tedaj se je zaslišal glas zvona kakor bi hotel naznaniti: » Vse je pogorelo!« in ljudstvo je upilo, jokalo in tulilo. Polagoma se je vse pomirilo. In posledice ? Nazivali so jih volilni izgredi. Pobito je bilo nekoliko šip. Revež; so morali v ječo, obsojeni so bili na dolge mesece, celo leta. V ječo je moral mladenič, ki je bil edina j»od|>ora svojih starih, revnih in boleimih sta riše v, in prav tako je moral t»če zapustiti svoje male, nepreskrbljene otroke. Koliko bede, koliko mraza, koliko glada, in solza ! Kdo je vse to provzročil ? Nihče drugi, nego oni prokleti izdajalci naroda ! Sedaj se je zof>et približal čas, ko nam je stopiti v volilno borbo, v boj za sveto pravično stvar, za svete naše teptane pravice. Kvišku srca ! Pogum in srčnost naj vladata mej nami ! Ot'esiino se mučeništva, otresimo se jarma, in zato stopimo vsi, vsi v borl»o : Mož, žena. mladenič in dekle ! Vsak naj dela po svoje. Mož naj spregovori in obrne moža, ki je omahljiv ; žena, ki si zavedna hči svoje matere, če imaš moža, ki hoče siopict v taln>r nasprotne armade, pregovarjaj ga tako dolgo, da |M»jde z našo vojsko na nekrvavi boj ! Sin, vreden imena svojega rodu, ne pusti očeta, da bi te izdajal ! In ti hčerka, divni ponos naše domovine! Ti vrla dika naše okolioe, ali dopustiš, da te oče izda in zataji ? Ne, ne ! Će je tvoj oče še tako otrpnel, če je tvoj oče kakor les, ti ga pripraviš na pravo pot; ko bo videl, da ti je po dolgi prošnji zalila britka solza nežno lice —tedaj se nebo več protivil tvoji prošnji, tekel bo radostno na volišče in čutil se bo srečnega ! In tebi zavedni mož, zvesti sin, hvaležen ti bo narod, če rešiš »zgubljenega sina« in ga zopet povrneš žalujočemu očetu v naročje. In tebi divna hčerka, hvaležna ti bo mati domovina, te proslavljala in te blagoslovila. T«»rej še enkrat! V nedeljo vsi, vsi na delo ! Vsak naj stori svojo domovinsko dolžnost in slavili bomo zmago z našim dr. Otokarjem Kvbđr-em. V r h m o r s k i. Kandidat Manroner v praven zrcalu ! Ponavljamo, da je kandidat nasprotne stranke, gospod Leopold Ma u roner, lastnik tiste hiše tolerance, ali, kakor bi rekli po domače, hiše sramote v ulici Capitelli. Naši Slovenci so bili vsikdar ponosni na to, da so zvesti domovini in zvesti Bogu. To svojo «1 vojno zvestobo pa morajo kazati zlasti tedaj, ko izbirajo može svojega zaupanja ! Kdor hoče biti predstavitelj njihove volje, mora biti istotako udan domovini in Bogu ter zakonom vere njegove. Kdor nima te dvojne lastnosti, ta nima tudi pravice zahtevati od našega naroda, da bi mu poverjal svoje zaupanje in mu naklanjal časti. Odgovarja li Leopoldo Mauroner označeni dvojni zahtevi? Tega menda ne bi trdil niti on sam ! Je-1i zvest domovini svoji — avstrijski državi pod žezlom Habsburg-ov? Na to odgovarja ne utaj lj ivo dejstvo, kateremu sam ni nikdar oporekal, dejstvo, da se je boril na strani Garibaldija proti Avstriji, .da je člen tiste klike, ki je v tesnih, notoričnih zvezah z Kimom in ki pošilja svoje udanostne brzojavke — kralju v Kim ! fle-li Leopoldo Manroner udan Bogu in zakonom vere njegove ? Na to vprašanje odgovarja hiša v ulici Capitelli, odgovarja dejstvo, da je člen klike, k; hoče cerkev z nje institucijami ponižati v deklo politike, ki nima prav ničesar moralnega in etičnega na sebi....! Zato pa, dragi volilci, meščani in okoličani, vi se ne bi pokazali ni zveste dom >-vini, ni udane veri svojih pradedov, ako bi glasovali za kandidata Leopolda Mauronerja ! Onečastili bi s tem spomin svojih prednikov ki so toli verno hranili obe svetinji — zvestobo do domovine in zvestobo do Boga ! Tega ne storite, tega ne smete storiti ! To bi bil tudi zločin na lastni koristi ! Mi smo nasprotnega kandidata pokazali v pravem zrcalu, zato pa sinemo reči : roka slovenska, ki bi na glasovnico napisala ime Garibaldinca in j>osestnika hiše v ulici Capitelli, Leopolda Mauronerja, taka roka bi bila roka izdajice, pozabi všega na Boga in domovino. Čim manje bo takih rok, tem veča bo čast vas volilcev v III. kolegiju! Volilne sličice. Iz Bazovice nam pišejo: Mraz je bilo, mraz dne 3. in tj. januvarja; bali smo se, da bo težko spraviti naševolilce v Trebče, ali varali smo se: šli so vsi razun par mlačnežev, ki so se bali — sami sebe. Ne bom tajil, da ni bilo tudi v naši vasi par izdajic, ki se boje, tla ne bi več delali in živeli, ako bi se ob času volitve pridružili našemu krdelu. Med tuk. domačini nimamo sicer prav zagrizenih nasprotnih agitatorjev, pač pa skrbi za to neki Giovannin, o katerem pravijo, da je nekak «kapo» od magistratnih cestnih delavcev. Ta človek je doma iz zavednih naših Barkovelj in ima v oskrbi tudi tukajšnje občinske ceste, na katerih delajo večinoma Ba-zovci, Padričani in Gropajci. Tega človeka smo videli na večer preti volitvijo in na dan volitve, kako je tekal od hiše do hiše ponujat Hortiševe glasovnice ter strašit svoje podložne, da jih odpusti z tlela, akt> ne bodo vsi pod njegovo komando volili Hortisa. Celo na htidniku pred sobo volilne komisije v Trebčah je hotel v družbi z znanim Ernestom pregledovati glasovnice volilcem, a ko smo izvedeli to, postavili smo tja svojo stražo in Giovannin se je moral, hočeš nočeš i— odstraniti, na kar je tudi gosp. Ernesto ; izgubil besedo, ker naši stražarji bili so mu vedno za petami. Ljudstvo je zahtevalo, naj se tudi ta Ernesto odstrani, a navztiči orožniki so nam j odgovarjali, da ga ne morejo odstraniti, ker i je imenovan namestnikom v volilni komisiji. Postrežljiv pa je bil ti namestnik, ker 1 videli smo ga, kako je prinašal na mizo vodo, smotke in kar je gospoda pri komisiji potrebovala; v resnici pa se nam je zdel ta Er-neštek več postrešček, nego namestnik v komisiji. Videli smo ga, kako je vedno frkal od Štiklerjeve gostilne do komisije, a naposled smo izvedeli, da je v omenjeni gostilni dajal za pijačo in delil denar. < > prvotni volitvi je šla kupčija še precej, ali o drugi se je nekoliko skrčila. Na drugi volitvi je namreč Hortis dobil celih 42 glasov manj nego prvikrat. Kompetentni oblasti priporočamo, da naj za prihodnje nekoliko več pazi na tako imenovane zaupnike in njih namestnike v volilni komisiji, kajti, ljudstvo je sprevidelo in ne bo več molčalo. Gospodu Giovanninu priporočamo, da ob prihodnjih volitvah ostane raje doma in uaj študira, kako so neki njegovi tovariši leta 1897 dne 18. marca tu v Bazovici, skriti v neki zalogi otrobov pod žaklji, v groznem strahu molili grevengo in kako je pat- istih od tedaj čisto izginilo s površja. Minolo soboto dne 5. januvarja sklicali smo tukaj v gostilni pri «Lipi» privaten shod, na katerem smo navduševali in organizovali našo vojsko za drugi dan. Ljudstvo je bilo navdušeno in neki stari mož je rekel : Naj bo le mraz! Tudi če imam iti v sami srajci, ne odneham ! In res, drugi dan, v nedeljo, so bili 70 do 80 letni možaki prvi, ki so tlošli na dolrtčeni kraj. In ker sta bila med njimi dva stara veseljaka, bilo je veselje poslušati, kako so ti ljudje, vozeči se v TreOče in iz Trebič, veselo prepevali stare narodne pesmi. V nedeljo zvečer zbrano nas je bilo lepo število v gostilni pri «Lipi» in da-si smo dobro vedeli, da ne pridemo (in to ob taki slepariji in barantiji) do večine, vendar, ko smo izvedeli izid, zagromela je po dvorani pesem in vsklikali srao; Živio Kvbar, živio nas Otokar! Naposled smo po nagovoru gospoda H. Kažma prisegli, tla prihodnjo nedeljo pojderao zopet vsi na volišče in tla storimo vse, kar nam bo mogoče, da pridemo do večine! Kodoljubi, okoličani! od vas je sedaj odvisno. Okolica ima 13;") volilcev več nego mesto. Kojaki! V nedeljo vsi na delo, posne maj mo Italijane: Poskusimo vse! cGrom in pekel naj pogrezne tega, kdor odpade!* H —s. Vrli brivci! Pišejo nam: l$riveot ki ima svojo delavnico v ulici Campo Marzio, pod hišo, kjer je nastanjena c. kr. linanca, se je prav pridno zaletaval in se še zaletuje v »Porco d i Hoemo«, to je v našega tlič-nega tira. Kvbara, ter še vedno pravi onim, ki ga hočejo poslušati : Noi non volemo es-ser ščiavi — Trieste že citta italiana itd. ! (Mi nočemo biti sužnji — Trst jo laško mesto itd. !) Tega moža priporočamo našiucem ! Drugi brivec, ki zasluži, da ga imenujemo na tem mestu, je brivcev pomagač iz ulice S. Nicolo (via S. Spiridione t), kateri je dne l>. t. in., ko je videl, tla našiuei spremljajo nekega trgovca z glasovi in ko je ta poslednji spustil iz žepa par volilnih legitimacij — bežal kakih 200 korakov daleč z namenom, tla prestriže odvržene liste ! VIdč pa, tla je te dokumente že pobral neki naš mož, je zakričal vrli brivec — »porco« ! Kako čvrst je nas — Pepi! Pišejo nam : Novega leta dan je šel »naš« Bepo (čuvaj v ljudskem vrtu v Trstu) v Trebče, agitirat za IIortisa!Ta Pepi, ali, po bogem jeziku« (!): Josip, si je vzel še enega pomagača (ki pa ni z Obrovega, kakor prvi) in šla sui na slavno tlelo ! Nista minuli dve uri, ko se je Pepi vrnil nazaj v Trst ves poten in upehan ! Kaj se je zgodilo *.' ! Zgodilo se je, da je bilo v gornji oko-ici tako »mraz« in taka »narodna burja«, da je Joškota kar neslo uazaj k morju ! Mi moramo le čestitati ^slavnemu« Pepčetu, da je tako čvrst, kakor so nekdaj bili turški — janičarji ! Trebenjski »burji« pa čestitamo od srca ! »Nei/.dajalec«. P. S. »Naš« Pepi je hodil v škedenjsko slovensko šolo, zna torej tudi jezik - sužnjev ! Kaj ne, Bepo ? ! Občinski uradniki. Vsi tržaški ognje-gasei, ki imajo prav skromno plačico, so prejeli volilno pravico za III. kolegij! Na listkih je pisano tako-le: »Sgorbissa I)ome-nico, imp. comuuale« ! Povprašali smo tudi javne pometače, so-li že prejeli tako volilno pravico, toda ti so nam užaljeni odgovorili, da niso še »impiegati«! Enaka pravica --za vse naj bo! Zakaj ste izpustili i/, volilne liste te vrle uradnike ?! Saj so tudi ti vaši — kaj t»e ! Na pometačev je '"»'-1 (šestdeset- indevet) italijanskih jHslanikov, ki gotovo gorijo za —■ (ianbaldinca Mauronerja ! — Tor j ?! V i so krni lamMtiistTi na znanji-. < >d tiifi«*tfih strani nam poročajo, tla magi-strutni komisarji, ki hodijo |»o okolici popisovat ljudstvo, niti ne vprašujejo po obće-valnem jeziku, in ne spolnjujejo dotične rubrike. ako stranka — v pravem pomenu besede — ne |*okaže iol). Dotično rubriko puščajo prazno. V kateri namen, tega menda ne treba praviti razsodnemu človeku. In če že — prisiljeni v to — /.apisujajo v rubriko, pa napravljajo previdno le dve črki »al«. Zakaj zopet to? Tudi o tem ne treba dolgo Ugilrtlti. Za danes le kratko, ali usodno vprašani*-: kaj misli ukreniti visoko c. kr. na-mestništvo. da prepreči te mahinacije. ako noće. da ljudsko štetje popolnoma zgreši svoj namen glede občevalnega jezika? Viftoko e. kr. na mesto išt v o je dolžno zakonu in svrbi ljudskega štetja, da da primeren odgovor na naše vprašanje. Volilci. čujte: Mauroner je velik govornik ! »Resnična.) Pred d verni leti sta se vozila dva g»»sj»oda z Dunaja v Trst. V vozu sta -edela vsaki v svojem oddelku. Noč je bila mirna, a mrzla. Vlak je drdral mirno Ljubljane naprej proti Trstu. — Cez nekaj 軫a je prišel sprevodnik ves prestrašen k našemu zaupniku : »("ujte, tukaj zraven vas sedi neki g<»-sfiod. o katerem se mi zdi, da je znorel; pridite pogledat.« Sla sta oba in gledala skozi šij>e. Vi-«Ieia sta del»elega, goh»glavega gnopoda. ki je bil v rokavcih in je držal veliko govoranco, mahal z rokami in se vedel tako, kakor da bi imel preti sel>oj — svoje poslušalce. Sprevodnik je rekel, da tra je mislil že na neki jtostaji izročiti — v varstvo, ker se mu je zdel gosp<>d prevroč in nevaren. »Nikar se ne l»ojle, ga je zavrnil naš zaupnik — ta g<»s|M»d je državni |»oslanec — Polde Mau r o ■ e r ! Gotovo >e uči kak velik govor, katerega 1k» držal prihodnjič v državnem zltoru !« In res -e g*»spirfl Polde ni zmenil za gle-otil. Ker pa ni-mo nikjer čitali, da bi bil svoj naiutl ni govor spustil v dunajskem parlamentu. un ramo si misliti, da je gi»s|H>du Polde tu izpuhtel ves govor iz s|»omina, ali |»a, da se je mož ustrašil tedanje obstrukcije v parlamentu. Mi pa sedaj vemo, da gospod Mauroner je res govornik in da se svoje govore uči na železnici, na dan pa se ne upa žnjimi ! Zato ga toplo prijw»ročamo našim volićem, eT pošljejo jh» >eiseljK»nuc na Dunaj študirat gov«»rance, ah ne v parlament, kjer trebajo ljudi, ki že znajo svoje govore in jih ne pozabijo pred vratmi parlamenta, kakor se vedno godi našemu Poldetu. Javni Nomeuj 7. glasovnicami. Pišejo nam: Zraven že objavljenih trgovin z glasovnicami, imenujmo še trgovino z jest vi nami na voga u ulic R<**setti in Istitutto ! Tu se je delalo kšeft na vse pretege! Naš vrli okoličan«ki starček Križmau Luka je šel v omenjeno trgovino s prošnjo, naj mu zap ročain<» tega »vrlega« trg vea — v pod|»oro ! Žalostna »dika! Neki Vičič, čevljar v starem mestu, si je dne f>. t. m. zaslužil, da ga i o»tav:mo na -ramotni oder ! Po izidu volitve je bil v ulici Sv. Katarine, kjer je v neki g«»stilni začel upiti: Viva Hortis! Nastala je prava babilonija, ko so drugi jeli reagirati ! I leda rsl vo je moralo s silo napravit, kone»* tej komediji, izzvani po slovenskem odpadniku! Žalostna taka slika ! Takooo!!! V kavarni Fabns, kamor zahaja vse polno našega elementa, se niso upali razobesiti naših lepakov in so na energično zahtevo naših — raje odstranili še one nasprotnih kandidatov, katere »o bdi že razobesili!! Brez komentarja! V pojasnilo. Z odrom na včerajšnjo notico o uradniškem kazinu smo izvedeli od verodostojne strani, da ta kazino ni mogel prepustiti gospodu svetniku Pederzoliiju dvo- rane za volilni shod, ker mu pravila strogo zabranlujejo prepuščati prostore v politične svrhe. Imenovanje. Minister za u k in bogo-častje je imenoval dosedanjega voditelja trgovinsko in pomorske akademije v Trstu, vladnega svetnika Kvgena Gelcicha ravnateljem tega za votla. Ljndsko štetje. Lastniki hiš ali upravitelji (administratorji), ki še niso izpolnili in doposlali dotičnim sekcijam tiskovin za ljudsko štetje, morajo to storiti najdalje do 15. nem jeziku, da l»omo svetu kazali lepoto svo-jega jezika, ne j»a: da mu delamo nečast s popačenimi napisi! To je moje prvo voščilo v tem novem letu. Eden teh živih. I z s v. A n t o n a nad Koprom nam pišejo, da so bili tam te božične praznike jako nevoljni, ker je bilo v cerkvi samo latinsko petje. To je proti volji ljudstva in tudi pevcev samih. Gospodu organistu priznavajo radi mnogo zaslug za narodno stvar, t. m., ker bi s« sicer proti istim postopalo a,i v tem P«gledu Z* karajo, na temelju zakona od marca 1869. j Božični i« Vel.konočni prazniki — tako Lastniki konjev in govedi v mestu in I I>ravi "aš n^i Pazniki naše sv. vere, ker nas (1 astrieo) naznaniti svojo živ.no tuk. magistratu spominjajo na rojstvo in vstajenje Izveličar-do konca januvaija. Jevo- Kar !>a poveličuje te praznike, Po.kušeu samomor. 47-letni dninar Ja- Je Iel»'N pobožno petje, ako je ljudstvo — kob B«-rgamasco se je včeraj opoludne po- ura" 1 Le (iol,r<> razumljena beseda gre k srcu in blaži in |»ovzdiguje čutstva. Ali pa ljud- Ustaja na Kitajskem. NEW-YORK 10. (Reuter.) Iz Pekinga brzojavljajo dne 9. t. m. : Poslaniki so presenečeni, ker je Kilajska dala Rusiji »koncesijo« na severni obali reke Peiho v bližini angleške in francoske koncesije. Rusi so izjavili, da so jim Kitajei dali to koncesijo ra-dovoljno za usluge, katere so jim Rusi storili s tem, da so pospeševali sklepanje miru. WASHINGTON 10. (K. B.) Vlada Zjedinjenih držav je umaknila predlog, da bi se o reviziji trgovinskih pogodeo ne pogajali v Pekingu, ker so nekatere velesile temu predlogu nasprotovale, dočim se druge niso mogle odločiti. Vojna v južni Afriki. LONDON 10. (K. B.) Brzojavka lorda Kitchenerja iz Pretorije z včerajšnjega dne javlja : Buri so po noči z dne 7. t. m. o gosti megli napali istodobno angležke postojanke v Bel-fastu, AVunderfonteinu, Nooitgedachtu, Wylst- skušal zastrupiti s karbolno kislino. S polnočjo zdravnika so ga rešili ter spravili v tuk. Itolnišnico. Nasrle smrti je umrla včeraj, ob 8. uri zvečer, 79 letna Ivana PavletiČ iz ulice Mulin a vento št. 7. Zadela jo je kap. Pokoj-nico so spravili v mrtvašnico pr* sv. Justu. 8V- Antonu pa jo uvajajo po sili! Cemu to? raj je bursko poveljstvo Baverjevo napadlo Z naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. -p,e' toko ^ ne 8,ne gl,tliti več. To je današ- angležki voj z živili na severni strani Kru-deželnem sodišču obsojeni: 40 letni teiak n> žel> 8V- Autončanov. | gersdorpa. Angleži so odbili Bure. Štirje stvo razume latinsko petje? Zakaj torej le fonteinu in v Paanu. Angleži so jih po hudi latinsko? To je tein manje opravičeno, ker borbi odbili. Angleži so izgubili 21 mrtvecev, tudi gospod župnik želi, da se latinsko petje med njimi enega stotnika, in 62 ranjencev, kolikor možno omeji ! Drugod se trudijo, da med njimi 3 častnike. Burov je ostalo 24 bi kolikor možno odpravili latinsko petje, pri mrtvih na bojišču. — Nadalje javljajo; Vče- Alojzij Bertuzzi iz Chioussa (pokrajina \ i-dem na Italijanskem) zaradi hudodelstva tatvine v 3 mesece, a 57-letni kočijaž Ivan Cimolin, istotako iz Videinske pokrajine, zaradi sokrivde na tatvini v 2 meseca težke Razne vesti. Angleži so bili lahko ranjeni. LONDON 10. (Reuter). Iz Richmobda brzojavljajo dne 9. t. m.: Buri so ujeli an-gležko patruljo petih mož; 40 angležkih vo- - . r>. -- • • ^ jim r jakov je potem zasledovalo Bure. O spopadu Zaroka. Bivši mimster-predsednik grot . .. . ' ' poostrene ječe. - 24 letni težak Adolf Ma- Fran Tl,un se je zaročil z udovo grofico ^ l*"™'. med "j,raa e" P'^' lesan iz Trsta je dobil zaradi težke telesne Ernestlno Wratislaw, sestro grofa Osvahla * JC ^ ra"jen- Ljeh 80 poško vsiei X Izvoz prešičev iz okrajev Go metov je pretrgan promet na transkavkaški rica in Gradiška na Italijansko, ki je bil železnici pri B ncu m več mestih, zadnji čas pre|>ovedan, je zopet dovoljen. Nesreča na morju. X Prvo voščilo. Večkrat se je FARAMON 11. (K. B.) Ob 8. uri zjo- ugibalo v cenjeni »EdiiKHti»f od kol in iz traj. Vsi potniki in moštvo ladije »Rusija« katerega kota prihajajo pogosti dopisi iz Na- so rešeni ter se nahajajo že na kopnem. Njih brežine. No, ker pa dopisnik ali dopisniki zdravje je zadovoljivo, vedno trde, da hočejo mir med domačini. Kuga na Turškem. tudi jaz nočem iskati nikakega prepira. BUKAREŠT 11. (K. B.) Ker se je Le o|M»zoriti hočem na nekatere madeže uradoma konstatiral slučaj kuge v Carigradu, ali uedostatke. Skozi vas Nabrežino vodi pmlvržene so vse proizvodnje iz Carigrada glavna cesta. Da se preprečijo jako - lahko lOlnevni strogi karanteni v Sulini. Prepo- možne nesreče vsled hitrega voženja, je slavno vedan je uhod v pristanišče v Kostauci in županstvo naše dalo napraviti tablo z napi- v \sc • bm jrie postaje, som, ki opominja vozn;ke, naj sko i vas vo- , ItiiiiiillsM minister V Berolinu. zijo počasi. Ali v kaki slovenščini je napi- HKU1 »LIN 10. (K. B.) Romunski mi- sano to svarilo?! Vsaj na javnih krajih bi ni-Uer prc I se luik in finančni minister sta pri- morali skrl>eti, da liodo naši napisi v pravil- spela semkaj. OBUVALA! -m? PEPI KRAŠEVEC > pri certvl st. Petn (PIiih Rosario po« liinsis m«) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospodo, gospe in otroke « Pofitne naročbe s« izvrše v tistem ^ Odpo-Siljate* j« pofttnine prosta. ^ Prevzema vsako delo na debelo in droba« § ter izvršuje ist« z največjo natanjčnostjo točnostjo po konkuranoiih cenah. Za mnogo broja« naročba m priporoča Josip Stanti« 4arlJ. mojstar Pozor na ta užig na zamašku ? T T Dunajska filjalka vloge na knjižice m 4%. ca, borzno posredovanje, posojila na vred-papirje, menični eskompt. vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij. Živnostensk* banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Zahvala. 4iiijj**in smo i *i i i «1«» t»- Vi. preblag«»rodni go-jn«! Fran Kalister velepo-* stmk v Trstu, I m »n trn županstva « lw"*i n*' sv. Mihela, okraj Postojnski, il««|'<'-iali svoto .'H>0 K. kakor milodar nam, [h» požaru | m »nesrečnim vašeammi v Kalu. Vaš eiu sočutja in usmiljenja nam ostane za vedtH* v sjiomrnu. V sprejmite, dobrotnik naš. naAo najiskrei»ej<» zahvalo. V Kalu. dne 10. januvarja 15NI1. Vsi pogorelci Tovarna zn b-s« ni* izdelke na vodno mor v gozdnatem kraju na Kranjskem blizo železniške potaje, se proda pod jako ngodnirni pogoji. P o n u <1 b «• naj se pošljejo pod : ..Lesni obrt" Ljubljana, poste restante. Zaloga olja in kolonijalnima lila^a. p4«dpis:tni ima east javiti slavnemu občinstvu, da ima v ulici pega št. 11. v £rstu veliko zalogo od navadnega do najfinejšega, olja. kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd. I»«»gat izbor mila za j»erilo. Prodaja na dn»bno in na delalo ter prevzema fMjčtae p-šdjatve (n! a kg. naprej pr<«ti (Mivirtja. Za mnogobrojne nar«**!** se toplo pr:}H»ro<**a m lani Alojz Trevisan. Istruktor vesten in resen bi dajal lekcije za predmete sp naprej |»r»slanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ krakovo - Stradom IT. - k rakovo Neodgovnrjajoče sprejmem v s prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lotarnarja A. Thierrf-ja tovarna v Pregradi pri Roptcn (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Javljam slav. občinstvu, da sem odprl krčmo v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Točil bodem izvrstni teran, vipavec in prosekar. Za postrežbo bode na razpolago vedno izborna kuhinja po primernih cenah. Dobivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoča udani Ivan Lisjak „pri Zvezdi-' v Sežani. 1' Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi |#< je že već kakor 30 let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast m odvaja lahko. Z redno uporabo istega ne prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. | varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po- je staro, najprej v Prapi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste. vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. s; ložetio varstveno znamko. Z A D E J T E /nAR" V S A D V Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in ii dvornega zalaiatelja „pri črnem orln' ■I Praga, Mala« t ran, S|H>rnerjeve miee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah A vstro-OgerHke, v Trstu v Lekarnah : O. Laciani. E. Leiteuburg, P. Prendini. S. Serravallo, A. Suttina. C. /anetti. A. Praxmarer. ■ . K DO ST AN I C KAZDEHO KUPCE i CJKRARE >a aeoeio in drobno prodaja >e v Trstu pri tvrdki : Fran. Skrdla iu sin. V ia Kalfineria st. 1. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v (foriri Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v Lastni hiti. Hranilne vlos^e sprejemajo se oijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sii-er na meujice |»o ti °/0 in na vknjižbe jm» ol/t°/O' l raduje vsaki dan (»d 'J. do 12. are dopol. in «m1 '2. do 3. ure jm>jh»1. razven nedelj iu praznikov. Stanje iirau. ylog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Posluo-Iiran. račnn štv. 837.315. M. A T E i Trsjovina inaniraktiiriie^a bla^a Trst. — Via Nuova — Tr«t. vogal Via S. Lazzaro St. b. Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje maleem. tla sem prejt-1 bogat izbor raznovrstnega | blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za moške in ženske obleke, flanelo. barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne in bombaža, odeje s podvleko ali ' volne itd. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki m ovratnice najnovejše mode. namizni l>eli in barvani prti; bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena. Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke. Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo. Velik izbor Maira za zastave in narodnih trakov za dri stvene znake. V»e po najnižjih cenah. Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in občinstva, beležim se najuljudneje 3/. Aite. Rinnione Adriata di Sienria v Trsin zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih komainacijah. Glavnica in reserv; druživa 31. tebr 1892.: gld. i.(XH).00