Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA x ' AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." volume m. __ LETO HI. CLEVELAND, O. PETEK, (FRIDAY) SEPT. 17., '20. ŠT. 220 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Velika eksplozija na Wall Street $ OSEB HITIH V EKSPLOZIII PRED *■0 BANKO. New York, 17. sept. — Danes zjutraj je število mr- V!, posledica eksplozije na vogalu Broadway in ;.i 2 a naneslo 30 oseb, ko je v Broad St. bolnišnici I Poškodbami umrl Aleksander Leith. ■ Se ( , ugih, ki se nahajajo v bolnišnici, je v kritičnem stanju. ' 1. . ^ s^ni eksploziji, ki se je primerila eno minuto čez I va T v^eraj pred Morganovo banko je bilo mnogo do-bil na-'manj 300 oseb, izmed katerih jih je mnogo do-je0 Smrtne poškodbe in na stotine pisarniških poslopij Poškodovanih in njih okna so vsa razbita. Vg. amo škoda, ki jo je eksplozija povzročila Morgano-jeV ?an^em poslopju, znaša okrog pol milijona dolar-im', I)na škoda, ki je storjena lastnini, pa se računa $2,500.000. zv.> Ponoči ni bilo odrejenih še nikakih aretacij v tof]Zl 2 e^sPlozijo od strani zveznih ali mestnih oblasti, ,2ija v nekaterih krogih vlada prepričanje, da je eksplo-?0sledica zarote "radikalnih" krogov proti organi-b, f1 družbi, in da je eksplozija povzročila velikanska pa uV kateri se je nahajal T. N. T. (trinitrotolul) in ^ezi, ki se rabijo v oknih. tr . v WXYA1XAX. (|Pju ^ detektivi justičnega departmenta v mestu so na (la ' a najdejo gnezdo anarhistov, o katerih se misli, n. V ^HCZiUV C111CVXJ odgovorni za eksplozijo. (ien- cija skuša sedaj tudi izvedeti, če je bil kje ukra-Ijalj ^ voz, kajti prepričana je, da so zarotniki pripeto PeKlenski stroi na lice mesta skupno s časovno ži- ^Skoda ' ' ' - " " ...... Poljaki ustavili na-oad na Lvov. ,q. . — je eksplodiral ravno opoldne. Na tej teoriji ^ poročila Associated Pressa. tiajbr-n^ed press Poročila pa pravijo, da se je eksplozija ^ Primerila, ko se je neki avtomoibil zaletel v voz, ega so peljali konji, in na katerem so se nahajale °2lvne snovi. ?6 a^e Razbitimi predmeti na cesti se je našlo tudi ko-Olnobila, o katerem se je dognalo, da je bil last tiašio^0 Pe^ona iz South Orange, N. J. Na cesti se je udi kose konj, toda nobene sledi ni o vozu, kate-"^li Plozija je bila tak,o silna, da se je kose človeških rj^Šlo na vsenaokoli. deliti a j' 80 dospeli na lice mesta posebni policijski od-1 ^lri Poklicalo se je tudi vojake in ognjegasce. %a0rZa se je takoj po eksploziji zaprla. Na uradu |eil nove banke se izjavlja, da ni bil poškodovan no-% je !iZlri,ed trgovskih tovarišev Morgana, toda njegov ^ dobil male praske po rokah od letečega stekla, -juoi' 0 se reče, da je mesto eksplozije eno izmed J.^ornetnih na vsem svetu, posebno opoldne, ko If 1. 1) sl n r71-\ /-> is n r» sat l-i 1-v n v> i Vi T M 4-vrvmrcif i Vi TxicDyn Varšava, 16. sept. — Poljski vojni urad poroča: Poljske operacije proti sovjetskim četam ob zgornjem toku reke Bug so popolnoma upešne in boljševiška armada, ki je kontrolirala svoj napad na Lvov, je bila pognana nazaj. Poljaki so pri tem zajeli 3000 ujetnikov, 26 topov, pet areopla-nov, dva oklopna vlaka in petdeset strojnic. Rusija za mir. London, 16. sept. — "Daily Herald" poroča, da je sovjetski zunanji minister protestiral pro ti noti, katero je poslal ameriški tajnik za zunanje zadeve I-taliji z ozirom na Rusijo. Čiče-rin pravi, da Rusija smatra potrebnim ustanoviti miroljubne in prijateljske odnošaje z obstoječimi vladami vseh dežela. Cičerin izraža upanje, da bo Amerika zavrnila Colby jevo kratkovidno politiko in da se bodo med Združenimi državami in Rusijo ustanovili normalni odnosa j i navzlic globoki razliki v njunih organizacijah. Cičerin tudi zavrača kot neresnično trditev Colby j a. češ, da se bdljše-viki kriv: revolucijonarnost;, LV. je očitna po vseh deželah, * NEW-YOM SO CUALISTI ZOPET IZVOLJENI. ZMAGALI SO NAVZLIC ZDRU ŽENI AKCIJI REPUBLIKANCEV IN DEMOKRATOV. Svarilo o eksploziji bilo ignorirano. Kosilu V uslužbenci raznih bančnih in trgovskih pisarn v y •'Ve' svoji zgodovini ni Wall Street še nikdar do-Pis-"-6 senzacije. Trgovski prekupčevalci, bankirji Si*0.1, ter stenografke, vse je pustilo delo ob silni Hkaj ^ ki je stresla ves spodnji Manhattan, in hitelo 6!W ^ cesto. Drugi so hiteli na strehe in varnostne ^ije SoCe naokoli so bile polne gledalcev. Restavra- ^ prazne, kajti vse je hitelo venkaj, ko se je za-Pok eksplozije. Vse je hitelo iz stranskih ulic 6siltle eS],eče, in naloga policije, da napravi prostor za ^ ]{\ .Vo2ove in ognjegasne aparate, je bil največja, kan ^ ^ daj nudilo newyorski policiji. 5% .'ice eksplozije sta takoj prihitela dva tovorna iati ^ ])lla' naložena z vojaki, da pomagajo policiji dr-Ni z 1 Vojaki v okolici Morganove banke so patru- V 'lasajenimi bajoneti. t VaZsf 0sebe, ki so bile priča eksploziji, pravijo, 'da je 3 ^oi * švignil v zrak 100 čevljev visok plamen. m Wk*2 t.ega J6 tudi to, da so bile tri pisarniške u-r, ^Ijer,6' se niso niti ganile od svojih miz, ki so bile ^Cejj 0 od niesta eksplozije 100 čevljev, 'jako močno ,v "V ' ' 11 :' j/'^^^snici, kjer se je sinoči nahajalo 18 trupel, % ^enske in enega dečka, se je glavni zdravniški tk Vajec Charles A. Morris izjavil: "V več trup-ašh drobce železa, slični zdrobljenim kosov ute New York, 16. sept. Svarilo, da se bo na Wall streetu primerila bombna eksplozija, je prišlo 24 ur, predno se je izvršila. V četrtek je francoska visoka komisija prejela obvestilo, ki je Opozarjalo na možnost eksplozije. Detektivi W. J. Burns detektivske agencije so danes priznavali, da jim je bilo znano, da se namerava vprizoriti eksplozijo, da pa ni bilo moč priti na sled nobenim znakom, da bi bilo isto mogoče preprečiti. Urad francoske > visoke komisije na 65 Broadway St. je v isredo zjutraj dobil pismo v mali beli koverti. y tem pismu, katero je kot se domneva pisal neki moški, ki je bil svoječasno uslužben pri komisiji, se svari pred eksplozijo. Ko se je preči-talo, se je je raztrgalo in vrglo v koš. Po eksploziji se je to pismo zopet zbralo skupaj, nalepilo na kos papirja in izročilo policiji. Osebi, ki je napisala pismo, so po mnenju policije, znane vse podrobnosti o eksploziji in bi.bi' la zmožna povedati imena onih, ki so odgovorni zanjo. NEW YORK, 10. sept. — Pri današnjih izrednih volitvah je bilo ponovno izvoljenih vseh pet socijalistov, ki so bili spomladi izključeni iz državne zakonodaje na podlagi obdolžitve nelojol-nosti. Vseh pet socijalistov, ki so bili izobčeni po dolgi obravnavi v zbornici, je hotelo doseči zadoščenje pri ponovnih volitvah, ter so vsi zopet kandidirali za izvolitev; Njih imena si: Samuel DeWitt, Samuel Orr, Louis Waldman, August Cleassens in Charles Solomon. Kar daje. zmagi socijalistov tem večji pomen, je to, da so se po distriktih, kjer so se vršile izredne volitve, združili republikanci in demokratje ter zbrali samo enega kandidata, da bi porazili socijaliste. Kot znano, so se nekateri poslanci meščanskih strank že ob času izključitve izjavili, da ako bodo socijalisti zopet izvoljeni, se jih bo zcpet skušalo vreči iz zbornice. Cox proti izoliranju Amerike. Reno, 16. sept. Gov. Cox je danes odgovoril na krik republikancev "America First" (Amerika je prva), s katerim se obtožuje Wilsonovo administracijo, češ, da je ona zastopala načelo "internacijonalizem je prvi." iV tej zvezi je Cox primerjal ameriške republikance, ki kličejo "America first", z pruskimi junkerji, ki so pred vojno klicali "Deutchland ueber alles". Cox trdi, da se republikanska stranka zavzema za ista načela izoliran j a Amerike od ostalega sveta in oboroževanja, ki ;so privedla do svetovne vojne. Ko je governer v svojem govoru razpravljal razna stališča, katera zavzema Harding napram ligi narodov, se je.obrnil na navzoče ter vprašal: "Ali je kak mož ali žena v tej avdi-jenci, ki ve, kje stoji Harding z ozirom na ligo narodov ?" Tedaj je eden izmed navzočih odgovoril "America, first." "Kaj je bilo nemško geslo pred vojno?" je Cbx odgovoril Konferenca naroča premogarjem, da se vrnejo na delo. Hazleton, 16. sept. — Posebni komitej premogarske organizacije, ki je tukaj več dni razmo-trival položaj, ki ga je ustvaril neavtorizani štrajk, je danes prišel do zaključka, da je bil isti "nespametna akcija nekaterih nepremišljenih mož", ter je prišel na dan s priporočilom, da se vsi lojalni unij ski člani vrnejo na delo in s tem dokažejo svetost kontraktov in upravičenost svojih zahtev. Komitej daje unijskim uradnikom treh prizadetih okrajev moč, da skličejo posebno konvencijo treh okrajev, da podvza-me potrebne korake, ako bi pre-mogarski podjetniki ne sprejeli nazaj na delo vseh stavkarjev ali ako bi hoteli delati kake dru-ke razlike med premogarji. Sodišče izdalo sodno prepoved proti organiziranju premo- garjev v W. Virginiji. Charleston, W. Va., 16. sept. Na najvišjem državnem priziv-nem sodišču je bilo danes izdano sodno povelje, glasom katerega se vrhovnemu predsedniku premogarske organizacije, John L. Lewisu in drugim mednarodnim premogarskim uradnikom organizacije "United Mine' Workers of AmeHca" prepoveduje, da bi skušali organizirati prepiogarje po južnem delu W. Virginije. Ta sodna pcepoved je bila izdana na apel Algonquin premo-.garske družbe in še 48 drugih premogokopnih družb, ki so organizirane v "Pocahontas Coal Operators zvezi. Sodni ukaz prepoveduje katerokoli prizadevanje od strani u-nijskih uradnikov, da bi se pridružili uniji, ker so delavci baje podpisali z delodajalci pogodbo, da se ne bodo pridružili nikaki organizaciji. Nadjonaliziranje industrij v Italiji se nadaljuje. Rim, 16. sept. — Italijanski'roča, da je v rokah policije in tovarnarji sirom dežele se da- j da "se bo podvzelo primerne ko- nes posvetujejo, kakšnih korakov bi se poslužili, da bi se u-stavilo kontrolo njih tovaren od strani delavcev. rake." Milanski dopisnik lista "Idea Nazionale" pravi, da se na tovarnarje zelo pritiska, da pri- poročila iz Milana pravijo, dal znajo princip delavske kontrole, zasedanje tovornic od strani de- Isto poročilo pravi, da je ena iz- zev, ki se rabijo pri oknih. Nobenega dvoma ni, da je eksplozijo povzročila bomba." Nekateri ponesrečenci so tako razmesarjeni, da jih je težko spoznati. Ubit ali nevarno ranjen ni bil ni eden izmed bankirjev ali drugih denarnih mqgnatov. Med ubitimi in nevarno poškodovanimi je večina bančnih uslužbencev in drugih, ki so se slučajno mudili v bližini, kjer se je primerila eksplozija. J, P. Morgan se mudi v Angliji, Thomas W. Lamont, Dwight W. Morrow in več njegovih trgovskih tovarišev se je nahajalo za časa eksplozije v drugem nadstropju in niso dobili nikakih poškodb. Morganov sin, ki je bil v spodnjih prostorih, je dobil le male praske. — Ko je sinoči socijalistični organizator D. L. Reynolds- na vogalu Clark a ve. in W. 41. St. hotel obdržavati govor, ga je policija ustavila, ker ni imel dovoljenja od mestnih oblasti. Reynolds pravi, da policija pri tem ne deluje nepristransko, ker se je demokratom in republikancem tekom kampanje za primarne volitve dovolilo govoriti b*ez dovoljenja. Policijski inšpektor to zanikuje in pravi, da mora vsaka oseba, ki hoče govoriti na ulici, imeti dovoljenje od mestne oblasti. — Obče poznani roj&k John Tomažič, ki je imel do zadnjega časa grocerijsko trgovino na E. 53. St., je sedaj odprl v dbllin-woodu na 670 E. 152. St. trgo-viho z brivno opravo in vsem drugim rezilnim orodjem. Rojakom Collinwoo^canom go toplo priporočam? v obisk. Saest pr.1 - lavcev gre r\aprej v velikem obsegu. Med drugimi tovarnami, ki so prešle v roke delavcev, so tiMi velike zlatarske in bombažne A^prave. * Gibanje se je pričelo širiti tudi že na kmetih. Najemniški kmetje na Siciliji so pognali veleposestnike iz njih posestev. Giolitti sklical konferenco. Pričakuje se, da bo prihod ministrskega predsednika v Turin, kjer je takoj pozval delavce in tovarnarje na skupno konferenco, privedel do hitre odločitve na to ali ono stran. Zastopniki stavkarjev so sinoči obvestili župana v Lusig-holi, da se bo tovarnarjem poslalo ultimatum, v katerem se bo zahtevalo od njih, da priznajo princip delavske kontrole v industriji. Tovarnarji različnih vrst razpravljajo na svojih zborovanjih kompromisne korake. u* rs^ziin vi j o, da medtem ko se večina tovarnarjev pi'otivi ugoditvi delavskih zahtev, pa so nekateri pripravljeni sprejeti vladno kon trolo. Hočejo delno kontrolo v upravi industrij. Socijalistični vodje pravijo, da bodo pri prihodnjem zasedanju parlamenta zahtevali spre jem zakona, ki bo določal, da je delavstvo upravičeno do sodelovanja pri upravi tovaren. Delavstv9 zahteva .sovdeležbe pri upravi tehničnega in finančnega vodstva in poleg tega hoče imeti v rokah uposljevanje delavcev. Delavci, ki stojijo za temi zahtevami, pravijo, da bodo obdržali tovarne v svoji oblasti, dokler se jim ne ugodi. Položaj v zasedenih tovarnah je še vedno tajen. Pričakuje se, da bode delavcem delalo neprili-ke pomanjkanje surovin in denarja. Toda poroča se, da so transportni delavci pripravljeni pomagati svojim tovarišem v tovarnah z do\ ozom surovin, gj^iptonov kadar bo mogoče. To je mogoče pri pošiljatvah železa in kuriva, ki ni naslovljeno na posamezne osebe. v Nekatere večje tovarne, ki so med velikih bank stopila n% stran delavcev ip da finančno vprašanje delavcem ne bo delalo veliko neprilik. Ta banka je bila tekom vojne često napada-na, češ, da zastopa nemške interese v Italiji. Brzojavke iz Bologne pravijo, da so tamkajšnji železničarji in mornarji sklenili, da bodo izročali vse surovine delavcem, ki so prevzeli tovarne. Boljševiška armada v Italiji? Poročila iz Genoe pravijo, da so vladne čete postavile topove na višine, ki obvladujejo pristanišče. Ko so bile cevi topov naperjene na pristanišče, so delavci v zameno dvignili na vseh jamborih rdeče zastave. Ekstremni-radikalci so dvignili tudi dve črni zastavi. Deschanel poslal re-signacijo. Rambouillet, 16. sept. — Paul Deschanel, francoski predsednik je danes podal svojo resignacijo. Svoji resignaciji je priložil tudi poslanico, nakar se je oboje odr poslalo ministrskemu predsednik ku Millerandu, ki bo prečital oba dokumenta pred parlamentom, ko se v torek snide na posebnem zasedanju. Parlament se bo nato 25. septembra sešel na zborovanje v Versaillesu, da izbere predsednikovega naslednika. Echo de Paris pravi, da je Deschanel sklenil resignirati na priporočilo svojih zdravnikov. Naj zadnje poglavje v življenju Deschanela se sliši kot dejanje v kaki Shakespearovi drami. Pred nekaj dnevi se ga je našlo', ko je korakal proti jezeru v parku, kjer je njegov .strežnik lovil ribe, in zdelo se je kot da ga vleče k vodi neka misterijoz-na sila. Peljali so ga takoj v tijegovo sobo, in hitro se je poklicalo zdravnike, toda pronašli niso nikakih nevarnih novih ITALIJANI ZA HARDINGA. ostro, ne da bi počakal eno sekundo. "Reakcij onarci poj o isto pesem, kot jo je pel^kajzer — ali ne? Toda svet se je dvignil in jo pobil, ker je bila sebična, ker je bila brutalna, ker ni bila človeška, ker je govorila svetu, kako se ena velika država redi in bogati in ustvarja veliko vojaško silo. In ako hočete izolirati Ameriko od ostalega sveta, tedaj jo bodete morali oborožiti do zob, ali ne?'' Columbus, O., 16. sept. — Zveza vseh italijanskih organi-zasedene od delavcev, bodo ba.iej g^cij v Ameriki je razposlala na izdale svoj papirnati denar, ^o-jvsa italijanska društva pisma, dje delavcev ne prevzemajo ni-|v katerih se pozivlje vse Itali-kake odgovornosti za škodo na j^e. da vai pozabijo na vse lastnini, rekoč, da se nadvse i strankine razlike in kot en mož prizadevajo, da preprečijo vsako ^sujejo za Hardinga kot pro-uniče\anje. test proti Wilsonu in njegovi Revolucija in sovjetska vlada, stranki z ozirom na njeno po-Dahes se je prvič primeril kopanje v jadranskem sporu. slučaj, da se je revolucijonarne _ preobrate v raznih mestih veza- lo z ruskimi sovjeti. Na rdečo gardo v bližini Napi j a se je izdal apel, katerega je baje podpisal socijalistični poslanec vVella, in v katerem se iste poživlja, da se ojačujejo kar hitro mogoče. V istem je tudi rečeno, da je to potrebno, da bo vlada priznala veliko boljševiško Rusijq v političnem in ekonomskem smislu. Vella je odklonil odgovornost za dokument, toda "E^oca" po- — V torek, 21. septembra 1920 pa se vrši seja direktorija S. N. Doma, in ob enem sestanek tajnikov in zastopnikov društev delničarjev S. N. Doma. Ker je več važnih zadev rešiti, naj nikdo ne izostane. Tajnik. — Tatovi se vdrli včeraj zgodaj zjutraj v trgovino Samuela Spiro na 15509 Waterloo rd. ter odnesli za $1000 moške in ženske oprave.- \ BTRAN 2. "ENAKO PEAVNXJST" SEPTEMBER, 17th. 1920. ^ 46 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuBsinei Place of the Ccrporation. : ■ , 641& >ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ................ ... .1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United StatA .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdala era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništVo. CLEVELAND, O. PETEK, (FRIDAY) SEPT. 17., '20. S&104 BERTRAND RUSSEL: i* (Dalje) Taki fakti, kot navedeni opravičujejo Marksiste, da govorijo o "buržvazni ideologiji", meneč s tem ono moralnost, katero so vsilili svetu lastniki kapitala. Udanost v usodo je ena, izmed tipičnih čednosti, ki jo bogati pri-digujejo revežem. Oni pošteno verujejo, da je to čednost — ali vsaj nekdaj so verovali. Bolj verni med reveži so temu tudi verjeli, deloma vsled vpliva avtoritete, deloma vsled nagona k pokornosti, ki je bolj pogost, kot pa si nekateri mislijo. Na isti način so moški tudi pri-"digovali čednost ženske sramežljivosti, in ženske so njih nauk navadno sprejele. Vsi so v resnici verovali v to doktrino, toda njeno izpolnjevanje je bilo možno le potom ekonomske moči mož. To je prineslo ženskam, ki so zašle na nepravo pot, kazen tukaj na svetu, in določalo se jim jo je tudi po smrti. Ko je ekonomska kazen preminula, je tudi prepričanje grešnošti počasi propadalo. V takih premembah vidimo propad "buržvazne idejologije." Toda navzlic fundamentalnosti važnosti ekonomskih faktov pri odločanju politike in vere celega stoletja ali naroda, pa sem vendar prepričan, da se ne-ekonomskih faktorjev ne sme zanemarjati, ako se neče riskirati napak, ki bi se v praksi lahko izkazale usodnim. > Najbolj očiten ne-ekonomski faktor, katerega zanemarjanje je socialiste pripeljalo najdalje z njih poti, je nacijonalizem. Seveda ima enoten narod ekonomske interese, ki povečini odločajo negovo politiko, toda navadno niso ekonomski motivi pni) ki odločajo, katera skupina ljudij bo tvorila narod. Italijani so že pred vojno smatrali Trst italijanskim, dasiravno je vsa njegova prosperiteta kot pristanišče bila odvisna od tega, da je pripadal Avstriji. Nikakega ekonomskega motiva ne morejo najti' za opozicijo med ulstersko pokrajino in ostalo Irsko. V vzhodni Evropi je bilo balkaniziranje, ki je prišlo potom samoodl očevan j a, z ekonomskega stališča očividno nesrečno, in se je je zahtevalo v poglavitnem iz sentimentalnih motivov. Tekom vse vojne so se delavci z malimi izjemami prepustili vplivu nacijonali-stičnega duha in so ignorirali tradicijonalno marksistično načelo: "Delavci sveta, združite se.." Po marksistični ortodoksni teoriji so bili zapeljani od zvitih kapitali- stov, ki so delali profite iz pobijanja. Toda, kdor je zmožen opazovati psihologične fakte, mu je očitno, da je to povečini neresnično. Vojna je uničila neizmerno število kapitalistov. Oni, ki so bili mladi, so bili ravno tako v nevarnosti pred smrtjo kot proletarci. Brez dvoma je, da je trgovska tekma med Nemčijo in Anglijo bila v veliki meri vzrok za začetek vojne, toda tekmovanje in iskanje profitov sta dve različni stvari. Morda bi bili angleški in nemški kapitalisti potom kombinacije več dosegli kot pa so 's tekmovanjem, toda tekmovanje je bilo instinktivno, in njena ekonomska oblika je bila slučajna. Kapitalisti «0 bili ravno tako pod vplivom naci-jc-nalističnega instinkta kot proletarci. V obeh razredih so bili nekateri vsled. vojne na dobičku, toda Splošna volja za vojno ni bila produkt želje po pridobitvah. Bila je posledica skupine raznovrstnih instinktov, katere marksistična psihologija ne priznava v dovolj veliki meri. Marksist je mnenja, da človeška "čreda", iz tako-zvanega črednega instinkta, je njegov razred, in da se bo vezal z onimi, katerih razredni interesi so isti kot njegovi. V resnici pa je to samo deloma resnično. Vera ješ bila najodločilnejši faktor v odločevanju človekove -'•rede tekom dolgih stoletij svetovne zgodovine. Celo sedaj so katoliški delavci, ki raje glasujejo za katoliškega kapitalista, kot pa za brezverskega -socijalista. V Ameriki so razpredelbe krajevnih volitev določane po verskih črtah. To je brezdvoma udobno za kapitaliste, izdeluje nato, da so religijozni, toda kapitalizem sam na iidbi ne bi mogel doseči istega rezultata. To je posledica Takta, da mnogi delavci držijo več na svojo vero kot pa na izboljšanje njih življenskih pogojev. Kakor je to žalostno, pa se ne more reči, da je samo posledica kapitalističnih laži. Vsa politika je pod vodstvom človeških želja. Mate-njalistična teorija zgodovine v svoji zadnji analizi določa, da je vsaka politično zavedna oseba le pod vplivom ette želje, želje po povečanju svojega lastnega deleža u-dobnosti, in dalje, da je njegova poj> za dosego te želje navadno ta, da si prizadeva povečati delež svojega razreda, in ne samo svoj osebni delež. Toda to sklepanje je daleč od resnice. Ljudje želijo moči, oni želij'o zadosti ve za njih ponos in njih samo-spoštovanje. Oni želijo zmage nad svojimi tekmeci tako globoko, da si bodo nevede ustvarjali tekmece edino iz namena, da omogočijo zmago. Vsi ti motivi gredo preko čisto ekonomskega na načine, ki so praktične važnosti. Potreba je, da se politične motive podvrže dušeslov-him raziskavam. V politiki kot v zasebnem življenju si liko globlje v ocean norosti, na katerem negotovo plava j kult čoln človeškega razuma. Intelektualni optimizem pre- notranje teklih časov ni nič več mogoč modernemu proučevalcu zclravstv0 človečke nature. Toda še vedno se suče okrog marksizma, kar istega napravija trdim in nezmožnim obravnavati z življenjem instinkta. Od te okorelosti je materijalistič-no pojmovanje zgodovine odličen vzgled. (Konec) aje ustvarjajo izmišljotine za upravičenje svojega ravnanja. Ako nekdo mi^li, da je edini pametni motiv v politiki ekonomsko napredovanje, se bo pregovoril, da ga bo stvar, katero namerava, obogatila. Ko se hoče tep-Bti z Nemci, si dopove, da njih tekmovanje uničuje nje-gQvo trgovino Na drugi strani, ako pa je "idealist", ki je prepričan, da mora njegovo politično mišljenje delovati za prospeh človeškega rodu, pa si ho dopovedal, da zlbčini Nemcev zahtevajo, da se jih poniža. Marksist vidi, skoki zadnje navedeno pretvezo, ne po skozi prvo. Zelja po ekonomskem napredku pri človeku je razmeroma umljiva; Marxu, ki je od angleških ortodoksnih psihologigtov podedoval ISstoletno racijonalistično psihologijo, se je zdelo obogaten je kot naravni cilj človekove politične akcije. Toda moderno dušeslovje je šlo ve- Politiene vesti iz Jugoslavije. Plebiscit na Koroškem dne 10. oktobra. Ljubljana, 27. avg. — Iz Celovca poročajo, da se je na današnji seji plebiscitne komisije razpravljalo o načinu glasovanja ter o terminu plebiscita. Določilo se je, da se glasovanje vrši dne 10. oktobra t. 1. Na dan glasovanja bo prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač. Poslanik v Avstriji dr. Jurkovič. Belgrad, 15. avg. — Z ozirom na to, da je mirovna pogodba ratificirana, je kraljeva vlada ustanovila na' Dunaju , poslaništvo in imenovala za opravnika dr. Miroslava Jurkoviča, ki je svoje poverilno pismo izročil nemško-avstrijskemu tajniku za zunanje zadeve dr. Rennerju. Kolera v Slavoniji. Osijek, 14. avg. — V Petrovem Selu v Bački se je pojavilo več slučajev kolere. Obolelo je šešt oseb. Ena oseba je umrla. Razpis volitev v konstituanto. Belgrad, 26. avg. — Današ- belgrajskem mestnem zastopu, radikale! dobe osem, demokrati šest, republikanci pa en glas. Zanimanje za občinske volitve je bilo vobče zelo majhno. Od 30.000 volilcev se jih je priglasilo za volitve samo 13.500, pa še od teh jih je izostalo 3000. V splošnem so se volitve mirno vršile, samo ob 21. je policija preprečila komunistične manifestacije v ulici Kneza Mihajla. Belgrad, 23. avg. Po vesteh iz ostalih krajev Srbije so izpadle obč. volitve nastopno: Radikal-ci so dobili večino v tehle krajih: Požarovac. Kruševac, Aran igjelovac, Umka, Grodka, Gornji ijilanovac, Kraljevo, Loznica, Prešovo, Priština, Jagodh^a, N.q-gotin, Kosovska, Mitrovica. Demokrati pa so dobili večino v naslednjih krajih: Vranje, Mla-denovac, Obrenovac, Lazarevac, Rača, Mionica, Kamenica, Kru-pani, Kolugovo, Veliko Gradište, Za-gubica, Ivanica, • Požega, Tr-stenik, Žapare* Natalinci, Lapo-vo, Palanka, Topola, Aleksinac, Stip, Kratovo, Bjenica, Prokup-Ijei, Kočanin. Kavadar, Kovi-Ijača, Kičevo. Totovo, Komunisti imajo večino v mestih: Niš 12,909.540.05 ■ 39,135.226^5 69,762.593.10 zunanje 7,601.880.00 zgradbe 105,202.620.2a pošta 121,377.333.6» poljedelst. in vode 56,156.292.5 šume in rude 106,53^.019^ trgovino in indust. 16,761.462.0 za soc. skrbstvo 74,420.760.5 za agrar. reformo 43,870.242.40 ! | za konstituanto Rezerva . . nje "Jutro" poroča iz Belgrada, Valjevo, Leskovac. Užice, Kra- '454.038.00 20.60 Skupaj: 3,969,632.004.50 | torej skupaj približno 4 milijarde dinarjev ali 16 milijo kron! * Človek bi mislil, da se bo ^ žava po šestletni vojni otres3 vojske in posvetila vse svoJe moči zdravstvu, zgradbam, skrbstvu. Toda poglejmo: ^ vsa ta velevažna ministrstva J-predvidenih skupaj sa^io milijonov dinarjev, vojaštvu ^ 1 milijardo 120 milijonov, tore — štirikrat toliko! Da, Jugoslavija—ti si veli3 Kasarna! V Kentucky je neki bivši s* | loner hotel dokazati, da so 1 njegovi obiskovalci vsi tre®1^ rekoč, da so še vsi v stanu migati s prsti. To kaže, na ^ različne načine se meri pU . nost. V Clevelandu na Pr^nl je človek postavljen na radi pijanost šele, ko nima denarja. cest5 več da je ministrski svet sklenil, da se razpišejo volitve za konstituanto za 28. november, če narodno predstavništvo brez odlaganja odobri volilni zakon. Peeuški rudniki prodani Angležem. Belgrad, 21. avg. — "Politika" javlja iz Pečuha, da poroča tamošnji madžarski list, da je bila te dni izvršena prodaja pe-čuših rudnikov angleški družbi. Madžari mislijo, da bodo na ta način mogli pridržati ta del Ba-ranše, v katerem živi 190,00 Jugoslovanov. Po vesteh iz drugih virov pa ta prodaja še ni končnoveljavna kljub vsemu prizadevanju Angležev in Madžarov. gujevac, Skoplje, Kumanovo, Lješnica, Šabac, Ljeskovica, Pi-rot, Prilep, Veleš, Ub. Izven-strankarji imajo večino v krajih: Prepolje, Berane, Paračin. Zagreb, 23. avg. — "Ripeč" poroča iz Belgrada, da bodo po vesteh, ki prihajajo iz notranjosti Srbije, demokrati zmagali pri občinskih volitvah. Po dosedanjih vesteh je izvoljenih 85 demokratskih, 35 radikalskih, 16 komunističnih, 3 poljedeljske, 2 nevtralni in 1 republikanska občinska uprava. Jugoslovanska vojašnica. Jugoslovanski finančni minister je dne 2. julija t. 1. predložil v ministrskem svetu naslednji proračun za 1. 1920—21 gle- Fotograf: "Ali bi vas n10^' pripraviti, da bi izgledali 111 zadovoljnejši?" Žrtev suše: "Oh, gospod imate kaj rejznžeka?" V Belgradu zmagali komunisti, de državnih potrebščin za posa- Belgrad, 23. avg. — Po naknadnih vesteh glede občinskih volitev v Belgradu je izid nastopni: Komunisti 3620 glasov,!Vojna radikalci, 3371 glasov, demokra-' Uprava ti 2831 glasov, republikanci 605 finance glasov. Vsled tega dobd komu-' pfomot nisti mesto predsednika, pod-1 justica predsedstvo in 30 odbornikov v' poduk mezna ministrstvo : (Šteje se v dinarjih, ne v kronah!) 1,129,804.560.14 968,9K).971.03 703.220.238.14 324,524.887.60 44,036.560.30 158,921.279.60' ih.liluli.i Milil Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. "Obe preganjata mačke," se je smejal Tomaž. — ''Kar skozi temo vidim, kako sta prestrašeni in kako se bojita, da bi se razvedelo po vasi, kake skušnjave imata. O, eksempelj s-farovško kuharico je izvrstno učinkoval." Vlekel je na ušesa, kar se je slišalo. 'Razločil je dosti dobro, da krčmarica poliva mačke z vodo in jih odganja s cunjo. "Nazadnje mi pomeče vse zelišče z okna — pa naj bo, prišla bo vender,^ je menil Tomaž in v tistem hipu tudi zaslišal, da je krčmarica odprla vrata in bosonoga stopicala proti sobi, iz katere se je slišalo mogočno žaganje konsumskega prodajalca. Malo je prisluškovala, potem je rahlo odprla in vstopila v sobo. Tomaž je zdaj zapustil svoje skrivališče. Užgal je svečo, ki jo je bil prinesel s seboj in šel po stopnicah doli. Iz svoje spalnice je zaslišal prodajalčevo stokanje "oh — oh — oh," in koj na to glasen krik. "Hudič — da ni natakarice," je. zaklel Tomaž, ki je bil napravil načrt tako, da bi morala natakarica zasačiti krčmarico pri prodajalcu. "Zdaj moram sam stopiti v akcijo, drugače se mi vse pokvari." Stopil je k vratom in jih odprl ter posvetil v sobo. Prodajalec je sedel na postelji, krčmarica pa je stala poleg postelje in se tresla strahu in presenečenja in zakričala je na ves glas, ko je na pragu zagledala Tomaža. ' "Ježeš -— kaj se je zgodilo . . oh- ta sramota --ta sramota---" Takrat se je prikradla iz svoje sobe tudi nata- karica. Plazila se je ob zidu, da je Tomaž ni zapazil dokler ni stala za njim in zavrisnila kakor obsedena, videvši krčmarico skrajno pomankljivo oblečeno poleg postelje, na kateri je konsumski prodajalec sedel. "Kaj kričiš," je zavpil Tomaž na natakarico. "Gospa je iz strahu zbežala iz svoje sobe in poiskala zavetja pri svojem ženinu. Ali si me razumela? Pri svojem ženinu. Kaj ne gospa, da je naš prodajalec " vaš ženin?" Krčmarica še vedno ni bila pri popolni zavesti, ne ysa prepadena trepetala kraj postelje. Kar mehanično in ne da bi kaj mislila je potrdila Tomaževo vprašanje. "Da — da — moj ženin — da =— od strahu —" "Torej si zdaj sama slišala," je dejal Tomaž natakarici in naglo zopet zaprl vrata, pustivši krčmarico in prodajalca'sama v temni sobi. "Da ne boš kaj slabega govorila. Mački so na tvojem oknu rajali." "Pri gospodinji tudi . . . "je ugovarjala natarica. "Oh, saj nisem tako neumna, "Oh, kako je pa prišel prodajalec v vašo posteljo?" \ "Ključ je doma pozabil," je lagal Tomaž. "Zvečer se je z gospodinjo domenil, da se bodeta vzela, a ko je hotel oditi, je videl, da nima ključa. Pa je ostal pri rrleni." "Slišite ... to so pa čudne reči," je menila natakarica. "Oh, kakšna burklja sem, da tega nisem prej zapazila, ko je vender prodajalec vedno vzdihoval kakor bolno tele, če je gospodinja zraven njega sedela." Tomaž jo hitel buksirati natakarico proti njeni na koncu hodnika ležeči sobi, hoteč preskrbeti krčma-rici priliko, da bi se vrnila v svojo sobo. "Pojdi, duša zlata," je šepetal natakarici, "pusti .gospodinjo — kaj nama mar—saj morava midva vzeti ,slovo." "Slovo — da — je že prav," je menila natakarica in se sramežljivo branila Tomaževih agresivnosti. "Ali me boš pa tudi vzel?" 'Bom," je slovesno prisegel Tomaž. "Ali misliš, da, te bo ta vzel?" se je smejal Tomaž, potisnil natakarico v njeno sobo ter ji s poljubom onemogočil vsaj za hip odgovor . . . Resna sta bila pogovora, ki sta se vršila ta večer ' v dveh1 spalnicah gostilne na pošti. Tomaž je moral napeti vse svoje umstvene zmožnosti, da je natakarico prepričal o neizpolnjivosti njene zahteve. Kar ni ji šlo v glavo, da bi je Tomaž ne mogel vzeti. Vedno znova je začela te litanije in odnehala je šele, ko ji je Tomaž obljubil, da ji preskrbi od krčmarice malo doto, če bo pametna in molčeča. Pričakovanega slovesnega veselja pa Tomaž ni bil deležen. Cim je namreč natakarica spoznala, da se njena upanja ne uresničijo, ni hotela "nič več .slišati" in je le silila, da Tomaž zapusti njeno sobo. "Za eno izkušnjo sem bogatejši," je sam pri sebi govoril Tomaž, ko je zopet sedel na podstrešnih stopnicah in diskretno čakal, da krčmarica zapusti njegovo spalnico. "Časih sem mislil, da bog in ženske vse odpuste, zdaj pa vidim, da ni tako; ženska ti nikoli ne odpusti, če je nečeš vzeti." Kaj bi bil Tomaž šele rekel, ko bi bil vedel, da je kmalu po njegovem odhodu krepka moška roka pregnala mačke z natakaričinega okna in potrkala na šipe in kaj bi bil šele rekel, ko bi bil videl, da je natakarica hitro odprla okno in spustila v svojo sobo širokoplečega postilijona. Dosti resnejšega značaja je bil pogovor, ki .sta ga imela krčmarica in konsumski prodajalec v temni Tomaževi spalnici; končal se je ta pogovor na obojestransko zadovoljstvo. Ko se je krčmarica vrnila v svojo spalnico in zaslišala pod oknom mačje rajanje, je zamišljeno rekla: "Le mijavkajte, mrcine, jutri bo vsa vas vedela, da sem nevesta — samo nekaj bo veljalo, da bom natakarici zamašila usta." Tomaž je moral to noč doprinesti še malo žrtev prenočiti je moral na svoji postelji konsumskega pro- nosi Z € A odjemalca Os-las v našem dajalca, ki se je silno bal, da bi krčmarica uga1^ kako zvijačo jo je Tomaž ujel in naposled še sklenjeni dogovor. Prodajalec kar ni mogel razumeti, kak0"® zgodilo, da je prišla krčmarica prostovoljno ževo sobo ih nadlegoval je Tomaža neprestano z kovrstnimi vprašanji. Toda Tomaž ni dal nob®-* pojasnila, nego samo odgovarjal z "a— hm." ^ je vprašanja naposled naveličal, je jezno zaklicil ■ < "Zlodej — kaj ne vidiš, da spira. Ce te Pa s njave razganjajo, pojdi v klet in lezi na led." . Obrnil se je. na drugo, stran in končno navzllC mirnemu sosedu vender trdo zaspal. Ko se je Tomaž prebudil, ni bilo prodajalca ^ J njegovi postelji, marveč je sedel že v kuhinji i'1 kavo ter krčmarici pripovedoval, koliko časa ,1° bi, koliko ima že denarja prihranjenega in-kako sf0/ bo njiju zakon. Krčmarica je to poslušala 7- Vl M zadoščenjem in je bila posebno zadovoljna, da i£ dajalec nič vpraševal, čemu je prišla ponoči v ževo sobo. j„ "Tomaž je le pošten fant, da ni ničesar mislila krčmarica in njeno srce je bilo tako pol!!0 ležnosti, da je vse ostanke ocvrtega piščanca 111 . para klobas zavila v papir ter vse namenil? r*-0 za popotni prigrizek. ^ Ko je pjrišel Tomaž mimo kuhinje, se J® kakor bi ne zapazil prodajalca in je naglo stop il v ju stilniško sobo. Krčmarica mu je prinesla kaV0 vsedla poleg nj ega. Po dolgem, zaupnem pogovoru je prišla do popolnoge prepričanja, daje samo slučaj M-j A je nesla v Tomaževi postelji konsumskega1 P1'0'.^ in da se ima samo Tomaževi izredni prisotnost1 ; zahvaliti, da se bo stvar tako' srečno končala- _ "Oh — saj omožiti bi se morala tako—^ nila z zaljubljenim pogledom na Tomaža. bi pa živela, če bi mački hodili na moje okno moje skušnjave." SEPTEMBER, 17th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. ' DENAR V JUGOSLAVIJO Pošiljamo hitro, točno in gotovo. Potrdila podpisana lastnoročno Prejemnika prejmemo v najkrajšem času. Prodajamo PAROBRODNE LISTKE notnikom'te ^ 'n ^ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim POTOVALNE LISTINE vse druge potrebne spise, ter opravljamo tudi JAVNE NOTARSKE fiem^i ^3e^jVls'' vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-denar na 0 ^ake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun da-' lleS- Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja. | Nemetjh. State | ia r, John Nemeth pres. n H 1 8 i ■ I fl I 10 E. 22nd St New York, N. Y. naše razložbeno okno za jesenske kroje Čevljev po §5.85, — $7.85, — $9.85 in nekaj tudi po $12.85. Šolski pisalni zvezek zastonj z Vsakim parom otročjih šolskih čevljev. THE ZAK BROS. CO. 6204 St Clair Ave. .SKUŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". r^iiiiniisiiiaraHHBiRun zaloga čevljev po tovarniških cenah! Poslužite se te čudovite prilike in obuj-te celo vašo družino — zadovoljno se bo smehljala Vaša denkrnica in strah ^ , visokih, cen bo izgini), f--—--- fa 2Mr^ 80 najnovejši kroji za moške, ženske, B^e> dekleta in otroke. Resnična usnja — črna bela in rujava. tovarniške cene! tovarniške cene! m m '«uk Pettik dajemo dvojne znamke ali "štemse' mm KEBELJAK, ' SSO E. i52ND ST. -Wood 132 R. — Bell: Eddy 6728 SUMMVE SLOVENSKA DELAY- 667 E. 152. cesta je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin cene je nego drugje. 1: Naša želja je, da postanete tudi vi član te ga podjetja in obenem tudi odjemalec. Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v aelovanje iste zainteresira. Pridite in si naitupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sve ža zaloga razne meseni ne: Domače suho meso. S. D. Z. Marijina kiparja. Spisal Ksaver Meško. (Dalje) Vse je razsvetljeno naokoli, razžarjeno s čudežno mehko, — srebrno svetlobo. In v tej svetlobi, kakršne mu niso oči gledale še nikoli v življenju — glej, kdo kleči tamle ? Resnično, Enzio je! Kleči in dviga roke visoko proti nadzemski svetlobi, tja proti- oknu. Tam pa, glej, plava v rajski krasoti Madonna z božjim Detetom v. naročju. Plava na nekakem pajčolanu, stkanem iz samih žarkov nebeške glorije, nalahko se zibaj o-čem sem in tja, valovečem kakor ob polmirnem pišu gori in doli. Okoli nje pa plava in se ziblje množica lilijskobelih prikazni. Vse zro z blaženo srečo v svojo Gospo in Kraljico. In vse poj o tisto nebeškosladko pesem, ki ga je privabila sem. Tudi Enzio strmi zamaknjen v njo in. se smehlja kakor presrečno dete. Kako se tudi ne bi smehljal, ko pa se smehlja tudi nebeška Gospa! In kako se smehlja! Nikoli še ni videl, in pač ne tudi drugi zemljan, takega smehljaja. Kako se torej ne bi smehljal ta dobri fant Enzio! Glej, vse drobno, shujšano lice mu žari v nadzemski sreči. Ustnice mu med smehljajem drhtijo in govorijo jeclja je, kakor kadar kliče dete mamico: "O Madonna — Madonna — Madre mia dolcissima — Ave Maria — gratia plena — gratia plena —" Domeniko, omamljen po vsej tej lepoti, omamljen po sreči Enzijevi, se opoteče proti mlademu pomočniku, a oči se mu ne odtrgajo ne za hip ■ od nebeške prikazni na prozornem, valovečem pajčolanu. Bolj pade nego sam poklekne ob Enziju. Ta nalahko vzdrhti, pogleda prišle-ca z začudenim pogledom, a ne reče ničesar. Kakor bi bil ta pogled mae-stra zdramil, se napol zave. Polagoma spoznava, da ni v kapelici firenske stolnice, temveč v fcvpji delavnici. A to ga zdaj nič ne moti; Slej ko prej strmi ž istimi začudenimi in obenem otroško srečnimi očmi v svetlo prikazen. In tiidi on šepeta in moli: "Av6 Maria . . . gratia plena —: glatia plena----" * * » Svetloba polagoipa obledeva. Kar Enzio nenadoma vzdihne. kakor bi se bil pravkar prebudil iz globokih sanj. S tihim,," drhtečim glasom pravi: "jO signor maestro, zdaj sva jo videla!" "Blagoslovljena, ki sva jo gledala, kakor jo je gledal fra An-geliko." "Dosežen je cilj, izpolnjeno hrepenenje, o signor maestro!" "In zdaj jo nemara izkleševa, Enzio?" "O, signor maestro, je li po tej uri še vredno, da živiva na svetu in se trudiva z mrtvimi kipi?" "Prav sodiš,, Enzio: ni vredno! In ni mogoče. Ni dopolnjeno le najino hrepenenje, dopolnjeno je življenje--Kje je kladivo, Enzio?" "Tamle." Enzio se srečno smehlja, ko kar jih še premore po bolezni maestro za vihti z všemi močmi, razjedeno, umirajoče telo, in zdrobi kip, ki sta se toliko trudila z njim. Pač mu postane za hip težko pri srcu, ko vidi, kako se maestro še ozira po delavnici in se naenkrat opoteče proti so-hi v kotu. Pač hoče zaklicati: "Prizanesite vsaj ti, svoji Ko-lombini, signor maestro! "A čuti: "Saj zdaj nima pomena tudi ta, ko pa sva videla njo, najkrasnejšo, na j sladke jšo med vsemi ženami." Zato molči, ko zdrobi maestro tudi kip Madonnine Kolombine. Le skozi misli mu še zabliskne: "Ali se maestro pač zaveda, kdo jč živel v tej Madonni ?" Kakor na smrt upehan po silnem naporu, se prizibljA maf, str o nazaj k Enzijp in j)o,kLe'lme. ob njem. Kakor bi čutil, da se brez opore zruši po dolgem n? tla, ovije Enziju roko okoli vratu in se utrujen nasloni nanj. "O Madonna, zdaj nimava ničesar več na svetu — vzemi naju k sebi — vzemi naju k sebi, o dolcissima!" molita oba skupno, kakor bi srci' obeh čutili in mislili le eno in isto. s V istem' hipu, čuj se spet o-glasi tista sladka godba, godba in spev večnosti. Zunaj z vrta se glasi, ne, iz daljne daljave, izpod neba od nekod. In čuj, ne govori li iz godbe sladek, vabeč glas, kakor glas skrbne, ljubeče mamice: "Pridita, draga, pridi-ia!" Oba se srečno in hvaležno nasmehi jata. "Madonna, predobra, naju je uslišala . . O Madonna — Ave. Maria — gratia plena--" Tesno objetima ležeta glavi polagoma navzdol, kakor da se pogrezata v sladko spanje. Povsem sključita se jima od dela, hrepenenja in bolezni izsušen« telesi. Z vso težo se naslonita na bližnji sklad marmorja, da se ne prevrneta po tleh. Smehljata se še venomer, s tistim otroškim, srečnim smehljajem. In kakor v lepih sanjah se jima izvija iz slabotno dihajočih prsi — redkeje in redkeje —=■ tiše, vedno tiše: "Ave — gratia plena — gratia plena...." — Konec. — Iz tržaškega življenja. sebi uniformo ali vsaj kak kos uniforme." "Tudi tega nisem opazil." "V kakem jeziku pa so govorili?" "Italijanski." "So-li govorili istrsko nare-čje?" "Ne, ne, govorili so tako kot sem večkrat slišal italijanske vojake, ki so bili pri nas v vasi in v okolici." "Torej vi ste prepričan, da niso bili domačini ?" "Da, ker če bi bili domačinui, bi bil moral katerega izmed njih spoznati vsaj po glasu. Med seboj so tudi govorili italijanski." "Pa orožje?" "Oboroženi so bili različno. Ono, ki je napadel mene, je imel j velik samokres in debelo palico. Oni drugi pa, ki je napadel mojo mater, je imel naš veliki nož, ki smo ga navadno rabili v trgovini." "Koliko časa je trajal napad?' "Približno četrt ure. Roparji so naložili plen in pokradli denar ter odšli, eni skozi okno, drugi pa pri vratih. Nato se je moja mati izvila prva iz rjuh in zaves. Klicala je na pomoč sosede, ki so mi obvezali rano ter istočasno obvestili orožniško postajo." O roparjih ni doslej nikakega sledu. Mož, ki spi od sobote! Crkostavec Škerlj Alojzij, — stanujoč v ulici Conti 5, trpi na neki bolezni na živcih. Obrnil se je do zdravnika, ki mu je predpisal neko zmes morfija, katero bi moral v gotovih presledkih uživati. Po pomoti ali pa vsled nerazumljenja zdravnikovih navodil je Škerlj povžil vse zdravilo naenkrat. Posledic ni bilo treba dolgo čakati. Polasti-UH se ga je spanje že v soboto, in: do' danes se ni še prebudil! Njegovi sdtodhiki so ga spravi- ■ Nadaljevanje na strani 4. S. t • ■ , ' r f Jaz zdravim samo moške Moj način zdravljenja' se je izkazal usneš-nim. Osebno opazovanje metod uporabljenih po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu, Parizu, Rin)u, Dunaju in Berlinu in moja 25-letna skušnja v zdravljenju Resnih in Zastarelih bolezni moških, mi daje mnogo prednosti pri zdravljenju in vselej doseženi uspešen rezultat. Ako ste bolni pridite na brezplačno posvetovanie., jkjer se odkrito pogovorimo; lahko si prihranite mnogoletno trpljenje in si popolnoma spremenite pot življenja. Siv POSVETOVANJA IN NASVETI BREZPLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. m HBHli 2 EAST EXCHANGE ST. Vogal Main & Exchange. akron, ohio. Ali ste podrtiia ali ste mož? Pridite k meni. in nomosral vam bom. Ure — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V ncdelio zaprto. BlBBBHeKBaEeBBBKBBlBlHBBiailBBBIBaasaBBKBMaeilHBMMgB DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša epecijaliteta. 3Q8 Permanent liidg. 746 Euclid ave; vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol, od 7. uro i.do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. O groznem umoru v ul. Ghega. Aretirano Bice Tomac je za-i šp CUNAKD LINE Roparski napad v Brezovici. Torej roparskih napadov in ubojev ni še konec. Še smo pod mučnim pritiskom Davanzovega in Marelijevega umora — in že že druga afera na površju. Dne 19. avgusta zjutraj so pripeljali v tukajšnjo mestno bolnišnico nekega Franceta Vatovca, ki je bil prejšnjo noč napaden v svoji hiši od šest okrinkanih ban-ditov. Težko so ga ranili na glavi, ter odnesli blaga in denarja za kakih lO.OOO L. Ko se jejto zvedelo v mestu, je naš poročevalec takoj šel k nesrečnežu, da izve podrobnejše podatke o tem napadu. Vatovec je približno 19 let star' krepak kmečki fant, inteligenten in prav po otročje odkritosrčen. Takoj je začel pripovedovati: -, "Nimam dosti povedati. Moja mati ima v Brezovici trgovino z mešanim blagom. Jaz ji v tej trgovini pomagam. Sama sva z materjo. Oče se pogreša že dolgo časa. Bil je avstrijski vojak. Odkar je nehala vojna, se o njem nič ne ve... Moram pač sam pomagati materi pri gospodarstvu. Zvečer pred napadom sva kot navadno hišo in trgovino dobro zaprla, ter nesla s seboj v sobo ves denar. Danes sem imel namreč iti z materjo v mesto po opravkih, zato sva šla nekoliko bolj zgodaj k počitku. Okrog pol treh zjutraj me je prebudil nek ropot. Hotel sem prižgati luč, a v svojo veliko začudenje in strah sem opazil, da se nahajajo v sobi trije ljudje. Bilo je šest maskiranih in oboroženih mož. Takoj je skočil eden k moji postelji in me udaril močno po glavi. Na prsa! mi je pritisnil cev samokresa j ter mi grozil, da me koj ustreli, j če ne molčim. Pri njej sta bila] dva druga bandita in ji grozila i ^ z dolgim nožem, ter zahtevala1 ■ -denar. Drugi roparji pa so izti-kali po sobi, premetavali perilo in obleke. Hotel sem se brani- i C ti ali kaj reči — a bandit je to opazil in me udaril še enkrat z vso silo po glavi, tako da sem se v nezavesti zvrnil na posteljo. Zavili so me močno v rjuhe in me zvezali. K zavesti sem prišel dolgo Časa potem ko so roparji z plenom že odšli." "Se-li spominjate z gotovostjo, kako so bili roparji oblečeni?" "Tega ne morem povedati. V so^i hi 'gorela luč, razen male električne svetiljke, ki jo je .initiUtiden ,bancljto.v.," TN& Omislim, ako so imeli na slišal preiskovalni sodnik dr. R. Rocco in kom. dr. Manebrini. |p Obtoženka trdi, da je 7. t. m. zjutraj bila odpotovala iz Trsta in se vrnila par dni po umoru, o katerem je izvedela iz časopisja. Odločno zanika, da je bila prisotna ■pri zločinu, ali pa da! je bila v oni usodni noči v druž-^ ||| bi s pokojnim Marellijem. Par |j| najboljšim agentom je oblast na |j| ročila, da doženejo, ali je res bila Tomac v kritičnem večeru odsotna. Če je to res, potem je bil deloma zastonj ves dosedanji trud na tem potu. LADJA "SAX O N I A Odplove.SO. oktobra NARAVNOST DO HAMBURGA Tretji razred -$^15.00 in $5.00 vojnega davka. || Zglasite se pri najbiižnjemu zastopniku CUNARD LINIJE.1 li i I =a c.; K peCi: STAR FORME COMPANY 5824 St. Clair ave. r Kupite vaše peči za kuho in gretje na premog in plin, ko je vreme toplo in PRIHRANITE DENAR. 1 MI IMAMO VELIKO ZALOGO PECI, PO CENAH, KI VAS. BODO ZANIMALE. MI GARANTIRAMO VSAKO PEČ il Star Furniture Co. 5824 ST. CLAIR AVE Wizu vzhodne 55. ceste. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" SEPTEMBER, 17th, 192^ LOKALNE NOVICE 7, zaj na delo, ako jih z isto plačo j se je včeraj vrnil iz Chicage, ^ do vršila 30. septembra. Rakin-kjer so se "uporniki" baje že ski sam je pred smrtjo v bol- vsi vrnili na delo. nišnici izjavil, da je bil ustreljen po nesreči. — Mrs. Helen Corbett, 1 Dietna žena Franka Corbett, se bo — Obravnava proti Deli ju se s svojim možem vred morala je pričela. Včeraj se je dobilo zagovarjati vsled ponarejevanja potrebno število porotnikov. Te-čekov. Ona je napisala vsega kom obravnave je Deli kazal ve-skupaj za $500 ničvrednih če-: Irko nervoznost in ko je proti kov, katere je indorsiral nato j njemu pričal policijski poročnik njen mož. Včeraj sta bila oba prijeta in zaprta,, ker se ni nihče zglasil, da bi položil zahtevano varščino. - Mrs Nettie Rakinski, o ka- " I in vsemi drugimi pravicami, ki • ten snio včeraj pdročali, da je ------so jih imeli ob začetku štrajka, v svojci razburjenosti ustrelila — Po mnenju predsednika! železniške družbe sprejmejo, svojega moža, je bila včeraj iz-zveznega odbora, W. P. G. Hard- Predsednik clevelandske "upor-; puščena na prosto pod $5000 inga, ki je včeraj govoril pred ne" organizacije F. J. Rourke, | varščine. Prva zaslišanja se bo-cleVelandsko trgovsko zbornico, se Ameriki ni treba v bližnji bodočnosti bati nikakih slabih ■časov ali krize. On pravi, da je doba nčstalnosti na denarnem trgu prešla in da se nahajamo na pragu nove prosperitete. — "Prišli smo skozi dobo opojnosti, ki je karakterizovala ameriške trgovske aktivnosti tekom zadnjega časa, toda navzlic raznim temnim prerokovanjem se prehod k normalnemu položaju vrši mirno in brez prestrašujo-čih znamenj." je* dejal predsednik rezervnega odbora. "Posojila, katera se potrebujejo za sezonske potrebe trgovine, se lahko dobi, in trgovci v splošnem pričakujejo, da bo aktivnost tekom jeseni in zime vsaj v splošnem normalna. Temu duhu pomaga tudi obilna žetev, in vsled razvoja številnih važnih stvari, med drugim tudi povečanje naših transportnih sredstev in povečanje stanovanjskih ugodnosti sirom dežele." Zahteva po produktih vseh osnovnih zahtev je povprečno dobra in bo najbr-že trajala približno tri leta. Harding je govoril o delu zveznega rezervnega odbora in opozoril posebno na velike uspehe, katere je dosegel z ozirom na poljedelstvo. Govoreč o far-merskem problemu je dejal: "Kar se potrebuje v prvi vrsti, je odprta tržišče, kjer se bo zakon zaloge in zahteve lahko razvil v polni meri, in kjer bodeta prodajalec in kupec prišla v do-tiko pod istimi pogoji." (Nadaljevanje iz 3. str.) li v ■ bolnišnico. ] pdravniM so mnenja, da se prebudi čez par dni, če spanje ne bo imelo kakih posledic na srcu. | Sleparija za 30.000 L zlata. Pred dvajsetimi dnevi približno je neki natakar ponujaf v nakup tukajšnjemu trgovcu Jo-siju Rigo, zlatarju Arnaldiju Silvestri ju in njegovemu bratrancu Antonu 10 zlatih šib. Vsi štirje so dogovorili sestanek za V CLEVELAND O. 3565$ ! Arthur Burroughs, je hitro v$tal in zakričal: "On laže!" Nato pa se je ves potrt sesedel v stol, medtem ko so ga njegovi odvetniki ostro pokarali vsled tega njegovega izbruha. Državni prosekutor je v otvoritevni izjavi zopet zahteval smrtno kazen, rekoč, da je Deli izvršil hladnokrven umor. SOBA za enega fanta ge odda« na 1363 E. 66th St. Preko Superior Ave. OGLAS. Naprodaj je lepa hiša za 2 družini stoječa na najprijaznejšem prostoru v tej okolici. Hiša irila 11 sob, kopališče in druge ugodnosti. V hiši je tudi elektrika in je.sploh vse moderno urejeno. — Naprodaj je od da- Basmca MALI OGLASI mi................. nes naprej do 3. oktobra 1920. drugi dan v nekem javnem l0-rKecjor želi imeti lepo domačijo kalu. V določenem času je res;^ ^ lastniku na prišel goriomenjeni natakar v g ^ vogal'Dor nard Ave. — V pcndeljek dne 20. se--ptembra 1920 se vrši seja Kluba društev S. N. oma. Pričetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je poleg drugih važnih stvari tudi ukrepanje glede vinske trgatve, ki se bode priredila na soboto 9. oktobra 1920. Ni-kdo naj ne zamudi te seje. — Ker so se clevelandske žeh-ske pritožile na mestno zbornico, N da se odpravi "nemoralno-sti" v mestnih parkih, sta se sinoči direktor parkov in mestni gozdar podala im turo po Gordon in Ipdgewater parku, da pronajdeta, kje je tista nemo-ralnost. Po končani turi po sta se izjavila, da najhujše, kar sta našla, je bilo držanje rok mladih fantov in deklet, da pa to po njih mnenju ne še t^ko hudo, da bi se moralo prepovedati. — Clevelandski "uporni" železničarji, 3000 po številu, ki so na stavki že več kot pet mesecev, se bodo najbrže vrnili na- POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI. Rojake po državi PennsyIvani ji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. Josip Ivanelič, ' I i ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomqna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajo-,ča v tiskarsko stroko. Rojakom ga naj topleje priporočamo. da mu gredo povsod na roko. UpraVa "Enakopravnosti" Dr. Albert F. Sneli od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O. Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SOBOTO 18. septembra in bo ostal do sobote 2. OKTOBRA. SAMO DVA TEDNA! Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu ae posveča posebna pozorrtost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdrav Ijivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamu di te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katere koli zgubljajoče bolezni kakor oslab. Ijenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske. ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotova vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike s« zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesiali-sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike rti, na čem bol?hate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure: od 9. dopoMne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. /dopoldne do 1. popoldne. ' Delavska izobr. org. "Svoboda". v GuštanjU na Koroškem namerava ustaniviti "Delavsko čitalnico". Ker pa je društvo šele pred kratkim ustanovljeno in mu v vseh ozirih manjka sredstev na nabavo knjig, se obrača odbor na širšo socijalistično javnost s prošnjo, da se s pomočjo darov v knjigah omogoči skorajšnja ustanovitev "Delavsske čitalnice". Društvo "Svoboda" apelira na vse one kroge, katerim je pri srcu delavska izobrazba in kultura. Dvignjene delav-skke izobrazbe in poglobitev so-cijalistične misli, ki je mogoča edino le potom knjig in časopisja, je potrebna posebno pri nas na Koroškem, kjer se mora ''Svoboda" boriti s posebno težkimi razmerami. Marsikje ležijo knjige zaprašene po podstrešjih tudi pri kakem sodru-gu, tukaj bi jih pa rabili s pridom. Zelo dobrodošle bi nam tudi nemške knjige, ker je tukajšnji proletarijat bil odgojen v nemških šolah. Vse nam primerne knjige slovenske in nemške, se bodo hvaležno sprejemale. Darila je pošiljati na naslov "Društvo "Svoboda", Guštanj, Koroško." družbi prodajalcev zlata.. Ogledali in preizkušali so posamezne zlate šibice ter dognali, da je čisto 18 kar. zjato. Domenili so sefza cena, ki je znašala 30.000 L. Nakupovalci so izplačali za-tevano svoto in še povrhu — "likof". Zlato je imel v varstvu Silvestri, in ga je drugi dan po-, ^ . nujal tukajšnjim zlatarjem. To- ,ei X1' da vsi so odklonili rekoč, da to ni zlato — ampak pozlačene medene šibe. Stvar je prišla do ušes policiji, ki je aretirala Silvestri j a in njegove tovariše. Sedaj išče še natakarja in njegove pomagače. Vol je zbodel 131etnega Ivana Braniča iz Kopra, ki so ga prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IV. oddelek. Njegovo stanje je opasno. Pet kosov mortadele, 85 kg. salamija, 100 škatelj sardin, 30 gnjati in še mnogo druge — fine robe v skupni vrednosti kakih 12.000 L so neznani tatovi odnesli iz buffeta: "Corno d'-oH", v ulici CaVana št. 15. O-kradeni lastnik je javil tatvino orožnikom. 220-21 VESELICA PRESTAVLJENA. DRUŠTVO KRAS št. 8 S. D. Z. naznanja članstvu, da je moralo prestaviti veselico, ki je bila določena za 26. sept., ker je na ta dan prestavljena birrria v Veselica se prestavlja na 17. oktobra 1920, ker prej ni dvorana na razpolago. Josip Spendal, tajnik. 220-21. IŠČE SE slovensko dekle zmožno tudi angleščine, za delo v pekarski trgovjni. Zglasiti se je na 16305 Waterloo Rd. 219-21. SOBA S KOPALIŠČEM SE odda za dva fanta. Zglasiti se je na 1051 East 72nd St. 219-21 POZOR! S prvim oktobrom se odda v najem primeren prazen prostor za kakršnokoli prodajalno. Dosedaj je bija prodajalna jestvin. Ako katerega veseli naj vpraša v uredništvu "Enakopravnosti". 216—21. KUPIL BI RAD preso za stiskanje grozdja od pol do enega tona. Kdor ima kaj, naj se zglasi v uredništvu tega lista ali pa na 16119 Waterloo Rd. 218-20 SOBA SE ODDA v najem — 1379 vzhodna 30. cesta, (zgoraj). 218-220 SKORAJ NOVA PEČ na plin se proda poceni. Ako hočete poceni kuhinjsko peč, vprašajte takoj na 6410 St. Clair Ave. vrata 4. vprašajte zvečer. 218-20 DOBRI SODI se prodajo poceni. Istotam'se odda soba pripravna za pečlarja z vio pripravo. 14517 Saranac Rd. Collinwood. (219—21) POCENI SE PRODA ali zamenja za lot Ford tovorni avtomobil 11/, tone, 1918 modela ter še v prav dobrem stanju. Vprašajte na 15924 Saranac Rd. POZOR SLOVENCI! Želim vam naznaniti, da imam v Garfiled parku lot naprodaj; velik je 45x114, št. lota je 197 in se nahaja znaven mestnega ozemlja, kjer igrajo žogo. Ce katerega izmed Slovencev veseli NAZNANILO ROJAKOM, i ta lot kupiti, ga dobi prav po-Vsem želim naznaniti, da sem',cen^ za sotov denar in to je: za Sicer je danes velika draginja, vendar pa mora vsakdo priznati, da je bilo jabolko, katero je jedel Adam, še najdražje. KDOR ŽELI IMETI touring avtomobil nanovo prebarvan naj se zglasi takoj za najboljše delo te vrste pri John Mandel, 15322 Waterloo Rd. 219-21 SLOVENSKO DEKLE 8 službo v zobozdravniskM| du. Oglasiti se je na 5S93 S Glair Ave. (?) DODGE AVTOMOBIL za o oa se proda poceni, 1918 mode Vprašajte na 1055 East St. SLOVENSKO DEIvLE, PT šole ter zmožno angleščine uj slovenščine dobi službo pri Jernej Lukanc, 756 E. St. ' 21^ Bodite pametni in kupite A# BJJ MAZILO za rane, iz; lišaje, opekline in kožne b To dobite v vsaki lekarni in e, nar nazaj, ako niste zadovolj®' The Ar-bu Laboratories Co. ^ 14017 Dar ley Ave. Glevelandi^j LEPA PRILIKA za enega ^ želi kupiti dva lota v West Pa Longview Av. Prodati se moj* ta, ker lastnik zapusti Oglasite se pri J. F. Terbi^ 6517 Bonna Ave. od 5 do 7. ^ cer. SOBA Za enega ali dva fanta se odda; elektrika in kopališče. Izve se na 15008 Sylvia Xve. 219—21 STANOVANJE obstoječe iz 4. sob, kopališče in elektrika se odda za malo družino na 390 East 162nd. St. v Collinwoodu. ? Jaka: "Kaj pa iščeš?" Jože: "Nič." Jaka: "Potem poglej v tisto flašo, v kateri je bila viška." $1,300; ali si ga pa plačuje na ! mesečna odplačila $25.00 na me-jgec in (J/cod 100 dokler ni po-! poln oma izplačan, samo potem | vas stane $1,600. Torej iz .tega ter se priporočam rojakom še | razvidite, koliko si prihranite, za nadaljni obisk. Na stanova-i če ga kupite za gotov denar. se preselila iz 5907 BONNA AVE na , 1384 E. 53. St. nje ali na, hrano vzamem tudi več fantov. Naprodaj imam izvrstne kanarske, dobre pevce po zmernih cenah. Se priporočam MARY KAPUS 1384 EAST 53rd ST. 220-21 Tukaj imam vse potrebne listine kar spada k lotu in ko ga kupite za gotov denar se vam listine izroče, tako, da nimate nikakih sitnosti. Za vsa nada-Ijna vprašanja se obrnite na A. Paulin, 232 Main St. Oneonta, N. Y. 216—21 Tislcovria Oružbai - American-Jugoslav Printing & Pub. Co. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Jc edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. --L I K A L C I-- ženskih finih oblek dobijo stalno delo ter dobro plačo. THE LINCOLN DRY CLEANSING CO. 3627 Carnegie Ave. --- 220-21 — '-- OTROČJI VOZIČEK, še skoro nov in peč na pl& ^ gretje sob se proda po;nffiM|f ni. Obrnite se na 14700 ^ ' 219-; 2# ropp Ave. Collinwood. Jako po ceni se kupi hiša za dve družini na 148. cesti, šele dve leti stara; furnez, elektrika,'kopališče, in perišče v kleti, skril jeva streha. Cena $7,800, $2.000 se plača takoj, drugo na lahke obroke. Hiša za 8 družin, stara 3 leta se nahaja na 105. cesti $30.000 — takoj se plača $12,00 ostalo na lahke obroke. Za podrobnosti se izve pri J. J. DEMSHAR 6127 ST. CLAIR Ave. ZVEČER OD 6. DO 8. URE. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison lid. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. 'Želim naznaniti vsem SloV cem, da vas bom lahko 'e^ preskrbel z grozdjem po z^ nih cenah in se vam pripor01"' za naročila. Pridite od 6 do 7. zvečer 'n ob nedeljah. J.MOOSS I 3392 W. 52nd. St. Najmodernejši pogrebni v Clevelandu . Frank Zakrajsek POGREBNIK IN EMBALMER ' 1105 Norwood Tel. Princeton -3.7o5—J RoSedale 4893 Avtomobili za krste, por0''6 pogrebe in druge prilik^ J I Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. (M.W. F.) i PEEHEiiEillilBEEE; —v. THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO. Tel. Central 2373 E. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 6805 ST. CLAIR AVENUE Clevelawl, O. 'IKE UNti Vacation Trip That Satisfies TIIR Summertime will 6°°® bo hero and with it the joy ok » vacation trip. Where are you goiny? The O reft liakea w they mecca for P^r. tieular and experienced trav clers on businosa and plcapu^ tripe. The D.