Ljubljana, torek 18. junija 1929 Cena 2 Din mMebo 28 Din, M inozemstvo 40 Din. UrednOtrot KnafDeva <*ca & Tetefea Mo«. 3122, »123, 3124, 3129 ta 3126. Maribor: Alefcsaodrov« cesta U. Tcfato« št. 44a Celje: Koceaova t*. 2. Telefon Ker. 190. BofcopM M M vračajo. - Offaai po tarife. Upravni itvot Laubtlao*, Prešernova 84. Teleloa St 3122. 3123. 1124. 3125. 3124 hferatai oddelek; Ljuhijaaa. Prešernov ofica 4. Telefon fc 2492. Podružnica Maribor i Aleksandrova ccst it ta Teletom St <56 Podružnica Celje: Kocenova ali ca it 1 Telefon it. 190 Računi pri po it Sek. aa-vodifa; Ljubljana it 11.S42; Praha &sk> 78.180; Wiea Nr. 106-241 Ljubljana, 17. junija. Po srečno dokončani reparacijski konferenci se za Francijo znova, in sicer z vso nujnostjo postavlja problem medzavezniških dolgov. Znano je prvotno stališče, ki ga je v tej zadevi zastopala Francija in z njo vse države, ki so za skupno zmago doprinesle največ žrtev ne le v blagu in denarju, marveč v krvi stotisočev svojih najboljših sinov. Ne da bi tajila svojega podpisa na zadolžnicah napram Zedinjenim državam in Veliki Britaniji, je Francija vendar upala, da pride pri končni likividaciji vojne do črtanja vseh posojil, ki so jih dali zavezniki drug drugemu za dosego skupnega cilja. Prepričana je bila, da štejejo krvne Žrtve vsaj toliko kot zlato in da Amerika ne bo insistirala na tem, da iztisne zadnja sredstva iz obubožane Kvrope, ko je imela sama največ dobička od vojne, za katero je sorazmerno najmanj žrtvovala. Velika Britanija je bila vedno pripravljena odpustiti vse medvojne dolgove svojim zaveznicam, če bi hotele Zedinjne države zavzeti isto širokogrudno stališče. Toda kaj hitro se je izkazalo, da merodaini krogi v VVashingtonu niti zdaleč ne mislijo na kaj takega. Ako hočemo biti pravični, moramo priznati, da Zedinjene države ne terjajo Evrope le iz golega pohlepa po zlatu, ki je itak že v dobrem delu romalo čez veliko lužo in se ga je toliko nakupičilo v Ameriki, da ne vedo kam z njim. Zedinjene države gledajo v medvojnih dolgovih tudi sijajno in silno uspešno sredstvo za gospodarski in politični pritisk na stari svet, ki ga nikakor ne marajo same vreči iz rok. Tega sredstva se ves čas po vojni temeljito poslužujejo in reči se mora z velikim uspehom. Dokaz za trden namen Zedinjenih držav, da tudi nadalje ohranijo čvrsto v rokah zlato uzdo za brzdanje Evrope, je dala tudi pravkar zaključena reparacijska konferenca v Parizu, kjer se je vse izteklo po željah ameriških izvedencev Owena Younga in Pierponta Morgana. Načrt strokovnjakov je predvsem poskrbel, da pridejo Zedinjene države do svojega denarja ... Spričo nedvomne ameriške volje se je prva podala Velika Britanija in sklenila z washingtonsko vlado dogovor za odplačevanje svojega medvojnega dolga, ki je še danes v veljavi. Kot prva in kot najbogatejša med dolžnicami Amerike je Anglija najslabše odrezala. Pogoji, ki jih je podpisala, so trši nego pogoji, ki so si iih dokaj pozneje umele zagotoviti ostale dolžnice strica Sama. Seveda pa je začela Anglija tudi sama izterjevati posojila, ki jih je med vojno dovolila raznim zaveznicam. Pri sklepanju vseh tozadevnih pogodb se je držala takozvanega Balfourjeve?a načela, da ii morajo evropski dolžniki, vštevši nemške reparacije, plačevati toliko, kolikor mora sama dajati Ameriki. Pravičnosti tega principa se ne da dosti ugovarjati, ker je Anglija prav za prav še vedno pripravljena k splošnemu črtanju vojnih dolgov med zavezniki. Ko se je Velika Britanija podala ameriški terjatvi, ji je seveda morala slediti tudi Frnacija in druge ameriške dolžnice v Evropi. Francoska vlada je sklenila 1. 1926. z Ameriko tako zvano Mellon-Berengerjevo pogodbo, kmalu nato pa tudi z Anglijo Caillaux-Chur-chillov sporazum o ureditvi vprašanja medvojnih posojil. Francoska državna blagajna redno izplačuje letne obroke, določene v teh pogodbah, čeprav jih parlament še ni ratificiral. Poincare na tej ratifikaciji ni posebno insistiral, ker je čakal na končno ureditev vprašanja nemških reparacij. Hotel je biti gotov, da bo Nemčija krila vse vsote, ki jih bo Francija plačevala svojim upnikom. Zraven je tudi še upal, da se mu bo posrečilo vstaviti v pogodbe omejitveno klavzulo, ki washingtonska vlada ne mara o njej ničesar slišati in po kateri bi Francija plačevala svojim upnikom le v primeru, da Nemčija ne ustavi re-paracijskih plačil. Tako se je zadeva vlekla tri leta. Sedaj pa so okoliščine prisilile Poinca-reja, da je odkrito stavil vprašanje ratifikacije. Predvsem ga je Amerika opozorila, da bo brezpogojno zahtevala izplačilo trgovskega dolga v znesku 407 milijonov dolarjev, ki zapade 1. avgusta, ako ne bo dotlej Francija ratificirala pogodbe med Mellonom in Be-rengerjem. Na drugi strani ne kaže Franciji, da bi še nadalje odlašala ratifikacijo pogodbe med Churchillom in Caillauxom. Znano je, da smatra novi zakladni kancelar Snovvden to pogodbo za preugodno za Francijo. Le-ta se od nove delavske vlade v Angliji v vprašanju medzavezniških dolgov nima nadati nikakemu popuščanju. Vse to je Poincare upošteval in zato sedaj pritiska na takojšnjo ratifikacijo obeh pogodb. Odločen je celo izvesti ratifikacijo z golim sklepom vlade, če bi se parlament ne upal prevzeti odgovornosti za to nepopularno gesto. To vprašanje je prav sedaj predmet debate Beograd, 17. junija, p. Kakor znano, se ima k 12 odst. osnovnemu davku na dohodek od zemljišč po novem davčnem zakonu z dne 7. februarja 1928 plačevati poseben dopolnilni davek po vsoti skupnega katastrskega čistega dohodka vsega davku zavezanega zemljišča istega zavezanca v območju ene administrativne oblasti. Ta dopolnilni davek znaša po novli z 28. marca 1929 pri kat. dohodku do 2000 Din 2 odst., do 4000 Din 4 odst., do 6000 Din 6 odst. itd. z odbitki 0. 40, 120 itd. Sedaj je kralj na predlog finančnega ministra podpisal zakon, ki uvaja za ta dopolnilni davek posebne olajšave v prid kmečkim rodbinam s številnimi rodbinskimi člani. Cl. 27. se dodaje namreč nova točka, ki se glasi: »Obveznikom zemljarine, ki imajo v hišni zajednici več kot pet članov in ki kot poljedelci neposredno sami obdelujejo svoje posestvo, se znižuje dopolnilni davek za vsakega člana preko pet oseb po naslednji razpredelbi: 1. za 5%, ako ne presega dopolnilni davek po točki 2, tega člena 100 Din. 2. Za 4%. ako znaša dopolnilni davek po točki 2 tega člena 100 do 500 Din. 3. Za 3%, ako dopolnilni davek znaša 500 do 1000 Din. 4. Za 2%, ako znaša dopolnilni davek 1000 do 2000 Din. 5. Za 1%, ako znaša dopolnilni davek 2000 do 3000 Din. 6. Za pol % , ako znaša dopolnilni davek 3000 do 5000 Din. Dopolnilni davek nad 5000 Din se ne zmanjša. Kot člani hišne zajednice se po tem zakonu ne morejo smatrati: osebe, ki so stal-no odsotne; 2. osebe, ki se bavijo z obrtjo, industrijo in drugimi pridobitnimi posli, ali imajo samostojne poklice; 3. osebe, ki so v stalni javni ali privatni službi! 4. žene in otroci oseb, ki so navedene pod 2.) in 3.) Za one član« hišne zajednice. za katere se dopolnilni, davek zmanjša se ne morejo nobeni drugi davki v nobenem slučaju zmanjšati. Za zmanjšanje dopolnilnega davka, zemljarine, so dolžni obvezniki dokazati svojo pravico s prijavo v teku meseca januarja vsakega leta o resničnosti števila članov nišne zajednice. Za točnost prijav odgovarjajo tudi občinske oblasti. Za 1. 1929. se določa rok za predložitev prijav od dneva objave tega zakona pa do 31. julija t. 1. brez pravice do podaljšanja po čl. 4. zakona o neposrednih davkih. Ta zakon stopi v veljavo, ko bo objavljen v »Službenih Novinah«, in ima obvezno moč od 1. januarja 1929. Rusi in Macdonaldova pot v Ameriko Moskva, 17. junija, g. Maedonaldov sklep, da bo najprej odpotoval v Ameriko in pričel šele po tem potovanju razmotrivati vprašanje odnošajev do sovjetske Rusije, je izzval v Moskvi neugoden vtis. Čeprav bo potovanje v Ameriko pospešilo sporazum z Rusijo, ga vendar v Moskvi tolmačijo za neugoden znak. Po ruskem naziranju gre za ustvaritev nove enotne fronte, ki bo sicer drugačne strukture kot je bila svoječasno protiruska enotna fronta za časa Bald\vina, ki pa zaradi izrazitega gospodarskega značaja ne bo mogla v polni meri zadovoljiti sovjetske politike. Sovjetska Rusija bi obnovila z Anglijo diplomatske odnošaje na podlagi svoječasno razveljavljene pogodbe z avgustom 1924. Grško-italijansko prijateljstvo Atene, 17. junija, s. Ministrski predsed« nik Venizelos je sprejel danes italijanske novinarje, ki spremljajo zračno eskadro, ter jim izražal v f>ozdravnem nagovoru svoje občudovanje nad uspelim poletom italijanskih letal. Pri tej priliki je deman« tiral vesti, da je nasproten Italiji, baš pa da je ravno nasprotno resnica in da je vedno iskal prijateljstva z Italijo. Kar v preteklosti ni bilo mogoče, se je izvršilo sedaj za vlade Mussolinija, ki je uvedla perijodo srečnega prijateljstva med Gr» čijo in Italijo. Ovven Joung hvali nemško reparacijsko delegacijo Berlin, 17. junija d. Državni kancelar Franken-Muller je sprejel od predsednika reparacijske konference, Oven Younga brzojavko, v kateri se zahvaljuje nemški delegaciji na reparacijski konferenci za njeno iskreno sodelovanje in predloge, ki so omogočili podpis protokola reparacijskih pogajanj. Eksplozija tajnega skladišča streljiva Berlin. 17. junija, g. V Hohen Auendorfu pri Berlinu je prišlo v neki hiši do več eksplozij. Del poslopja je zletel v zrak, drugi pe je zgorel. V hiši je bilo tajno skrivališče orožja in municije ter ročnih granat, ki eo iz dosedaj neznanih vzrokov eksplodirale. Ruski dokumenti o svetovni vojni Moskva, 17. jun. d. Komisija, kateri je poverila sovjetska vlada pregled vseh do« kumentov nanašajočih se na svetovno voj» no, je javila službeno, da bo prihodnje dni izdala celo vrsto doslej še neznanih doku« mentov o svetovni vojni. Posebno zanimivi bodo dokumenti, ki se nanašajo na pred« zgodovino vojske. Tem dokumentom bo priloženo tudi večje število listin o pri« pravah za revolucijo v Rusiji in o posku« sih zavezniških intervencij v Rusiji. Kot poseben akt bo objavljen obširni vojni spis, o mobilizaciji ruske vojske ob izbru« hu svetovne vojne. Vsega skupaj bo ob» javljenih nad 700 važnih listin. Bavarci svare avstrijske fašiste Monakovo, 17. junija, d. Bavarski desni« čarski vladni tisk, ki je dosedaj vneto pod« piral in zagovarjal pokret avstrijskih naci« jonalističnih bojnih organizacij, je pričel poslednje čase kazati svoje nezadovoljstvo s tem pokretom. Tako je objavil nedeljski list »Bavarski kurir« uvodnik z naslovom: »Ali grozi Avstriji prevrat k fašizmu?« V tem uvodniku razpravlja pisec obširno o zadržanju avstrijskih nacionalističnih or» ganizacij ter jih svari pred usodnimi kora« ki v smeri kakih revolucionarnih pokre« tov. Voditelji teh organizacij so govorili poslednje mesece govore, ki kažejo, da je ta pokret že naperjen naravnost proti a v* strijski ustavi ter ogroža red in mir v A v« striji. Zaradi tega se je pričelo treznejše meščanstvo odtegovati od teh organizacij in je opažati znatno nazadovanje njihovega vpliva. Falouta čaka dosmrtna ječa? Praga, 17. junija s. Kazenska razprava pTOti kapetamra Faloutu se bo vršila v drugi polovici jiuJčja. FaJout se bo moral zagovarjati zaradi izdajanja vojaških tajnosti v miru, zlorabe uradne oblasti im nedovoljenega prekoračenja meje. Pod obteženimi okolnostmi zamore biti Falout obsojen na dosmrtno prisilno delo. Razrcrava proti oolfskemu finančnemu ministra Varšava, 17. junija g. Predsednik državnega sodišča je obvestil člane tega sodišča, da se bo vršila razprava proti bivšemu finančnemu ministru Gzecbowiozu, radi prekoračenja proračuna, dne 26. junija t. t Davčne olajšave za kmete s številno rodbino Važne spremembe določb o dopolnilnem davku na zem- Ijarino Paroplovna podjetia oproščena davkov Važen zakon za pospeševanje domačega parobrodarstva • Oprostitev državnih in samoupravnih davkov za 12 let Beograd, 17. junija, n. Kralj je podpisal na predlog finančnega ministra zakon, po katerem se domače pomorske in rečne paroplovne družbe in ladjedelnice oproščajo davka za 12 let, računajoč od 1. aprila 1928 dalje. Podjetja, ki so bila pozneje osnovana ali protokolirana, se oproščajo javnih dajatev od dneva, ko so bila predpisano registrirana, za naslednjih 12 let. Oprostitev obsega društveni davek, davek na poslovni promet, davek od zgradb teh podjetij, v kolikor ne služi- jo za stanovanja ali za kaka druga podjetja, nadalje vse doklade državnega, samoupravnega ali verskega značaja, ki se nalagajo na podlagi neposrednih davkov. Oproščajo se tudi uvozne carine in carinskih dajatev razen ležarine od pomorskih in rečnih parnikov ter motornih ladij, ki se uvažajo iz inozemstva. Končno so vsa ta jx>djetja oproščena ci plačevanja taks in pristojbin pri sklepanju raznih pogodb in drugih taksam podvrženih poslih. Predlogi naših rudarskih podjetij Državni rudniki naj se odstopijo v eksploatacijo domačim družbam — Premogovniki in železnice — Gospodarski in rudarski svet jejo za prevoz višje cene in da o zni- Beograd, 17. junija. V nedeljo je imelo Udruženje rudarskih podjetij v kraljevini SHS svojo letno glavno skupščino v Beogradu. Iz poročila o lanskoletnem delovanju posnemamo naslednje informativne odstavke: Preteklo poslovno leto je prineslo več načrtov zakonov in uredb, ki se nanašajo na rudarstvo, kakor vseh 9 prejšnjih let skupaj. Posebna komisija završuje stilizacijo načrta novega rudarskega zakona, ki bo sestavljen na podlagi najnovejših rudarskih zakonov inozemstva. Naše Udruženje zahteva, naj novi zakon uvede enake pravice za domače in tuje družbe glede razdelitve in obsega eksploatacije in naj se ravna po načelu, ki odklanja vse retroaktivne določbe. Nadalje zahtevamo od novega zakona, da podpira gospodarsko koncentracijo vseh rudarskih podjetij v državi, da uvede institucijo rudarskega sveta ter regulira uporabo domačega premoga in uvoz inozemskega. O komercijalizaciji državnih rudarskih podjetij pravi poročilo: V delovnem programu vlade od 21. marca t. 1. je minister šum in rudnikov najavil, da bo postala v drugi etapi njegovih del aktualna komercijalizacija državnih rudarskih podjetij. Ta komercijalizacija državnih rudarskih podjetij bi bila nepotrebna, ako bi se našla močna skupina najnaprednejših domačih rudarskih podjetij, ki bi se obvezala prevzeti vsa državna rudarska podjetja v eksploatacijo, kar je že po dosedanjih zakonih dopustno. S tem bi bila izvršena malodane integralna koncentracija ra-cijonalno obratujočih rudnikov po najnovejših načelih, kar bi saniralo sedanjo krizo in ustvarilo predpogoje za težko industrijo v naši državi. O nabavkah premoga za državne železnice pravi poročilo, da so tudi letos obstojale težave. Pravilnik o teh nabavkah je bil priznan od obeh strani. Slo je le za cene. obresti, v posameznih primerih za kontingent, predvsem pa za trajanje pogodb. Zmagalo je naziranje Udruženja, da mora pogodba trajati najmanj 1 leto. Dalje je Udruženje dokazalo, da se povsod po svetu plaču- v finančni in zunanje-politični komisiji zbornice. Naj se izteče stvar tako ali drugače, sme se z gotovostjo računati, da pride do ratifikacije še v tem poletju. žanju ne more biti govora. Največji uspeh pa je Udruženje doseglo s tem, da ie preprečilo uvoz inozemskega premoga. Rudarstvo kot samostojna gospodarska stroka želi, da se čim prej ustvari misel državnega gospodarskega sveta, ki bo mogel vse gosjx>darske panoge združiti na enoten državni gospodarski program za več let naprej. Kraljev povratek v Beograd Beograd, 17. junija p. V spremsitvu ministra dvora Bore Jeftiča se je kralj danes dopoldne vrnil v Beograd iz Topole, kamor je odpotoval v soboto. Privilegirana agrarna banka Beograd, 17. jun. p. V dveh do treh dneh se bo vršila v ministrstvu za poljedelstvo in vode konferenca strokovnjakov zainte« resiranih ministrstev in uglednih voditeljev gospodarskega življenja. Konferenca bo razpravljala o tehnični strani in delu ne* davno z zakonom ustanovljene Privilegira* ne agrarne banke. Vpis delnic nove agrarne banke napre« duje nad vse pričakovanje. Za akcije no« vega denarnega zavoda se zanimajo tudi ugledni in trdni finančni zavodi inozem« stva. Kakor je izjavil komisar Priv. agrar« ne banke, je pričakovati, da bo namesto predvidenih 300 milijonov podpisano delnic za okrog 400 milijonov dinarjev. Beograjsko bivanje poslanika Spalajkovica Beograd, 17. jun. r. Bivanje našega po« slanika dr. Miroslava Spalajkovica v Beo« gradu so gotovi inozemski listi, ki so ne« prijateljsko razpoloženi napram naši dr« žavi, spravljali v zvezo z izpremembami notranje«političnega značaja. Današnja Po* litika objavlja zaradi tega izjavo poslanika dr. Spalajkovica, da se je mudil v Beogra« du samo zaradi družinskih razmer, ker mu je obolela mati. Nove tarifne določbe za promet z Italijo Beograd, 17. junija, p. S 1. julijem stopijo v veljavo novi dodatki k tarifi o prevozu blaga in živali med našimi posrtajami in postajami italijanskih državnih železnic. S temi dodatki so izvršene mnoge izpre-membe in dopolnitve v dosedanjih tarifnih postavkah med obema državama. Letalo v borbi z morskimi valovi Pri prisilnem pristanku potniškega letala proge Pariz-London je utonilo 8 potnikov Lonjon 17. junija s. Angleško potniško letalo »i-ity oi Uttavva« ki vrš. redno letalsko službo na. progi London-Pariz-Curij se je moralo danes dopoldne zaradi poškodbe motorja nad Rokavskim zalivom spustiti dve in pol morski milji od rta Dungeness v morje. Oficijelna vest angleške zrakoplov-ne družbe, da se ie vseh 11 potnikov, ki so bili v letalu rešilo, ni popolnoma točna. Osem potnikov, ki se niso mogli rešiti s svojih sedežev, je utonilo. Tri potnike, pilota in mehanika pa je rešila pomožna ladja. Letalo, angleški aparat znamke Handley-Page, je startalo ob pol 11. dopoldne s ciljem v Pariz. Tričetrt ure pozneje, ko je bilo že nad odprtim moriem, je nenadoma prenehal delovati motor. Pilot ie skušal s s prostim letom poleteti nazaj na Dungenes, kar pa se mu ni več posrečilo. Odposlal je brezžično brzojavko naslednje vsebine: 700 metrov visoko defekt na stroju. Dungenessa ne morem več doseči in skušam pristati po-leg kakšne ladje. K nesreči je padla nad morje še gosta megla in ie pričelo morje zelo valoviti. Ker ni bilo letalo opremljeno za pristajanje na morju, so ga pričeli valovi premetavati po gladini in vdirati v notranjost prvega potniškega oddelka, kjer je bilo osem potnikov privezanih k sedežem. Potniki so bili zaradi nenadnega pristanka na moriu izgubili prisotnost duha in se pozabili sami odvezati raz sedežev. Par trenutkov nato so že postali žrtev valov in utonili priklenjeni na svoje sedeže. Trije potniki, mehanik in pilot pa so bili pri rešitvi tako poškodovani, da ie pripisovati le srečnemu naključju, da niso našli tudi smrt v valovih. Rešene potnike so odpeljali takoj v bolnico. Med potniki ie bilo 6 žensk. London, 17. junija, g. V nasprotju z vestmi, da je osem potnikov angleškega letala »City af 01awa« utonilo, zatrjujejo druge, da je vse potnike in mehanika rešila ribiška ladja. Pilot je ostal na krovu letala in ga je odnesla struja. Rumunski protesti proti Youngovemu načrtu Rumunski tisk smatra Rumuniji dovoljeno kvoto za mnogo premajhno — Opasen položaj rumunskih financ Bukarešta, 17. junija g. List »Cuventul« se bavi z zaključnim poročilom komisije reparacijskih strokovnjakov in označuje kvoto, ki je bila dodeljena Rumuniji kot popolnoma neupravičeno in za dosti premajhno. List pravi, da je ta kvota še mnogo nižja, kot kvota Portugalske >n Jugoslavije. Z obžalovanjem beleži list okolnost. da naj bi bila po zaključnem poročilu Rumuniji suspendirana reparacijska plačila za dobo 6 mesecev, to je do marca 1930 Ta določba je spravila Rumunijo v zelo mučno situacijo, ker bodo padli vsi izdatki, ki bi bili sicer kriti iz reparacijskih plačil, na breme rednega proračuna in motili njegovo ravnovesje. »Cuventul« ne veruje, da bi vlada podvzela protestno akcijo, opozarja pa na sklep konference Male antante v Beogradu, da bodo države Male antante v reparacij-skem vprašanju postopale enotno. »Adeverul« poroča, da sta imela Titulescu in rumunski zastopnik pri reparacijski komisiji, Gauceanu, razgovor, ki se je nanašal na stališče Rumunije glede reparacijske kvote, ki ji je bila priznana. Nove volitve na češkoslovaškem Minister dr. Stina je odločno zanikal možnost novih volitev pred potekom zakonite dobe — Sožitje med Nemci in Čeho- slovaki Praga. 17. junija g. Delovni minister dr. Stina je imel v Hebu zelo važen političen govor, v katerem je med drugim izjavil, da življenski interesi in duševno razpoloženje obeh na Češkoslovaškem živečih narodov, nikakor ni tako različno, kakor ga je predstavljalo narodno sovraštvo v zadnjem desetletju. Bivši ministrski predsednik Šve-hla je že dolgo pred sedanjo češkoslovaško-nemško koalicijo deloval za sodelovanje nemškega in češkega poljedelstva in za pomirjenje med obema narodoma. Z ozirom na razne govorice o skorajšnjih novih volitvah je izjavil minister, da gre za napačne račune opozicije. Samo po sebi je umevno, da se pojavljajo v koaliciji nasprotstva, ki pa nikakor niso takšna, da bi .iih ne bilo mogoče rešiti v koaliciji sami. Pred potekom zako- nite dobe ni nikakor računati z novimi volitvami. Zakona za ureditev čsl. valute Praga, 17. junija h. Finančno ministrstvo je poslalo danes koaliranim strankam na vpogled dva važna finančna osnutka. Prvi osnutek se nanaša na češkoslovaško Narodno banko in naj bi pospešil amortizacijo novčaničnega dolga, ki bi moral biti do najmanj ene tretjine krit z meničnim eskontom in lombardom. Drugi osnutek se nanaša na relacijo krone napram dolarju oziroma zlatu. V bodoče se bo relacija izražala neposredno proti zlatu, in sicer za eno krono 44.58 mg zlata to je današnja vrednost treh dolarjev. S to novelo bi bila odpravljena dolarska relacija iz valute. Glavne določbe novega zakona g civilnosod- nem postopku Osnovo novega zakona tvori dosedanji avstrijski zakon — Razprava pred Vrhovnim zakonodajnim svetom se bo vršila v najkrajšem času .Pred kratkim smo poročali, ;da ie posebna komisija, ki je bila imenovana od ministra pravde, definitivno redigiiala načrt novega zakona o tivilnosodnem postopanju, ki bo veljal za vso državo. S tem zakonom bo storjen v pogledu unifikacije našega zako-nodavstva ogromen korak naprej. Projekt se nahaja sedaj pred Vrhovnim zakonodajnim svetom, kjer ga. v imenu ministra zastopa načelnik dr. Eisner. O vsebini novega zakona se doznavajo naslednje podrobnosti: Osnovo novega zakona tvori sedaj v Slo- skimi sodišč1 in končno najenostavnejši postopek v kzv. bagatelnih zadevah v vrednosti do 1000 Din. Razsodbo v bagatelnih pravdah je mogoče izpodbijati iz ničnostnih razlogov in pot na kasaciio je izključena. Za postopek pred okrožnimi sodišči je predvideno obvezno zastopanje potom odvetnikov. Postopek pred sodiščem temelji na načelih ustmenosti, neposrednosti in svobodne ocene dokazov. Cilj je ugotovitev materi-jalne resnice. S tem v zvezi načrt novega zakona ne omejuje uporabe dokazovanja in veniii in Dalmaciji veljavni zakon o civjl- I odklanja dosedaj n. pr. v Srbiji uvedene a l^nmiclin c-r\ 1 o TO ti 1 T n r tfl 1 n O rl.nl-O Tn A j ± r% « : _ U:1. nosodnem postopku. Komisija se je zanj od ločila zato, ker spada priznano med najboljše tovrstne zakgne v sodobnem pravnem življenju Po načrtu je predviden sistem 3 instanc. V prvi instanci sodijo sreska sodišča v predmetih, ki ne predstavljajo vrednosti nad 12.000 Din. Okrožna sodišča bodo razsojala v pravdnin zadevah v vrednosti preko 12.000 Din. Tožbe pred sreskim sodiščem bodo razsojali sodniki poedinci, tož be za vrednosti pod 30.000 Din pred okrožnimi sodišči bodo razsojali tudi sodniki poedinci, a za vsote preko tega zneska je predviden sodni kolegij. Drugostopna sodišča so okrožna sodišča v pravnih lekih proti odločbam sreskih sodišč in apelaciiska sodišča v pravnih lekih proti odločbam okrožnih sodišč. Sodišče tretje stopnje je kasaciia in sicer za one spore, v katerih so nižja sodišča izrekla nasprotujoče si sodbe in za one, o katerih so nižja sodišča izrekla sicer enake sodbe, pa je vredost spornega predmeta večja od 5000 Din. Načrt osvaja tri vrste postopanja. Postopek v zadevah večje vrednosti pred okrožnimi sodišči, enostaven postopek pred sre- formalne dokaze. V tem oziru .ie bilo premagati velike težkoče, ker se je v projektu dolgo držalo načelo, da naj bo za spore preko 3000 Din dovoljen le dokaz z listinami. Usvojen je princip, da sodnik po svojem prevdarku tudi sam odreja dokazna postopanja, odloča o ogledu na licu mesta jn o zasliševanju prič. S tem omejevanjem svobodne dispozicije tožbenih strank se preprečijo šikane in nerednosti v toku razprave in pravde. Glede drugoinstančnega postopanja velja načelo, da se ima razsodba prvoinstančnega sodišča proučiti na podlagi dejanskega položaja, kakor je bil ugotovljen pred sodbo v prvi stopnji. Strankam je prepovedano iznašati pred drugo instanco nove dokaze, razen v primerih, kjer so ti novi dokazi potrebni za pobijanje ali utemeljitev prizivnih razlogov. S tem se preprečuje, da se težišče pravde prenaša na višje instance. Načrt predvideva zatem še vrsto posebnih postopkov: mandatni postopek v meničnih in čekovnih pravdah, postopek za primer odpovedi zakupa in postopek pred razsodišči. Spominska knjiga ob univerzitetni desetletnici Za desetletnico univerze kralja Aleksandra 1. izide obsežna spominska knjiga (560 strani v leksikalneni formatu), ne običajna slavnostna publikacija, marveč važno kul-turno-historično delo. Skoraj polovico knjige zavzemata dve zgodovinski razpravi. Prvo (229 strani) je napisal g. proi. dr. Janko Polec: Starejše višje šolstvo v Ljubljani in borba za ustanovitev univerze. Pisatelj najprej poroča o jezuitskem kolegiju ter o zavodih in družbah za višje študije v 17. in 18. stoletju. Izredno zanimivo in važno je poglavje o francoski visoki šoli (Ecole cen trale), bogato novih, iz arhivov zajetih po datkov. Po poročilu o demontiranju visoke šole do i. 1848. sledi zgodovina borbe za lastno univerzo od 1. 1848: naprej preko dobe taborov do let pred svetovno vojno z viškoma v letih 1898. in 1908/9. Za tem neveselim poglajem o brezuspešnih trudih in bojih pride jasnejše: povest o delu in pripravljanju za ustanovitev univerze v narodni državi in poročilo o usta novitvi sami. Druga razprava (30 strani) je izpod peresa g. prof dr. Frana Kidriča Zgodovina ljubljanskih knjižnic. Obe raz> pravi sta bogato ilustrirani s skrbno izbranimi in kulturno-historično pomembnimi podobami. — Drugi de! knjige podaja sliko desetletnega razvoja in dela univerze, njenih fakultet, institutov in seminarjev. Tudi ta del je bogato ilustriran. Poročilo se konča s seznamom znanstvenih publikacij akademskih učnih moči. Knjigi je pridejanih 14 tablic s podobami. Do 25. junija se knjiga lahko naroča po znižani ceni 200 Din (s poštnino 210 Din) naravnost pri sekretarijatu univerze kralja Aleksandra I., Ljubljana. V knjigarnah bo cena za običajni knjigotržni pribitek višja: 265 Din (brez poštnine). Pri univerzitetnem sekretarijatu naročeni izvodi se bodo začeli razpošiljati 25. t. m. Silen potres na Japonskem in Novi Zelandiji Na otoku Hokhaido je porušil potres več mest in opustošil cele pokrajine — V severni Novi Zelandiji je našlo smrt pod razvalinami več sto oseb Tokio, 17. jun. s. Na severnem delu ja* ponskega otoka Hokkaido je divjal silen potres, ki je zahteval številne človeške Načrt zadružnega zakona Na nedeljski letni skupščini. Glavne zadružne zveze v Beogradu, o čemer poročamo v gospodarskem delu lista, se ie obravnaval tudi načrt zakona o gospodarskih zadrugah. Po sprejeti de-firnitivrni redakciji vsebuje načrt, ki bo predložen ministru za kmetijstvo, med drugim naslednja važnejša mesta: Za gospodarsko zadrugo v zmislu tega zakona se smatra družba, ki ima: neopredeljeno število članov; nalogo, da po načelu samopomoči pospešuje s skupnim poslovanjem gospodarstvo svojih članov; da poslovnega prebitJka ali sptoh ne razdeljuje med člane ali pa razdelijuje sorazmerno z vrednost jo prometa članov z zadrugO'. Gospodarske zadruge vrše v mejah tega zakona in po svoji nalogi naslednje posle: sprejemanje denarja na š+edejo in izdajanje posojil članom, skupno nabavljanje ali proizvajanje vseh srectetev za posebno ali skupno uporabo, skupno proizvajanje ali pre delovanje proizvodov svojih članov, skupna prodaja proizvodov, svojih ali od svojih zadružnikov, skupno zavarovanje (proti ognju, toči, bolezni itd.). Vsaka zadruga lahko vrši v istem času enega ali več omenjenih poslov z izjemo zadrug za zavarovanje, ki se morajo omejiti samo na zavarovanje Za zadružno zvezo se smatra zadruga, ustanovljena po tem zakonu s svrho: da vrši revizije v včlanjenih zadrugah, da podpira ustanavljanje novih zadrug, da sprejema zadruge v člansko zvezo in da jih vodi ter da se briga za pravilno delo in napredovanje včlanjenih zadrug, da vrši za svoje zadruge vse posle, ki jih morejo opravljati posamezme zadruge za svoje člane. da zbira od zadrug in jim nudi sta-tstione podatke, pravne in ekonomske nasvete, da brani koristi zadrug. „ Vsaka zadruga mora biti član kakšne revizijske zveze. Izven zveze je lahiko najdalie šest mesecev. Za ustanovitev revizijske zveze je potrebno najmanj sto gospodarskih zadrug. Skupščina Glavne zadružne zveze.je ta načrt sprejela z večino glasov. Le delegat Vojislav Gjorg.ievič ie v imenu Zveze s-bsk h kmetijskih zadrug podal izjavo, da se njegova Zveza ne strinja s členom 57. načrta, ki pravi, da ima lahiko posamezen zadružnik po deset glasov na skupščini. Po nazira-nju njegove Zveze more imeti posamezen zadružnik le en glas. f Aretaciia lažnega advokata Beograd, 17. junija, č. Iz Negotina noro-eajo o senzaeijonalni aretaciji tamošnjega advokata dr. Vasilija Mijovica, ki je doš-l iz Beograda pred letom dni v Nesotin in tam otvoril svojo pisarno. Na sodišču «o kmalu opazili, da je slab iD nespreten pravnik. Pričele so se širiti, razne govorice in k meno jfrodieč' pzv&Io Mi jo/"a hfl} predloži svojo doktorsko diplomo. Mijovič je proti tej zahtevi protestiral, a ko je sodišče ponovno zahtevalo predložitev diplome, je izjavil, da je študiral v Parizu, a da je diplomo izgubil; obljubil je, da si bo kmalu priskrbel drugo. Med tem se je ministrstvo pravde potom zunanjega ministrstva obrnilo na pariško univerzo^ ki ie odgovorila. da pod imenom Vasilija Mijovica na pariški univerzi sploh ni bilo nobenega slušatelja, še manj pa da bi kdo postal doktor. Na podlagi tega odgovora je bil Mijovic aretiran in se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu. Aretacije v Zagrebu Zagreb. 17. junija, n. Danes popoldne je policija aretirala pisatelja Miroslava Krležo in publicista Stevana Gaiogažo zaradi komunistične propagande. Disciplinarna preiskava iroti bivšim uradnikom mi-^ktrstva za šume in rudnike Beograd, 17. jun. p. Kabinet ministra za šume in rudnike je izdal nocoj naslednji komunike; Danes je Državni svet kot disciplinarno sodišče sklenil, da uvede disciplinarno po* stopanje proti gg. dr. Luji Novaku, po« močniku ministra za šume in rude v po* koju, Miodragu Stamenkoviču, generalne« mu direktorju za šume, Slavoljubu Iliču, načelniku ministrstva v p., Karlu Karoti in Ivanu Sirerju, direktorjema ministrstva za šume in rude v p., Tovanu Hohu, inspek* torju ministrstva v p., dr. Dimitriju Milo« ševiču, pravnemu referentu direkcije za šu» me in rudnike v Sarajevu in proti Rado* vanu Bačiču, šumskemu inženjerju. Ta sklep Državnega sveta je bil storjen na podlagi izvršene preiskave nad navedenimi uradniki, ki jo je Državni svet vodil nad štiri mesece od dne, ko mu jih je na pod* lagi obtožbe izročil minister za šume in rude. Nepravilnosti, ki jih ministrstvo za šume in rude očita in za katere obtožuje svoie bivše najvišje funkcijonarje, so bile odkrite od anketne komisije bivše Narod* ne skupščine. Bile so predmet obširnim ko* mentarjem časopisja in javnosti. Nadaljnjo preiskavo je vodil minister za šume in ru* de in zaslišal obtožene uradnike na pod« lagi konkretnih obtožb in prestopkov. Uradnikom, proti katerim je Državni svet uvedel disciplinsko postopanje, bo sodilo tretje odelenje Državnega sveta na javni razpravi, ki se bo vršila zaradi obilnosti gradiva šele po sodnih počitnicah 17 sep* tembra. Razorava zaradi nedostatkov ori gradnji nove železnice Beograd, 17- junija, p. Pred Državnim svetom se je danes pričela razprava proti in-ženjerjem in gradbenim šefom, ki so vodili gradnjo železniške -proge od Topčfderja do Male Krsne. Obtožnico, da so s svojo malomarnostjo pri gradbi povzročili državi nad 9 milijonov Din škode. Prepovedane manifestacije 20. junija Sušak, 17. junija, n. Policija je danes izdala razglas, v katerem prepoveduie vsake manifestacije na dan 20. junija ob priliki obletnice krvavega dogodka v Narodni skupščini. Ljubavna drama italijanskega oficirja Sušak, 17. jun. n. Na Reki se je pripeti* la v stanovanju infanterijskega kapitana Camilla, ki je bil nedavno premeščen iz Pu* Ija na Reko, krvava drama. V njegovo sta« novanje je nenadoma prišla njegova zaro* čenka iz Pulja, dekle iz dobre družine, ter Kongres slovanske agrarne mladine Varšava, 17- junija, p. Včeraj se je vršil v Poznanju tretji kongres Zveze slovanske agrarne mladine. Kongresu prisostvuje nad 500 delegatov iz vseh slovanskih držav. Po svečani otvoritvi je bila s kongresa odposlana pozdravna brzojavka predsedniku poljske republike. Za tem so pozdravili zborovanje in delegate predstavniki agrarne mladine iz Jugoslavije, Bolgarske, Rusije, Češkoslovaške in zastopniki lužiških Srbov. Po otvoritvi so se slovanski delegatje napotili pred spomenik Mickievicza, kjer so položili vence. Konference ministra dr. Marinkoviča Beograd, 17. junija, p. Ministri, ki so v soboto odpotovali iz Beograda, so se davi vrnili v Beograd. Zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je vrnil iz Požarevca, je sprejel tekom dopoldneva angleškega poslanika Kennarda, nato pa francoskega poslanika Darda. Obe konferenci spravljajo v zvezo z znanim člankom angleškega ministrskega predsednika Mae-donalda, ki se jfe energično zavzel, da se razširi zaščita narodnih manjšin na vse države, zlasti tudi na Italijo. Potrjen preiskovalni zapor nad dr. Žaničem Beograd, 17. junija p. Državno sodišče za zaščito države je imelo danes sejo, na kateri je razpravljalo o preiskovalnem zaporu in o sodnem postopanju proti odvetniku in bivšemu narodnemu poslancu dr. Mi-Ioradu Žaniču. Državni tožilec je obtožil dr. Zaniča zaradi dejanj v smislu čl. 3. zakona o zaščiti države in Državno sodišče je potrdilo preiskovalni zapor. Tozadevni sklep je dr. Žaniču sporočil član Državnega sodišča Trajko Stamenkovič, ki je bil istočasno določen za preiskovalnega sodnika v tem procesu, Ljubljanska železniška direkcija se ne razširi Zagreb, 17. junija n. »Novosti« poročajo v svojem gospodarskem delu, da je ministrstvo saobrača.ia odklonilo projekt, naj bi se žel. proga do Zagreba in tikzv. zagorska železnica Zagreb—Varaždin dodelile upravi lij/ub-Kanslke direkcije. Nov slovenski odvetnik v Beogradu Beograd. 17. junija, p. Z dekretom ministra pravde je pripuščen kot pravobranitelj in odvetnik pri prvostopnem sodišču v Beogradu dr. Vladimir Gloser iz Maribora. Pasivnost ameriške trgovinske bilance Newyork, 15 jrni.ioa d. Ameriška trgovinska bilanoa Je od 1. aprila 1926 zepet prvič za mesec maj pasivna, ker je presegla vrednost uvoza izvoz sa celik 14 milijonov doJanjev. Vest o pasiVlak« je šegava otroška pesmica za mešani zbor, ki bo kot zaključna koncertna točka gotovo izzvala mnogo navdušenja vsled pri-proste, a dovtipne ilustracije lokomotive, njenega pihanja in puhanja. Narodna »Zdravi-ca« v priredbi J. Pavčiča in istega prireditelja »Oh kaj se boš jokala« sta efektni ]>es-mici za podeželske zbore. Vilko Ukmar, ki je nedavno z začetnicama debutiral kot koncertni kritik, skuša svoje moči nad Bevkovo neproblematično, naivno otroško pesmico »Lisica-tatica«, ki pa pod okornimi mahljaji skladateljivimi mnogo izgubi na šegavi naga j i vos t i, ki je zanjo značilna. Skladatelj je uporabil preveč dramatičnega aparata za pri-prosto besedilo in di6krepanca med voljo ia močjo je preočitna. Nekatere tiskovne napake so očitne in jih je lahko popraviti n. pr. v zadnji vrsti 16. strani, takt 1./. »Zbori« vrše veliko delo za povzdigo naše glasbene kulture, osobito na deželi, za katero so bržkone v glavnem tudi namenjeni. L. M. g. A A Ji i M raji in ljudje Višji ii sodni svetnik Mihael Vehovar f Ljubljana, 17. junija Po dolgotrajni bolezni je v soboto ponoči preminul višji sodni svetnik g. Mihael Vehovar, odličen pravnik in kremenit značaj, ki ni nikdar klonil v borbi za pravice naroda. Pokojnik je bil 2/. septembra 1875. rojen v Pristavi (okraj Šmarje pri Jelšah), kjer so imeli njegovi starši skromno kmetijo. Ker je deček kazal veliko nadarjenost, so ga starši poslali v gimnazijo v Celje. Po končanih gimnazijskih študijah 1. 1895. je pokojnik odslužil najprej enoletno vojaško službo. Da bi upoznal češki narod, se je odločil, da služi vojake v Pragi. Dodeljen je bil k 73. pešpolku. kjer so bili po večini trdi Nemci iz Heba Nato ie študiral pravo v Gradcu, ki ga je absolviral 1. 1904.. nakar je prakticiral pri ljubljanskem deželnem sodišču ter bil kmalu imenovan za av-skultanta. L. 1908. ie bil imenovan za sodnega adjunkta ter prestavljen v Višnjo goro, kjer je ostal več let. Leta 1917. med vojno je bil prestavljen v Idrijo in imenovan za tamošnjega svdnega predstojnika. Zaradi svojega korektnega in koncilijantnega postopanja si je pridobil splošne simpatije med vsemi prebivalci idrijskega sodnega okraja. Ko so Italijani po prevratu 1. 1918. zasedli Idrijo, .ie vztrajal na svojem položaju ter vestno vodil vse sodne posle. Po končani aneksiii Idrije se ie pokojnik pod pritiskom razmer I. 1921. izselil v Jugoslavijo ter se nastanil v Ljubljani. Bil je sprejet pri deželnem sodišču v Ljubljani. Pokojnik je bil v pravniških krogih zelo Čislan ne samo kot iskren tovariš, marveč tudi kot temeljit pravnik. Imel je široko obzorje ter je poznal zelo obširno pravno literaturo. Danes, v ponedeljek .ob 17. se je vršil dostojen pogreb pokojnika izpred hiše žalosti na Resi.ievi cesti na pokopališče pri Sv. Križu. Poleg žalujoče družine in ostalih sorodnikov so se pogreba udeležili v prav lepem številu njegovi sodni tovariši s predsednikom deželnega sodišča g. Rekariem na čelu. mnogi drugi pravniki in pokojnikovi sošolci. Blag mu spomin! Prosvetni dan ZKD v Ptuju Zveza kulturnih društev v Mariboru je za nedeljo 16. t. m. dopoldne sklicala v Narodni dom delegate svojih članic iz ptujskega sodnega okraja, povabila pa je izven tega še razne znane kulturne in gospodarske delavce iz Ptuja in iz okraja na prosvetni dan, ki je imel nalogo, da se ustvarijo temelji za globoko zasnovano prosvetno in gospodarsko akcijo tekom letošnjega leta v okraju. Odzvalo se je iepo število 31 delegatov, ki so zastopali skoro vse okoliške okraje. Temeljna poročila sta podala predsednik ZKD Skala in odbornik Spindler, prvi o splošnih nalogah o prosvetnem in gospodarskem delu, drugi pa specijalno o stanju prosvetne in gospodarske organizacije v okraju ter o tem, kako je mogoče to organizacijo izpopolniti. Debata, katere se je udeležila cela vrsta delegatov, je iznesla zanimive momente o težavah prosvetnega dela, podala pa je tudi dokaz, da je mnogo dobre volje in odločnosti za delo. Določil se je za ves sodni okraj 10-članski pododbor ZKD, ki ima nalogo, da gre centrali ZKD z nasveti in z inicijativnim delom na roko. Ne dvomimo, da bo jesenska in zimska sezona prosvetnega in gospodarskega dela ZKD v ptujskem okraju rodila •epe sadove. Strašna nevihta in požar Kranj, 17. junija Preteklo soboto je pred polnočjo vladalo v kranjskem srezu neurje, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Po deveti uri so se pričeli valiti z gorenjskega kota črni oblaki. ki so se usmerili proti jugovzhodu. Mimo Kranja je prešlo brez hujšega: šele nato je element viharja pokazal svojo moč. Najhuje je trpel pas občin Voglo, Brniki proti Cerkljam in Kamniku. Črni oblaki so nudili na prvi pogled sliko groze. Pričelo je bliskati in grmet'. Neprestane strele so v neznatnih presledkih razsvetljevali črno temo, da je bilo za vsak hip svetlo kakor podnevi daleč po Gorenjskem. Nad terijotrijem občine Voglje je nevihta divjala z vso grozo. Najstarejši ljudje, že 80-letni. ne pomnijo kaj takega, kakor ie bilo preteklo soboto. Neurje je trajalo nad eno uro: zgledalo je, da je napočil sodni dan. Med močnim grmenjem in bliskanjem Pri nagneniu k maščobi, orotinu. sladko-secnosti izboljšuje naravna »Franc Josef- ova grenčica« delovanie želodca in črevesa in traino pospeši prebavo. Raziskovalci na polhi zdravmiiške vede o nresnavlianiu za-triujejo da so dosegli z >-Franc Josefovo vodo« siiaiine rezultate. Dobi se v vseh drogeriiah in sneceriiskih trgovinah. so udarjale strele. Kmalu je vas razsvetlil ogenj, ki je nastal zaradi strele na posestvu Marije Osel. Užgala je gospodarsko poslopje, nato je ogenj zajel še šupo in drvarnice, kar je uničil do tal. Gašenje je bilo zaradi nevarnih okoliščin zelo otežkočeno. Kakšni nevarnosti za življenje so bili izpostavljeni gasilci, priča to, da je strela ponovno udarila v goreče poslopje. K sreči so bili gasilci pri hidrantu. Ljudje se skoraj niso upali iz hiš. Iz sosednjih vasi razumljivo niso prišli na pomoč gasilna društva, ker so bila v pripravljenosti, da nastopijo in branijo lastne hiše in. vasi pred ognjem. S kako grozo je divjala nevihta, osvetljuje dovolj tudi dejstvo, da je po nastanku ognja udarila strela še petnajstkrat v neposredni bližini vas< v kozolce, hiše in vaške mlake. Kakor nam sporočajo, je strela zanetila požar tudi v sosednji vasi Zgornji Brniki. Ogenj je povzročil znatno škodo. Nesreča na Kapli Kapla. 17. junija Te dni je doletela kruta nesreča družino Šantel. Mali sinček je nesel v spremstvu brata očetu južino v gozd. Do očeta, ki je opravljal drvarsko delo, pa je prišel ravno v trenutku, ko je posekano drevo padalo. Deček je sicer odskočil, a ga je ena veja padajočega drevesa zadela tako nesrečno, da mu je zdrobila glavo in da je bil pri priči mrtev. Druga nesreča, ki je vzbudila mnogo sočutja med soseščani, pa se je dogodila v dneh, ko je divjala po Kozjaku in ob meji huda nevihta. Približno uro hoda od cerkve proti Ožbladu je strela udarila v hišo posestnika Viltužnika. po domače Adama. Zgorela je sta skedenj in gospodarsko poslopje. Zavarovalnina je majhna. Revežem je nudil prvo pomoč naibližn.ii sosed. Motociklistična nesreča Zagrebčana Kakor je že »Ponedeljek« na kratko poročal. se ie zagrebški arhitekt Drago Crnokrak težko ponesrečil pri motociklistični vožnji na ljubeljski cesti. Prepeljan je bil s privatnim avtom v ljubljansko javno bolnico. Kakor nam sedaj kratko javljajo, se je 26-letni arhitekt Drago Crnokrak. stanujoč v Zagrebu. Imbrešičeva ulica, v nedeljo udeležil tekmovalne motociklistične vožnje na progi Ziri—Ljubelj, ki so jo priredili zagrebški motocikiisti. V bližini Tržiča je Drago Crnokrak zadel na cest ob večji kamen. Protisunek je bil tako močan, da ie arhitekt zletel z motorja ter z glavo priletel ob obcestni brzojavni drog. Obležal je na mestu popolnoma nezavesten. Motocikliste spremljajoči privatni avto nekega Zagrebčana je ponesrečenca odpeljal v bolnico. Zagrebški arhitekt si je razbil čeljust, dobil težko rano na prsih in si zlomil desno roko. Nezavestnega so pripeljali tovariši k tržiškemu zdravniku dr. Pancetu, ki mu je nudil prvo pomoč in odredil prevoz v bolnico. Nesreča se je dogodila zaradi prehitre vožnje in nepoznanja proge. Vsa znamenja avtomobilskega kluba, postavljena za orijeu-tacijo in svarilo, ne zaležejo včasi nič. Strast hitre vožnje premaga večkrat čut sigurnosti in vozači postanejo slepi za vsako nevarnost Pred tednom dni si je na ovinku Jeterci zlomil roko znani tržiški podjetnik g. Rupar. Prehitro je vozil z novim, nena-vajenim motociklom. Nesreč ne bo konec, dokler avtomobilisti in motocikiisti ne bodo vozili v polni zavednosti nevarnosti za sebe in za svojo okolico. Diplomski izoiti na tehniški srednji šoli v Ljubljani Pismeni izpiti so se vršili od 31. maja do 8. junija, ustni izpiti od 10. do 15. t m. Predsednik izpraševalnega odbora je bil kot odposlanec ministrstva za trgovino in industrijo inž. Jaroslav Foerster, profesor teh. fakultete v Ljubljani. Na arhitektonsko-gradbenem odseku je izpit opravljalo 17 kandidatov in je izpit opravilo z odličnim uspehom 1, s prav dobrim uspehom 1. z dobrim uspehom 7, z zadostnim uspehom 3: dva kandidata sta bila odklonjena za 3 mesece, dva za 6 mesecev in eden za leto dni. Diplomski izpit so opravili: Peter Bren, Leopold Bricelj. Albina Grum, Ivan Kraigher, Jožef Lanegger, Mirko Peklar, Jožefa Perčič, Josip Pirnat. Josip Primožič. Štefan Sraka, Jelina Stare, (z odliko), Drago Umek. Na strojnem odseku je izpit opravljalo 21 kandidatov in je izpit opravilo z odličnim uspehom 1, s prav dobrim uspehom 2. z dobrim uspehom 10, z zadostnim uspehom 4: štirje kandidati so bili odklonjeni za 3 mesece. Diplomski izpit so opravili: Rudolf Amon (z odliko), Nikolaj Barbarič, Anton Camer- nik, Viktor Cučnik, Anton Germek, Ferdinand Hladnik, Franc Jerina, Stane Knez, Ivan Košir, Ervin Perne, Ivan Perovič, La-voslav Petovar, Anton Pirjeveot Milutin Seidel. Ljudevit Urbas, Dezider Verteš, Albert Žerjal. Na elektrotehniškem odseku je izpit opravljalo 16 kandidatov in je izpit opravilo: z odličnim uspehom 4, s prav dobrim uspehom 7. z dobrim uspehom 4: en kandidat je bil odklonjen za tri mesece. Diplomski izpit so opravili Ervin Baumel, Bogoljub Bekar, Ivan Borstner, Rudolf Der-žič, Viktor Gregi, Rudolf Kern. Avguštin Kuhar, Ivan Kveder, Alojzij Levstik. Vinko Podgajski. Slavko Smolej. Franc Trampuš (z odliko). Vladimir Vojnovič (z odliko), Bogomil Vozel (z odliko), Mirko Zupane (z odliko). __________ Ljubljanski trg - merilo dobre sadne letine Ljubljana. 17. junija Ob najhujšem letošnjem mrazu so stari kmečki dedje modrovali: »Huda zima, a dobra letina za sadje.« Ta izrek se skoro točno potrijje za letošnjo letino sadja. Ljubljanski trg je v tem primeru tudi dobro merilo Še nikdar po vojni ni bil trg tako bogato založen z izredno lepim in zdravim zgodnjim sadjem, ko letos. A tudi jagode vseh vrst so na trgu v velikih množinah. Vsak dan dovažajo vedno ogromnejše množine domačih črešenj iz raznih bližnjih dolenjskih krajev na trg, kar močno vpliva na tržne cene. Uvoz črešenj iz inozemstva se zadnje dni manjša, a dovoz domačih rapid-no narašča. Danes so bile na trg pripeljane zopet velike množine domačih črešenj — nad 100 košar in jerbasov v približni teži 5000 kg — ki so jih z ozirom na njih kakovost prodajali po 5 do 8 Din kg. Cenejše črešnje so bile mahoma vse prodane, a pozneje so gospodinje segale tudi po dražjih, ker je bila njih kakovost res prvovrstna. Crešnje že niso bile dolgo tako zdrave in sočne, ko letos. Največ domačih črešenj donašajo na trg kmetice iz Sostrega, Sv. Lenarta, Ceš-njice, iz daljnega Javorja, iz Višnje gore in celo iz Bele Krajine (Metlike in Črnomlja). Belokranjice so došle v svojih lepih belih domačih nošah ter so prinesie na trg približno deset košar. Zahtevale so sicer sprva visoke cene, a pozneje so se zadovoljile z nižjo. Višnjegorčanke pa so na trgu v lepo-donečem svojem dijaleku ponujale prvovrstne črešnje. Vabile so gospodinje in kupce: »Kupite črešnje iz Višnje gore, kjer imajo polža priklenjenega!« Kakovost viš-njegorskih črešenj res mnogo ne zaostaja za goriški in štajerskimi, zato so jih prodajali po 8 Din kg. Gozdnih sadežev, borovnic in jagod je na trgu v velikem izobilju. Cene jagodam so bile 5 Din liter, borovnicam že 2 Din. Končno je treba omeniti, da je sedanji čas tudi prav ugoden za gobe. Na trgu jih je od dne do dne več. V prvi vrsti dominiraio jurčki, lepi in zdravi. Njih cene so nekoliko padle. Danes je bila merica že 5 Din. Tudi lisičk je bilo precej, merica po 3 Din. Na obalah Dunava in Save Beograd, sredi junija »Je že tu, je že tu!« vzklikajo Beograjčani. Kdo, kaj? No, kopalna sezona vendar. prijatelj! Samo na Kalemegdan stopi in poglej navzdol na obale Dunava in Save, pa se boš na lastne oči prepričal, da je res tako. Obale Dunava in Save so oživele. Čez noč. Še včeraj puste in prazne — danes odjekujejo od razposajenega smeha mladih Beograjčank in Beograjčanov, ki so prišli semkaj, da na neznosno vročino junijskega solnca pozabijo za hipec v bistrih dunavskih in savskih valovih. Sprehajajo se tu po peščenem produ v društvu svojih prijateljic in oboževalcev vitke beograjske gra-cije v pestrih plavalnih kostimih, pljuskajo v vodo, plavajo, igrajo se z žogo in vrišče kakor jata velikih bleščečih šoj. Drugim, ki jim je več do solnčenja nego kopanja, so polegle vzdolž obale in korajžno prepuščajo svoje oble ude vplivom žgočih solučnih žarkov, v nadi, da bodo čim prej zadobile temno polt, ker je to sedaj »moderno«; ob njihovih nogah ali ob njihovih strani seveda neizbežni trubadurji z zaljubljenimi očmi. Glede Dunava in Save so se Beograjčani razdelili v dva tabora: eni so pristaši kopanja v dunavski vodi, drugi zopet trdovratno stoje na stališču, da je savska voda mnogo boljša za kopanje. Prvi pri tem trdijo, da Sava z lepo urejenimi kopališči nudi kopalcu vso udobnost, ki so jo more za-želeti. medtem ko drugi ne morejo dovolj prehvaliti prostranosti Dunava in njegovih obal. Ta dva tabora Beograjčanov si do sedaj sicer še nista skočila v lase, ali gledata se po strani, kakor pes in mačka . . . Ko se Beograjčan zjutraj prebudi, koj stopi k oknu in pogleda radovedno na nebo, kako bo s kopanjem. Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA OPERA. Torek 18.: Črne maske. B. Sreda 19.: Ciaran baron. A. Četrtek 20.: Marta. C. Petek 21.: Zaprto. mariborsko gledališče Četrtek 20. ob 20. Cerkvena miš. Premijera. CELJSKO GLFDAUS^E Petek 21.: Cerkvena miš. Gostujejo Mariborčani. Predstava v korist udruženih igralcev mariborskega Narodnega gledališča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Četrtek 20.: »Dnevi našega življenja« Abonma. Zaključna predstava. Epilog značilni literarni kampanji. Malo dram ali knjig vzbudi v našem času tako dolgotrajne in žočljive diskusije in polemike v javnosti, kot jili ie vzbudila drama češkega pisatelja Rudolfa Medka »Polkovnik Švec«. Ker je naš list obširneje poročal o tem značilnem češkem komadu, ki se je v nekaj mesecih vprizoril več kot 600krat in dosegel v knjigi tri izdaje, naj zabeležimo epilog tej zadevi. Pravkar je izšla knjiga T. O. No-votnega »O Plukovnika Ševce^. Dokument doby s doeloviin Rudolfa Medka. Pisec registrira in komentira vso obsežno kampanjo, pri kateri so bili udeleženi vsi vodilni listi in vse večje revije ter prihaja k naslednjemu sklepu: V tem primeru ni šlo za dramo kot literarno vrednoto niti za Medka kot dramatika. Šlo je za politično koncepcijo, ki leži v »Polkovniku Švecu«. Drama je bila odločna beseda za spoštovanje reda, hrabrosti in domovinske ljubezni nasproti razdiralnim geslom, narodni nedisciplini in socialni demagogiji. V tem pa se kažeta dve smeri češkega življenja. Medek je s svojo dramo sprožil aktualno vprašanje, ki je v dramatski obliki učinkovalo bolj od vseh razprav in učenih knjig. Desetletnica smrti Adolfa Liebscherja, znanega češkega slikarja, ki je pri nas znan zlasti po sliki na zastoru slovenskega gledališča v Ljubljani, so se spominjali te dni praški listi. Bil je po pretežni večini svojih del slikar dekorativnega žanra. Od 1. 1881. je bil učitelj risanja, pozneje pa docent na praški visoki tehniški šoli. Njegov brat Karel Liebscher je na glasu kot krajinar in ilustrator. Informativna brošura o splošni razstavi poljske republike v Poznanju. Izšel je ponatis predavanja, ki ga je imel g. univ. prof. dr. Fr. 11 e š i d na poljskem večeru zagrebškega Sokolskega društva. Tu je kratko in jedrnato orisana mbogočna razstava v Poznanju, ki nudi najobsežnejšo sliko poljskega življenja. Vsakemu, kdor pojde v Poznanj, priporočamo to brošurico najtopleje. Stane 2 dinarja. Dobiva se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Herriotov Beethoven. Najnovejši dogodek na francoskem knjižnem trgu je življenjepis Beethovena iz peresa znanega francoskega politika Edourda Herrioda, ki je bolj znan kot minister nego kot literat. Njegovi spisi iz estetike in literarne zgodovine niso preveč popularni, vendar zavzemajo v francoski esejistični in znanstveni literaturi zelo vidno mesto Življenjepis Beethovena je izel v zbirki >Vies des hommes illustrest (Življenjepisi slavnih ljudi), ki jo izdaja »Nouvelle Revue Francaise«. Tu je izšlo že trideset večidel vzornih biografij, ki se čita-jo prijetno kakor leposlovni spisi. Razstava slovanskih »ex libris«, ki jo je z lepim uspehom priredilo Udruženje grafičnih umetnikov v Zagrebu in Ljubljani, bo prenešena na Poljsko, kjer se bo otvorila v Varšavi ob priliki vseslovanskega umetniškega kongresa. Združenje poljskih grafičnih umetnikov namerava ob tej priliki izdati monumentalen vseslovanski zbornik »Ex libris«-ov. Generalni seznani predavateljev. Mednarodni zavod za duševno sodelovanje pri Društvu narodov pripravlja generalni seznam predavateljev, da tako pospeši medsebojno izmeno literarnih dobrin. V tem seznamu bo vsak prevajalec označen z jeziki, iz katerih prevaja in stroko, ki se je na njo specializi-raL Tragedija kmečkega dekleta Zagorje, 17. junija 2e dva tedna je prebivalstvo Tizne, občine Št Lampert pod vtisom krute usode dekleta, zapeljanega od brezvestnega moškega. Kristina, 25-letna hči posestnika Movka. je imela z nekim sosednjim fantom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko je vsa vas vedela, da je že nad 7 mesecev noseča, je bilo to .domačim še prikrito. Pred 14. dnevi pa je dekle od doma izginilo, ker je neka soseda opozorila domače na njeno stanje ter celo izrazila sum, da je dekle novorojenčka umorilo. Oče je hči trdo prijel, kaj je na teh govoricah. Dekle je vse tajilo, a je takoj po razgovoru odšlo in se še do danes ni povrnilo. Oče je vse prijavil orožnikom, katerih iskanje za nesrečnim dekletom je bilo doslej brez uspeha. Najbrž je dekle izvršilo samomor. Preseljevanje ciganov Ljubljana. 17. junija V sosednji Italiji so napovedali boj inozemskim ciganom. Oblasti so uvedle strogo perlustraci.io vseh ciganov in jih po končnih uradnih ugotovitvah odpremljajo v državo, kamor spadajo. Med cigani samimi je treba razločevati cigane-tipične nomade, ki se ne lotijo nobenega posla, in cigane-kotlarje, ki slove kot izurjeni izdelovalci kotlov. Te dni so bili iz Italije izgnani mnogoštevilni cigani-kotlarji. Med kotlarje spadajo v prvi vrsti člani velike družine Goman. Ti cigani so razmeroma premožni. Govore več jezikov, tako francoski, italijanski, nemški in nekateri celo angleški. So drugače dostojno oblečeni, a prebrisani ko sam vrag. Kmalu po prevratu so se člani družine Goman, ki so doma večinoma iz okolice Lud-brega in Varaždina, s pravilnimi potnimi listi selili v Italijo, katero so prebredli od Trsta do Napulja. Na glavnem kolodvoru je zadnje dni opažati zadaj za kurilnico v tovornih vagonih več ciganskih družin. Tako je tu tudi družina cigana Miloša Gotnana. ki je bila v Napulju. Danes je prispela v Ljubljano iz Radovljice družina cigana Avrama Gomana, 68-letnega očaka. Iz Rateč je italijanska patrulja pripeljala njegovo mnogoštevilno družino v Kranjsko goro. odkoder so jih od-premili v Ljubljano. Avram Goman ie razmeroma premožen cigan. Zaradi nadaljnje ekstradicije v domovinsko občino pri Lud-bregu morajo vsi cigani čakati na kolodvoru ter prenočujejo v vagonih. Čakajo tudi na dovoljenje carinarnice, da jih oprosti carine na kotle, ki so jih pripeljali s seboj. Iz življenja v Istri Pred seboj imamo novi list za istrske Hrvate »Istarski List«, tednik, ki izhaja v Gorici in ga je izšlo doslej osem številk. Prva številka ima na uvodnem mestu: »S ovim brojem »Istarskog Lista« stupa eto novi hrvatski list medju naš narod. Našim je ljudima bilo teško, što kroz duže vremena nijesu mogli pratiti domače i stra-ne dogodjaje. Osječali su se prikračenima u svojej potrebi za izobrazbom i pogodje-nima u svojim koristima. O tom smo staniu izvijestili nakon ukinuča slavenskog tiska Rim i svratili nanj pažnju središnje vlade. Načelnik vlade je naš izvještaj uzeo u obzir i odlučio. da dozvoli Hrvatima jedan tjednik i Slovencima jedan tjednik »Novi List«) i jedan mjesečnik (»Družina«)«. »Sada imamo opet svoje glasilo, koje treba veselo širiti. U času, kada preuzimam glavno in odgovorno uredništvo »Istarskog Lista«, pozivljem sve naše muževe i mladiče, žene i djevojke. da ga marljivo čitaju i ponesu u svaku našu kuču.« List izhaja vsakega četrtka in stane naročnina za celo leto 12 lir Po svoji vsebini je zelo skromen. Poleg »Novosti« iz Italije in ostalega sveta, se bavi v »Političnem pregledu« s političnimi dogodki v Italiji, v »Političnih vesteh« obravnava na kratko politične dogodke po ostalem svetu, v rubriki »Novi zakoni« razlaga nove zakone, ima poseben stolpec za »gospodarstvo« in »zdravstvo«, podlistek, istrske dogodke pa združire pod naslovom »Što je Razpačava v kraljevini SHS Fran K*. Lafctft, Maribor, Cankarja«« mL N. Danes! »Elitni kino Matica« Božanska Srefa S ar bo v iilitvu ljubavnih strasti Žena demon Divno! Nepozabno! Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. novo po Istri« in v šaljivem razgovoru »Jn-rine in Frauine«. starih znancev iz nekdanje Mandičeve »Naše Sloge« ter njenih zatrtih naslednikov »Pučkega Prijatelja« in »Istar-ske Riieči«. Ce naj sodimo današnje življenje hrvatskega naroda v Istri po dopisih, ki jih či-tamo pod zaglavjem »Što je novo v Istri r, moramo z obžalovanjem ugotoviti, da je to življenje silno žalostno. Tako je n. pr. v zadnji številki lista objavljenih 11 dopisov. In o čem govore ti dopisi? Evo jih par v celoti ali krajšem izvlečku: Krtned. — Pred kakimi dvajsetimi dnevi so tatovi ukradli Kancelirju vola in krasno kravo, kakršne ni bilo tu naokoli. Baderna. — Dopis pripoveduje, da so se v nekem gozdu pri Baderni, kjer so imeli tatovi skrito ukradeno živino, orožniki spopadli s tatovi, pri čemer je bil član tatinske družbe, 2I-letni Ivan Janko iz Vorba-nov, oženjen, bogat kmet. ustreljen, dočim so ostali tatovi pobegnili. Itd. V vseh dopisih od enajstih ni nič manj ko osem tatvin in povsod gre za živino, ki pomenja za ubogega istrskega kleta vse njegovo premično imetje. Življenje v takih razmerah mora biti v resnici težavno, sploh ni več življenje. In če še dodamo, da ostali dopisi govore večinoma o suši, ki uničuje še ono malo poljskih pridelkov, ki jih da.ie istrskem kmetu njegova kamenita kraška zemlja, je pač več ko upravičen vzklik: Tužna Istra! Sokol Sokolski zlet v Poznanju i« Plznju. Za odhod veljajo naslednje določbe: Odhod 25. t. m. opoldne iz Liubliane z brzim vlakom ob 12., prihod v Poznani 26. popoldne okoli 15., odhod preko Breslava v Prago 2. julija, odhod iz Prage v Pizenj 4. julija, dohod v Ljubljano ob 17. dne 7. julija. Vse ostale varijante odpadejo zaradi premajhnega števila prijavljencev. V Jugoslaviji je odobrena znižana cena do državne meje pri odhodu in povratku. »Sokolski Glasnik« prinaša v 12. številki zanimiv članek R. Bičaniča »Razmišljanja u sokoiani< in Doiča »Sokolstvom do čistoče sela; čistočom s sela do narodne snage« ter nadaljevanje izvajani br. Zida-riča »O lutkovih gledališču«. Ostala vsebina ie običajna in obsega vesti iz saveza in žup: manika pa to pot slovanska rub.ika. prenašajo komarji, muhe in druga odvratna zakužena gola®en. Vi udi ne vidite, kako strahovita opasnost Vam preti. Čuvajte zdravje in življenje Vaše, Vašega deteta in Vaše obitelji. Branite ee vsega mrčesa in uporabljajte najdovršenejše sredstvo u uničevanje 5HELLT^X Bazpršujte Shelltox samo potom Shelltoi pršilnice, ki Vam »igura-ta maksimum delovanja. Razpršena meglica Shelltoxa zalotene in-sekte SIGURNO ubija in v teku nekoliko minut osvobodi Vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh, stenic, mravelj, ščurkov, njihovih jajc in ličink Tiskana navodila za uporabo dobite pri Vašem prodajalcu. Uporabljati Shelltox znači vzdrževati hišno higijeno v največji meri. Dobiva se v vseh mestih. t S It Amaterji! Foto - kino aparati potrebščine T^ka4alog in cenik Vam Je brezplačno na razpolago A1TnI1<> sinova, drogerifa. I/JI B-• LJ.lSiA, Židovska ullea 1 MITnnp drogerifa, MARIBOR, . n IUII fc^oHposka nlica &t. 33. Domače vesti * Prestol naslednik Peterček ooslal vstop-nioo za tržiško prireditev Pomladka Rdečega križa. Pišejo nam: Pomladek Rdečega teriža osnovnih šol tržiških je v nedelio priredil v dvorani našega doma na Skali Ri-bičičevo igro »V kraljestvu palčkov«. Igra ima prav mično vsebino o materini ljubezni, ki je ne more nadomestiti ne bogastvo, ne slava in ne drugi zakladi sveta. Otroci so rešili svoje naloge v veliko zadovolj-nost številnega občinstva, ki ie posetilo predstavo. Posebno sta ugajala mali norček in krali palčkov. Petje je bilo precizno izvajano, vendar je muzika za tako mlada grla dosti pretežka in premoderna. Učitelj-stvo, ki je igro naštudiralo. zasluži prav lepo pohvalo za trud, ki ga je v njo vložilo. Hvaležnost staršev in mladine, ki se s takimi nastopi odlično vzgaja, jim naj bo plačilo. Pred predstavo je posetil upravitelja g. Paternosta odposlanec našega dvora z Bleda, ki mu je v imenu dvornega maršalata izročil znaten znesek 3000 Din kot vstopnio prestolonaslednika Peterčka, ki je pokrovitelj Pomladka, v zahvalo za povabilo in za človekoljuben namen prireditve, katere čisti donos je namenjen za počitniško kolonijo tržiške dece na morju. * Proslava desetletnice osvoboditve Dravskedoline. Iz Marenberga nam pišejo: V nedeljo 14. julija se bo proslavila desetletnica osvoboditve Dravske doline v Ma-renbersru. Opozarjamo na to vsa društva v Dravski dolini s prošnjo, da se ozirajo na to slavje in ne prirede tega dne nikakšnih drugih prireditev. Obenem se prosijo vsa društva in vsi drugi činitelji, da po svojin močeh sodelujejo in pripomorejo, da se bo ta proslava izvršila čim častneie in da se oddolžimo vsem onim, ki so pripomogli, da ie ta lepa dolina naša in osvobojena, zlasti enim, ki so darovali za osvoboditev življenje. Pripravljalni odbor. * Novi generalni konzulati. Nieg. Veličanstvo krali je podpisal ukaz. s katerim se ustanavljajo novi generalni konzulati v Hamburgu, Bordeauxu, Genoui. Pittsburgu in Sa0 Paolu v Braziliji. * Kongres Jugosiovenskega profesorskega društva. V dneh 7. in 8. julija se bo v Velikem Bečkereku vršil kongres Jugosiovenskega profesorskega društva, kateremu bo sledila skupščina Kreditne zadruge profesorskega društva. Program obsega tudi ekskurzijo po Dunavu do Oršova, potem Pa preko Negotina in Knjaževca do Niša. Za pripravo kongresa je izvoljen poseben odbor. * Imenovanja v šolski službi. Imenovani so v osnovno šolski službi za učitelje: Bab-nik Josip v Šmarju, Černelč Božidar v Zagorju, Kobilca Rudolf na Bledu. Debenak Andrej pri Sv. Marjeti v ptujskem okraju, Trotošek Julij na Bizeljskem, Kotnik Franc v Vučji vasi, \Vinkler Vaclav v Velikem Podlogu, Sinigoj Boris v Gaberju, Turk Josip v Št. Rupertu, Kump Boris v Jarenini, Završnik Albin v Hrastniku, Uran Josip v Novi cerkvi, Costa Anton na Blanci, Pran Karel v Svetinjah. Skubic Vinko v Kapelah. Zupančič Rudolf pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Kokalj Franc v Sodražici, Zorn Josip v Račjem, Babnik Ivan na Jančah, Hrovat Stanko pri Sv. Urbanu v ptujskem okraju, Ambrožič Ladislav v Žužemberku, Matkovič Dragotin (veroučiteli) v Kočevju, Vertačnik Milan pri Sv. Trojici. Vertačnik Ivan v Selcih "ad Škofjo Loko. Strehovec Franc v Starem trgu, Cebohin Franc v Čer-niči vasi. Žitnik Maks v Reki nad Laškim, Mokorel Viktor v Kropi, Lalberger Bogomir v Trbovljah, Plevelj Viktor v Kočevski Reki in Ponikvar Stanislav v Toplicah pri Zagorju; za učiteljice: Bizjak Ivana v Veliki Poljani. Koželj Marija v Kramarovcih, Mer-lak Antonija v Kapli, Zidanik - Šinkovec Anica v Pertoči, Perčič Roza v Št. Rupertu pri Celju, Praznik Jožefa v Kupšincih, Podboj Veronika pri Sv. Bolfenku na Kogu, Pascii Erna v Gančanih, Rutter Marija v Št. Rupertu v Slov. goricah, Pavline Ana v Novi cerlkvi, Nagele Terezija v Prevorjah, Urleb Neža v Kapli, Cverlin Agneza v Dob. ju, Kaiser Marija v Gomilici, Kos Cecilija v Narapljah, Krulc Vekoslava v Dobju, Ku-kcvičič Ljudmila v Olimlju in Kunst Angela v Križevcih. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE (iwi Novem mesto). Zdravi trajno ta sigurno revmatizem, nevraljTie, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pališčne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. * Sprejem novih slušateljev v državno prometno železniško šolo. Za šolsko leto 1929./1930. se sprejme v to šolo v Beogradu 100 kandidatov, ki so dovršili vsaj sedem razredov gimnazije ali reafke (vse druge šole ne pridejo v poštev), ki so zdravi ter imajo dober vid in posluh ter niso prekoračili 21. leta starosti. Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Slušatelji se takoj imenujejo za pomožne uslužbence s prejemki po 35 Din dnevno, morajo pa si do konca novembra na svoje troške nabaviti uniformo. Sprejemni izpit obsega srbo - hrvatski ali slovenski jezik, aritmetiko in geometrijo ter zemljepis, zlasti zemljepis naše kraljevine — vsi predmeti po programu za nižie razrede srednjih šol. Absolventi te šole si pridobe kvalifikacijo uradnika H. kategorije po zakonu o državnem prometnem osobju. Prošnje sprejema (v priporočenem pismu) Državna sa-obračajna železnička škola u Beogradu, Mi- loša Velikog uhca br. 100 do 10. avgusta 1929. Navesti je najbližjo železniško postajo. Prosilci, ki zadoščajo pogojem, dobe brezplačno železniško karto za potovanje v Beograd; oni kandiati, ki bodo odklonjeni pri zdravniškem pregledu, oziroma pri sprejemnem izpitu, dobe brezplačno vozno karto za povratek domov. Prošnji za sprejem naj se priloži zadnje šolsko spričevalo, krstni list in dovoljenje staršev, da se kandidat sme vpisati v to šok). * Razpis služb okrožnih zdravnikov. Komisar mariborske oblastne samouprave razpisuje v splošni bolnici v Mariboru službo asistenta internega oddelka, asistenta ginekološko - porodniškega oddelka, asistenta odelka za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni ter magistra farmacije, ki bi načeloval lekarni v splošni bolnici v Mariboru. Nadalje so razpisane službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Gornji Lendavi, za zdravstveno okrožje Spodnje Hoče in za zdravstveno okrožje Studenci pri Mariboru. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl gosp. Franc J ure a. Njegov pogreb bo jutri ob pol 18. na pokopališče pri Sv. Križu. Nadalje je ugrabila smrt nedoletno Marijano S m e r k o 1 j. Njen pogreb je tudi jutri ob pol 17. uri. — Po mučni bolezni ie preminula v ponedeljek gospa Marija Završan, soproga upokojenega magistratnega ravnatelja. Pokopali jo bodo jutri ob 16. — V Krškem je ugrabila smrt g. Franca G I o b o č-n i k a, grajščaka. Danes ob 17. ga polože k večnemu počitku. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. rmMMna Kmo »IDEAL«. Samo še danes! »Velika parada« John Gilbert Najnižje ljudske cene Din 2, 4, 6. * Poštninska prostost poštnih nakaznic. Nekatere zadruge (hranilnice, posojilnice itd.) pošiljajo na svoje zveze denar po nakaznicah, na desnj rob nakaznice pa pritisnejo samo štampiljko »Poštnie prosto po čl. 56. zakona od 31. julija 1925.«. Taka utemeljitev nikakor ne zadostuje, ker manjka bistveni podatek za razsojo, ali ie tista nakaznica res poštnine prosta, namreč naslov pošiljatelja. V denarnem prometu so oproščeni poštnine samo državni in oblastni uradi. Občinski uradi so Pa v denarnem prometu oproščeni poštnine samo tedaj, kadar pošiljajo na račun države ali oblastev pobrane in nabrane denarje, in sicer po nalogu pristojnega oblastva, ali pa. kadar pošiljajo milodare, ki jih je odredilo nadrejeno oblastvo. * Revolverji za rezervne oficirje. Ministrstvo voiske in mornarice je odobrilo, da si rezervni oficirji morejo nabaviti pro-pisne revolverje (Browning kaliber 9 mm, model 910/22) na isti način kakor aktivni oficirji. Cena revolverju znaša 600 Din skupno s 100 izstrelki. Rezervni oficirji, ki žele kupiti revolver, naj pošljejo omenjeni znesek Udruženiu rezervnih oficiriev v celotnem znesku ali v treh mesečnih obrokih. Udruženje bo potom Oficirske zadruge izvršilo naročbo. * Telefonski aparati za abonente ljubljanske telefonske centrale so prišli v soboto. Z njimi ne bo še izrabljena kapaciteta telefonske centrale, ki je zgrajena za 1500 abo-nentov. Najmanj 100 reflektentom bo z do. šlimi telefonskimi aparati vendar ustreženo. * Tule vojne ladje na našem Jadranu. Kakor javljajo iz Beograda, so stanovalci v Prviču na dalmatinski obali opazili te dni osem vojnih ladij neke sosedne države, ki so dalje časa križarile v naših teritorijal-nih vodah. Omenjene vojne ladje so prišle od Zlarina in so odplule v smeri proti aZ-dru. * Primorci, Jugosloveni! Izšla je 8. številka »Primorskega Glasa« z zanimivo vsebino o življenju naših rojakov onstran meja. List je naprodaj po vseh glavnih trafikah v Ljubljani, v Mariboru pa v trafiki Bele in Sax. Nove naročnike sprejema Za. ložba »Jug« v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7/11. * »Adrla-Verkehr«. V založbi Centralnega urada za jadransko propagando v Splitu je izšel pod tem naslovom nemški vodnik za potovanja po naši državi in njeni revi-jeri. V tem vodniku je vse, kar more zanimati nemške turiste. Brošura se prodaja pri založniku po 20 Din. * Strela trbiia jahača in konja. Nad Novim Sadom in okolico ie preteklo soboto divjala silna nevihta. Utrgal se je oblak, med nalivom je treskalo in grmelo in vsakdo je hitel, da pride v varno zavetje. Posestnik Slavko Gostojič je zajahal na travniku svojega konja in v diru hitel proti domu. V trenutku je silno zagrmelo in strela je ubila Gestojiča in njegovega konja. Oba sta obležala mrtva. * Identitea razkosanega mrtveca ugotovljena. Kakor smo nedavno poročali, so v bližini Podsnseda našli na železniški progi razkosano moško truplo. Identiteta se sprva ni mogla ugotoviti in je bilo truplo v Stenjevcu pokopano. Po časopisnih poročilih opozorjena je prošlo soboto iz Karlovca prispela v Zagreb ga. Anka Babičeva rojena Rukavinova, katere oče je izginil brez sledu. Truplo neznanca je bilo v Stenjevcu eksbumimirano in gospa je v mrtvecu spoznala svojega očeta, 60-Ietnega premožnega posestnika Petra Rukavino iz Karlovca, : ki se je bil prošli četrtek poda! v Zagreb = na sejem, kjer je nameraval nakupiti več ' glav živine. Imel je pri sebi večio vsoto denarja. V kritičnem večeru so ga še videli v Cmomcrcu, odkoder je š^l proti Podsuse. du. Najbrže je postal žrtev zločina, ker niso našli pri njem ne denarja, ne zlate žepne ure V tej smeri je bila tudi odrejena preiskava. * Slavija, jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani, je imela dne 13. t. m. svoj VI. redni občni zbor. Zakliučni računi za poslovno leto 1928. izkazujejo napram prejšnjemu letu vsestranski napredek, kajti skupna premija leta 1928. znaša 23,558 tisoč Din, med tem ko je znašala prejšnje leto 22,187.000 Din. Njene rezerve so narasle na 30,209-000 Din od 26.018.000 Din prejšnjega leta. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco, je izplačala med zavarovance vsega skupaj 12.172.000 Din. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj je koncem leta 1928. narasla na 176,844.620 Din. Vkljub temu ugoekiemu rezultatu je iz. kazala na dobičku le 16.319 Din. in sicer zaradi tega, ker hoče čim prei amortizirati akvizične stroške življenjskega oddelka in adaptacijo hiše in inventarja. ITO — zobna pasta najboljša. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ' Poročni prstani. F. Čuden. Prešernova ulica 1. * Ciril - Metodova družba prosi vse svoje podružnice in vsa narodna društva, d* sklenejo že sedaj, da bodo zažgali kres na naših vrhovih na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda dne 4. julija. 827 * Ugotovitve. O ponesrečencu Berčiču, ki je nedavno padel v Kranju v 30 m globok prepad z mosta, ie po izpovedbi sorodnikov in vseh, ki so ga poznali, izključen vsak pomislek samomora. Nesrečnika ie prijela na mostu božjast in ker ni bilo nikogar, ki bi mu pomagal, se je siromak zrušil preko ograje in se ubil. — K požaru v Latkovi vasi pri Št. Pavlu pa nam poročajo, da občinski tajnik ni bil oškodovan in da je ga. silsko društvo iz Kaple vasi sicer sodelovalo, a da ni bilo zaradi oddaljenosti prvo na mestu. h Linbliane u— Iz gledališča. Kogojeva opera »Črne maske« se bo ponovno izvajala v ljubljanski operi v torek 18. t. m. v običajni za. sedbi z gospodom Primožičem v glavni ba-ritonski partiji Lorenza. Opero dirigira ravnatelj Polič, režira režiser Kriveckt. Predstava bo za abonma reda B. Ker je to predzadnja vprizoritev izvirne opere v le-tošnji sezoni, ki je bila z navdušenjem sprejeta, opozarjamo na torkovo predstavo še prav posebej. — Ponovno pride v repertoar ljubljanske opere melodiiozna opera »Marta«, delo skladatelja Flotowa. Glavne vloge imajo ga. Poličeva, ga. Medvedova ter g. Betetto in Banovec. Prva letošnja vprizoritev bo v četrtek 20. t. m. za red A. u— Zaključna predstava na Šentjakobskem odru. V četrtek 20. t. m. gostuje dramska sekcija J n. a. d. Jadran z Andre. ievo dramo »Dnevi našega življenja« na Šentjakobskem odru. Igra ie doživela svojo premijero in velik uspeh že v dramskem gledališču. Predstava je deseta abonma • predstava. Vabimo cenjeno občinstvo, da poseti predstavo. Vstopnice so v predpro. dajn pri g. Miloš Kamičniku na Starem trgi*. u— Nedeljski izletniki in kopalci. Mnogi so pričakovali, da bo v nedeljo doseglo število turistov in izletnikov kakor tudi število kopalcev višek. Zaradi nestalnega vremena rekord v nedeljo ni bil dosežen. Pač so se turisti in kopalci v prav lepem številu posluževali voznih olajšav pri izletniških in kopalnih vlakih. Tako je v nedelio zjutraj z zletniškim vlakom odpotovalo na Gorenjsko nad 500 turistov, a s popoldanskim kopalnim vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora nekaj minut pred 13. okoli 370 kopalcev, ki so šli po večini v Medno. Medvode in Reteče. Na Gorenjsko je z vsemi vlaki v nedeljo odpotovalo nad 3000 ljudi. Po osta. lih proga.i proti Mariboru, na Dolenjsko in Notranjsko je bil potniški promet normalen. u— Društvo »Treznost« bo imelo svoj rednie občni zbor v sredo 19. t. m. ob 20. na moškem učiteljišču. Vsi člani so vljudno vabljeni. ledkevic sa pisanje na stešele (š^ipc, kozarce, steklenice iitd.) v steklenicah po Din 35.— (za pu-a®no steklenico Vam vrnemo D'in 10.—). Drogerija GREGORlC, Ljubljana, Prešernova S. »SCHULZ UNIVERZAL« TEHTNICA je -vsakemu trgovcu, obrtniku in mesarju neobhodno potrebna. Zahtevajte hrezobvezno ponmlbo ali po«et zastopnika. — Jugo Schulz d. i o. z. v Ljubljani. Foto-atelje Dreja Rovan Poljanska cesta št. 12 rad!i odsotnosti zaprt do 22. t. m. 7958 NOGAVICE z ŽIGOM Najboljše, naftrajnefše. zato 13 najcenejše! —u Telefon v kopališču Ilirije. V soboto so biK nameščenci tehniškega odseka ljub-l.ianske glavne pošte zaposleni z montiranjem telefonskih aparatov v kopališču Ilirije, ki bo s tem modernim prometnim sredstvom dosti pridobilo na svoji privlačnosti. u— Truplo utopljenega Černeta ne morejo nafti. Truplo utopljenega Černeta, čigar življenje je zahtevala Sava pretekli teden pri kopanju v Tomačevem, niso še našli. Nesrečnega mladeniča so tirali savski valovi s seboj. V nedeljo so odšli na izsledo-vanje trupla njegov brat ter še dva druga mladeniča. Preiskali so s čolnom tok Save do Bistrice, vendar se jim trupla ni posrečilo izslediti, čeprav je bila voda bistra in so lahko preiskali tudi vse kotline. Truplo bo naplavila Sava bržkone kje pri Kresnicah ali še nižje doli. u— Pokopališke hijene. Ob temnih nočeh se navadno priklatijo na pokopališče pri Sv. Križu človeške hijene, ki kradejo razna nagrobne predmete. Pred dnevi ie neznan lopov odnesel s skupnega groba, kjer sta pokopani dve sestri Ivanke Groharjeve, modistke na Mestnem trgu, velik bakren podstavek za cvetlice v vrednosti 500 Din. Baje sta dva malopridiprava že ponujala ta podstavek po Ljubljani na prodai. u— Aretacije. Od nedelje do ponedeljku je policija izvršila več aretacij. Aretirana sta b3a dva tatova, neki musliman U. M. zaradi tatvine suknjiča, ki ga je ukradel svojemu tovarišu - delavcu in neki Stanko ki je ukradel tovarišu 170 Din gotovine. Zaradi kaljenja nočnega miru je bil odvede^ v zapore mlad ponočnjak, neki drugi pa zaradi nedostojnega vedenja. Policija je dalje zaprla tri mlade pokvarjenke. Zaradi pohujšanja nedoletnega otroka ie bil aretiran neki starec. Prijavljen je bil dalje primer ogroženja telesne varnosti, ko je neki nasilnež napade] stražnika ter vanj vrgel debel kamen. Stražnika slučajno ni poškodoval. Iz Maribora a— .Cerkvena miš' na mariborskem odru. Največji veseloigerski šlager to leto je nedvomno Fodorova tridejanska komedija »Cerkvena miš«, ki se bo v najkrajšem času vprizorila v mariborskem gledališču v prevodu in režiji g. J. Koviča. Povdariti pa je treba, da »Cerkvena miš« prekaša i »Scampolo« i »Peg srček moj« in to po svoji vzgojni ideji, po originalnosti in duhovitosti. Ljubko, a energično miško bo igrala ga. Savinova, njenega partnerja, bančnega prezidenta pa g. Edo Grom. Dalje bodo nastopili v večjih vlogah gdč. Starčeva in gg. Harastovič, Skrbinšek in Kovič J. itd. a— Novi komandant mesta. V petek zve-čer je prispel v Maribor, kakor smo že poročali, generalštabni brigadni general g. Zivko Stanisavl.ievič, ki je takoj po svojem prihodu prevzel funkcije komandanta mesta Maribora. Novi komandant mesta je bil ro. jen I. 1883 v Valjevu in je tekom vojaškega službovanja postal odlična osebnost v naši.i vojaških krogih. Absolviral je beograjsko vojno akademijo, višjo vojno akademijo in generalštabno šolo. V času svetovne vojne je bil v vrhovni komandi načelnik štaba brigade. Bil ie tudi komandant bataljona in načelnik štaba šumadijske divizije, ki je s sodelovanjem francoske divizije prebila solunsko fronto. Po svetovni vojni ie bil imenovan za načelnika bosanske, kasneje pa vrbske divizije. Nato je bil delegiran kot vojaški odposlanec na Madžarsko. Po povratku je bil načelnik štaba 4. armijske oblasti v Zagrebu, končno pa je bil načelnik poročevalskega oddelka v glavnem gene-ralštabu v Beogradu. Kot odličen vojaški strokovnjak se je general Stanisavljevič udejstvoval tudi v publicistiki in na narod-noobrambnem polju. Zadnje čase ie bil podpredsednik centralnega izvršilnega odbora Narodne odbrane. a— Zrelostni * izpiti na držav, ženskem učiteljišču v Mariboru so se vršili od II. do 15. t. m. pod predsedstvom ravnatelja g. F. Kadunca. Od 32 kandidatini je napravilo izpit 28, med njimi 9 z odliko. 3 imajo ponavljalni izpit v jesenskem roku, ena pa je bila reprobirana za leto dni. Zrele za pouk s slovenskim učnim jezikom so sledeče gospodične: Mihaela Burger (z odliko), Danila Černigoj, Ernesta Česnik. Bara Te-renčak. Štefanija Firm, Zora From, Olga Jeglič, Marija Jenčič, Antonija Kleč, Mara Klemenčič (z odliko), Franica Kos, Mira Kosec (z odliko), Pavla Kosec. Ana Kožar (z odliko), Amalija Kresnik. Ema Mačus, Terezija Monorko, Matilda Novak, Marica Ogorelec (z odliko), Vera Pihler (z odliko), Bianka Posega (z odliko), Irma Potočnik, Ana Rus (z odliko), Slava Senica, Ilica Tiampuž, Marija Velker, Mileva Zakrajšek in Nada Ziher (z odliko s slovenskim in nemškim učnim jezikom). a— Razveseljiv pojav je vsekakor najnovejše poročilo mariborskega mestnega fizikata o zdravstvenem stanju v Mariboru. Od 7. do 14. junija namreč ni bil prijavljen niti en slučaj obolelosti za nalezljivimi boleznimi v mariborskem mestnem okolišu. a— Silno neurje nad Slov. goricami. Kmetje iz Slov. goric pripovedujejo, da je včeraj v območju Sv. Bolfenka in Sv. Antona divjala huda nevihta s točo. Zlasti hudo je bilo nad Cmurekom, v Apaški kotlini in nad Prekmurjem. Toče je padlo izredno mnogo. Mnogo škode je povzročila nevihta v vinogradih, ostale kulture pa ie ponekod popolnoma uničila. Žito, krompir, krma in drugi pridelki so občutno prizadeti. Kakor izvemo, so se prizadete občine obrnile na veliko županstvo za pomoč, ki naj bi za prvo silo obstojala v tem, da se tekoči davki vsaj deloma odpišejo. Kmetje se tudi pritožujejo, ker še ni uvedeno zadružno zavarovanje proti elementarnim nezgodam, ki so jih že pred leti težko občutili. a— Nesreča občinskega uradoma. Včeraj dopoldne je v Nasipni ulici padel s kolesa 56-Ietni občinski uradnik Jos. Milnar. Padel je tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Poškodbe ponesrečenca so težjega značaja in so ga z rešilnim vozm prepeljali v bolnišnico. ^^^JCm^Ljubljanski dvori g Danes prvič Cafe Eteidric Borza liubezni IGO SYM! Ob 4., V47., 7,8. in 9. uri. a— Avtomobilska nezgoda v Slivnici. O nesreči delavca Petra Pristovnika iz Raz-vanja, o čemer smo poročali že v nedelio, se nam naknadno še javlja: Mariborski mestni avtobus je pravkar privozil do avto. busne postaje v Slivnici, kier sta izstopila dva potnika. V tem trenutku je prišel mimo Belakov taksameter iz Maribora, ki se mu Pristovnik ni mogel več ogniti. Avto ga je podrl na tla in je dobil Pristovnik pri tem več težjih poškodb. Mariborski avtobus na nesreči ne zadene nobena krivda. a— Ukradeno dvokolo. V soboto dopoldne je neznan kolesarski tat ukradel iz veže hiše št. 16 na Aleksandrovi cesti moško dvokolo št. 244.159, vredno 900 Din. O storilcu manjka vsakršna sled. a— Krvav pretep. Včeraj popoldne je v vasi Bresternici pri Mariboru postal žrtev pretepa 27-letni delavec Alojz Pišotec. Nekdo izmed razvnetih nasprotnikov mu ie porinil žepni nož globko v levo stran prsi. Rešilni oddelek ga ie prepelial v mariborsko bolnišnico. Vzroki pretepa in napadalci še niso znani. Iz Celja e— Predstava v korist udruženih članov mariborskega gledališča. V petek 21. t. m. ob 20. bo v celjskem gledališču ponovno gostovanje mariborskih gledališkin igralcev. To pot bodo vprizorili zabavno in duhovito Fodorovo komedijo »Cerkvena rnis« Ker je to zadnja predstava mariborskega gledališča v tej sezoni in ker se vrši še v dobrodelne namene — za fond udruženih igralcev —, jc dolžnost naše publike, Ja v petek pri »Cerkveni mišiš« do zadnjega kotička zasede gledališče in" se na ta način obenem zalivali marljivemu mariborskemu ansamblu za marsikateri umetniški užitek, ki ga je imela ob priliki številnih tetošnii.i gostovanj. Nabavite si vstopnice že v prei-prodaji pri tvrdki Goričar - Leskovšek. e— Javni nastop celjskega Sokola. V nedeljo ob 16. se je vršil na prostornem dvo-riščj mestne osnovne šo'e veliki nastop celjskega sokolskega društva, ki ie vsestransko prav dobro uspel. Nastopilo je tudi vojaštvo tukajšnjega 39. pešpolka z raznimi prostimi vajami in z vajami z orožjem. Zlasti je ugajal nastop desetorice v boi.il opremi. Ves program se je izvršil skoro brezhibno, posebno pa je izredno številnemu občinstvu ugajala orodna telovadba Škoda le. da se ie morala telovadba zaradi močne nevihte okrog 17. prekiniti in se *e mogla nadaljevati šele čez dobro uro. Pri telovadbi je sodelovala godba »Sloge« iz I.jubijane. ki ie priredila dopoldne v mestnem parku promenadni koncert, ki je privabil v krasno urejeni park skoro vse Celje. e— Himen. V soboto 15. junija zvečer se je porčil v Mariboru v Magdalenski cerkvi g. Franc Vldic. carinski uradnik v Koto ni, z gdč. Branko Gračnerjevo iz Celja. Čestitamo' e - Smrtna kosa. V bolnici je umrl v 85. letu starosti Konstantin Almoslechner, po-sestik v Zavodi pri Celju. Pokoinik je b;l splošno znan še iz časov, ko je živel v mestu kot spreten urar in zlatar. Isto'tako je v bolnici umrla 28-letna Marija Lupinska, rudarjeva žena s Huma ob Sotli. Nova žaga Nabavijalne zadruge drž. nameščencev. Celjska Nabavliaina zadruga državni* nameščencev je prosila mestni magistrat za obrtno - oblastveno dovoljenje za vpostavljeno žago cirkularko v skladišču v Samostanski ulici. Komisiionelna poizvedba in obravnava bosta v četrtek 20. t. m. ob 16. n? ličil mesta. e— Nevarna ilobertovka. V Gaberju ie prijavil policiji Anton Stante. da ie trgovec A. K. pred dnevi streljal s flobertovko vrab. ce, ki so posedali na fižolovkah na vrtu. Ena izmed izstreljenih kroglic ie prebila širo v Stantetovem stanovanju in obIeži'a sredi dvojnega okna. Pod oknom se je biie v tistem času igralo več otrok, ki bi iih neoprezni strelec lahko zadel in poškodoval. K. odločno zanika, da bi bil streljal, ker baie niti nima puške, vendar pa ie zaradi ljubega miru poravnal škodo 30 Din. e— Pni mestni avtobusi so že prispeii. Včeraj sta prispela v Celje prva dva avtobusa znamke Austro-FLat, ki bosta vozila na progaa celjskega mestnega avtobusnega prometa, Tretji avtomobil znamke »Mer.;e-d-j« bo p i-pel iz Avstrije v kratkem in je včeraj odpotovala na Dunaj zaradi njega posebna kemisja celjske mestne občiiic. e— Nepoklican drvar v mestnem gozou Mestni g< zdni paznik je naletel med sv » m sLžbenim obhodom v mestnem gozdu, ležečim nad mesntim parkom, na 38-!efnega delavca Franca V., ki je imel žc nakleste-nih poiCg stbe na tleh 55 do 60 smrekovih vej, ki jih je nameraval uporabiti za fižo-lovke. Pri sekanju mu je pomagala neka ženska, ki pa je ob paznikovem prinodu brez sledu izginila. France zatrjuje, da ženske ne pozna, ker se mu je le slučajno pridružila. e— Ukradeno kolo. Mizarskemu pomočniku Ivanu Sketu iz Laškega ie odpeljal v nedeljo popoldne iz veže hotela Josipa ŽumTa v Gosposki ulici črno pleskano dvokolo znamke »Princese Viktoria.« O drznem tatu nimajo še nobenega sledu. e— Najdeno kolo. Trgovski pomočnik Al. Bcrnšek, ki je uslužben pri tvrdki Kolenc ni Kralja Petra cesti, je izročil policiji ko. a' znamke »Velo nero special«. katero ?e naše! priklenjeno ob zid poleg vhoda v it-govTi.j že 14. junija. Lastnik kolesa se doslej še ni javil. e— Neprevidni kolesarji. V Prešernovi ulici je povzil 25-letni Franc R. 4-letno Anico Jezenikovo iz Lokrovca pri Celju s kolesom in ,e podrl na tla. Dekletce ra7-'n velikegea ;trahu ni dobilo nobenih poškodb. Na Kralja Petra cesti je podrl s koksom Ca tla pcits nove stavbe Ljudske posojilnico lfcletu; pekovski vajenec Herman M. iz Srednje Hudinje 7-letnega šolarja celjske mestne osnovne šole Josipa Cretnika. M. na koitsu ni imel predpisanega zvonca in ie vezi', precej naglo. V Aškerčevi ulici pa ie r- vezii 20-letni delavec v Westnovi tovarn; Mihael C. 3 letnega Valterja Šterna i i mu prizadejal dve znatnejši poškodbi na tilnik-; in na levi nogi pod kolenom. Po izpevedtr prič je C. vozil po levi strani r! ce ir. z veliko, nedovoljeno brzino. Vsi trije reprevidni kolesarji se bodo morali za» govarjati pied sodnikom. Iz Kranja r— Osebna vest. Kontrolor mer dnevni* čar Ivan Cof je razrešen službe pri kon* troli sodov, namesto njega je nastavljen kot žigosar sodov dnevničar Oskar Accet* to s sedežem v Ljubljani. r— Urad za kontrolo sodov je po novi uredbi ločen odslej od kontrole mer. V Kranju bodo uradne ure ob sredah in če* trtkih po tretji nedelji v mesecu. Urad bo prvič posloval v hiši g. Cofa v Cvetlični ulici že v sredo in četrtek dne 19. in 20. tega meseca. Iz Tržiča č— Zlatorogova smela. Naši častiti bral* ci se gotovo še spominjajo, da je kupil svetoanski veleposestnik Fric Born za svoj revir štiriletnega kozoroga v dunajskem Pratru, s katerim je hotel osvežiti kri svo* jih živali. Pred -oldrugim mesecem so pri* peljali plemenito žival, ki je stala nad dvajset tisoč dinarjev, v Tržič in jo spu* stili v revir. Toda kozl;*domačini niso bili konkurence prav nič veseli in so sklenili, da jim novodošli kozel ne bo hodil v zelje. Kmalu potem, ko je bil izpuščen, so lovci ugotovili, da se je vršila med starimi in mladim kozlom huda bitka, v kateri je podlegel mladič. Odbili so mu rog prav pri korenini. Da bi se pozdravil, ga je spravil lovec Jože v hlev in ga lepo krmil. Kozel je kmalu okreval in lovec ga je zopet spu* stil. Kar naenkrat pa ni bilo o kozorogu ne duha ne sluha več. Kje je lepa žival, so se izpTaSevali številni prijatelji Ni m rodi. Nih* če ni več videl kozla, kakor da se je vdd v zemljo. Te dni je predilniški lovec o H* hajal svoj revir na Dobrče kakor navad* no. Zašel je v neke čeri, kar mu je uda« ril v nos smrad razkrajajočega se mesa. Gre za nosom in skoro obstane ves osu* pel. Prod seboj zagleda že napol razpadlo žival. Ko jo natančneje pregleda, ugotovi, da je to kozorog iz lovišča Borna, ki je storil v Dobrči svojo nesrečno smrt. Spo* znal ga je po odbitem rogv č— Tujski promet je v Tržiču od leta do leta večji. Posebno se to opaža zadnji dve leti, odkar posluje na Kovcah Planin* ski dom, ki privablja stalno nove gostje. Prav tako je bilo zadnjo nedeljo. Lepo vreme je privabilo lepo število Ljubljan* čanov, ki se niso mogli dovolj pohvalno iz* raziti o krasoti planine Kcrvce. Nič manj kakor Kovce so privabili tujce naši šport* «iiki, ki so priredili prvo kolesarsko tek* mo na progi Tržič*Retnje*Tržič in Tržič* Kranj*Tržič. Za uspelo prireditev gre trži* škemu športnemu klubu, kateremu načelju* je g. Tone Seljak, vsa hvala. Tekmo je vo* dil g. Hubert Zupan. Iz Trbovelj t— Premeščen je v Dalmacijo orožniški podporočnik g. Milan Spaič. G. Spaič je bil v Trbovljah nad 4 leta. V službi je bil vedno vesten in takten in zaradi tega sploš* no priljubljen in spoštovan. Simpatičnemu častniku želimo na novem mestu mnogo sreče. t— Veselica delavske godbe, ki se je vršila včeraj popoldne, je bila jako dobro obiskana, kar dokazuje, kako priljubljena je pri prebivalstvu. Veliki veselični pro* štor gasilskega društva 2 je bil napolnjen do zadnjega kotička. Vse občinstvo je z zanimanjem sledilo koncertnemu delu ve* selice. Godba je izvajala vse koncertne točke s priznano preciznostjo. V večernem hladu se je razvila živahna zabava. Iz Zagorja z— Z grobov ukradene cvetlice. Na za* gorskem pokopališču so nekaj časa vsak večer z dveh grobov izginile sveže vrtni* ce, katere so prinašali tjakaj. Postavljena je bila straža in ta je zalotila neko 11 let* no šolarico iz Toplic, ki je iz šopkov iz* brala lepe vrtnice. Deklica je priznala, da je jemala cvetlice, katere je drugi dan no* sila učiteljici v šolo. Ker deklica ni imela slabih namenov, so jo prizadeti samo opomnili, naj kaj takega več ne stori. Nedeljski športni dogodki Ljubljanska univerza praznuje te dni 10* letnico svojega obstoja. V okvirju te pro* slave so tudi ljubljanski športniki, sluša* tel j i univerze, priredili nekaj športnih pri* reditev, ki §o se v nedeljo zaključile z no* gometno tekmo med reprezentancama ljub* Ijanske in beograjske univerze. Tekma je ostala s 4 : 4 (2 : 2) neodločena. V Zagrebu je v tekmovanju za državno prvenstvo premagal Hašk Gradjanskega s 3 : 1 (2 : 1), v Beogradu pa BSK Jugosla* vijo s 5 : 1 (2 : 1). Splitski Hajduk je pav* ziral. Prihodnjo kolo bo 7. julija, in sicer igra Hajduk v Splitu proti BSK, Jugosla* vija pa v Beogradu proti Hašku. Gradjan* ski bo prost. V Mariboru je prijateljska tekma med Mariborom in Rapidom ostala s 3 : 3 (0 1") neodločena. Rezerva Maribora je v za* ključni prvenstveni tekmi porazila rezervo Svobode s 6 : 1 (2 ; 0) ter s tem postala prvak rezerv mariborskega okrožja. V Novem mestu se je vršila finalna tek* ma za podeželsko prvenstvo LNP. Zmagal je novomeški Elan nad Javornikom s 6 : 0. Elan je bil mnogo boljši, zlasti v pogledu tehnike. Moštvo Javornika je bilo zaradi vročine in potovanja precej utrujeno. Elan ho igral sedaj dve finalni tekmi s prvakom II. razreda SK Grafiko, in sicer 30. t. m. v Novem mestu, 7. julija pa v Ljubljani. V Trbovljah je ljubljanski Jadran pora* zil trboveljskega Amaterja s 5 : 0 (3 : 0). Jadranaši so predvedli hitro in mirno igro. V prvem polčasu so prevladovali na polju, v drugem polčasu pa so nekoliko popustili ter je bila igra odprta. Amater je bil naj* prej samo defenziven, šele v drugem pol* času se je nekoliko opomogel. Napad je izvedel nekoliko lepih situacij pred na* sportnikovim golom, ki pa zaradi izborne* ga obrambnega tria gostov niso uspeli. Za* dovoljivo je sodil g. Roje. Maribor se v nedeljo ni zadovoljil samo l nogometom. SK železničar je priredil lah* koatletski miting, na katerem je startalo okoli 60 atletov. Največ zmag in mest so odnesli Primorjaši. V teniškem turnirju za državno prven* stvo klubov je zmagal Hašk : Rapidu s 6:3. Na plavalnem mitingu v Beogradu med reprezentancama Zagreba in Beograda je zmagal Beograd z 41 točkam proti 34. V Zagrebu se je vršilo lahkoatletsko tekmovanje za državno prvenstvo dam, ki je bilo prvotno določeno za Ljubljano. Ker pa sta prijavila svoje atletinje samo Hašk in Concordija, je bilo tekmovanje prelože* no v Zagreb. Čeprav je bila konkurenca slaba, so bili doseženi dobri rezultati, od katerih bi imeli nekateri uspeha tudi na in* ternacijonalnih tekmah. V vseh disciplinah ,ie zmagal Hašk. Rezultati so bili naslednji: Tek 60 m: 1. Petričič 8.6; 2. Ružič; 3. Štefan ini. Tek 100 m: 1. Petričič 14.4; 2. Neferovič; 3. Scholz. Tek 80 m z zaprekami: 1. Stefanini 14.8; 2. Radovič. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Hašk (Petričič, Ružič, Radovič, Neferovič) 58 sek. 2. Hašk (Čaleta, Stefanini, Globan, Pogorelec) 30 m za prvo. Skok v višino z zaletom: 1. Ružič; 2. Ste* fanini; 3. Radovič, vse tri 1.25. Skok v daljavo z zaletom: 1. Ružič 4.66; 2. Čaleta 4.47; 3. Stefanini 4.40. Met diska 1 kg: 1. Neferovič 31.06; 2. Čaleta 23.87; 3. Stefanini 18.60. -Met kop i a 600 g r: 1. Neferovič 23.82; 2. Scholz 22.37; 3. Čaleta 18.17. Rezultat v metu diska je boljši od sedaj obstoj jčega jugoslovenskega rekorda, do* čim so rezultati v teku na 80 m z zapre* kami, štafete 4 krat 100 m, meta krogle in kopja najboljši dosedaj pri nas doseže* ni rezultati v teh disciplinah. Službene objave LNP Sklepi kazenskega odbora na seji 14. VI. 1929: Igralca Loborec Veleslav (SK Reka) in Bi>g;l Franc (SK Slovan) sta kaznovana po § 35. k. p. s štirinajstdnevno zabrano igranja (do 31. VI. 1929) zaradi nesiportnega obnašanja povodom prv. tekime Svoboda rez. : Reka rez. dne 2. t. m. — Igr. Čop Alojzij (SK Hermes) in Petrič Silvo (SK Slaivija) sta oproščena krivde po § 27. k. p.; začasna zabrana igranja, izre. čena jima gl. objave 25. V., se ukine z današnjim dnem. — -Igr. Grabrijanu Ed. je izrekel kaz. o. zataano igranja, dokler se ne odzove povabilu na zaslišanje. — Suspendirani ostanejo do na daljnega tudi igralci Steiner Karel (SK Jadran), Musloviič Josip (SK SJavija), Jež Josip (SK Reka), dokler ne pridejo pred kaz. odbor na zaslišanje. — V svrho razčišoenja glede nepravilnih oz. netočnih postav moštev za prvenstvene tekme Slovan rez. : Jadran rez. in Reka rez. : Krakovo rez. 20. V., Herines rez. : SHo>van rez. in Sla vija rez. Krakovo rez. 5. V. ter Sla vija : Reka 30. V. vabi kazen sta' odbor na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v petek 21. t. m. ob 1S.30 v posebni sobi kavarne Evropa, načelnike nogometnih sekcij in tajnike klubov Jadran, Krakovo, Hermes, Sla-veja in Reka; ako navedeni funkcijonar ji niso poučeni o zadevi, morajo klubi v izogib posledic po § 52. k. p. od,poslati na sejo kaz. odbora dva o stvari točno informirana funkcijonarja. V smislu sklepa upr. odbora na seji 14. t. m. se pozivajo ljubljanski kilufoi, da dvignejo pri blagajniku LNP delež na prebitku spomladanskih prvenstvenih tekem. Nadalje poziva upr. odbor naslednje klube, da v roku 8 dni poravnajo zaostale denarne obveznosti: SK Disk Din 180.—, SK Rapid Din 358.—, SK Celje Din lOc. Ati. SK Din 350.—. — Tajnik II. ASK Primorje (bazena). Redni treningi se vrše od 18. t. m. dalje vsak tOTek, četrtek in soboto ob 18.30 na igrišču ob Dunajski cesti. SK Svoboda. Trening I. in II. skupine v sredo in petek na našem igrišču od 18. ure dalje. Junioirji pa v četrtek in soboto od 17. ure dalje. Oiprema naj se dvigne v Saški. Prosim vsi in in točno. — Načelnik. Službeno Iz LNP. Danes v torek ob 18.30 bo na vierandS kavarne Evropa kratka izredna seja upravnega odbora. — Redna seja poslovnega odbora bo jutri, v sredo ob 20. v kavarni Evropa; na sejo se vabijo ob 21. uri v smislu sklepa upr. odbora gg. I. Bari, inž. V. Kuijiš in Dr. Pogorele. — Tajnik I. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes v torek oib 18. trening skupine I. Točno in vsi! — osoodarstvo Skupščina Glavne zadružne zveze Beograd, 17. junija. Ob udeležbi okrog 40 delegatov za 17 zadružnih zvez se je vršila v nedeljo v Beogradu letna skupščina Glavne zadružne zveze, o čemer je prinesel »Ponedeljek« že kratko poročilo. Iz Slovenije so bile zastopane Zveza slovenskih zadrug, Zadružna zveza in Zveza gospodarskih zadrug, vse iz Ljubljane ter Zadružna zveza iz Celja. Zborovanje je vodil predsednik, prometni minister dr. Anton Korošec. Po običajnih pozdravnih formalnostih se je poslala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Vsa poročila funkcijonarjev so bila sprejeta z odobravanjem. Največ se je bavila Zveza, kakor omenja poročilo, v lanskem letu s problemom kmetijskega kredita, kot najvažnejšim in najaktualnejšim vprašanjem kmetijskega gospodarstva ter si je prizadevala, da bi se uveljavil enotni zadružni zakon, ki bi prinesel našemu zadružništvu neobhodno potrebno enotno podlago za njegov nadaljnji razvoj. Zveza je sodelovala pri številnih važnih zakonih. Tako je ob priliki novega šolskega zakona predlagala, da se uvede zadružništvo kot obligaten predmet v učiteljišča. Zveza je izvršila tudi številne intervencije v korist članov. Na novo so lani pristopile k Glavni zadružni zvezi štiri zveze, tako da iih je sedaj 17. Pravila Zveze so ostala v glavnem ista. Izvršene so bile le male spremembe glede sestave upravnega in nadzornega odbora ter glede glavne skupščine. Pri volitvah nove uprave je bil ponovno izvoljen za predsednika doktor Anton Korošec, za prvega podpredsednika Milivoje Nikolič (upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu), a za drugega podpredsednika Rudolf Galjer (zastopnik Osrednje zveze hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu). Med člani upravnega odbo^ ra so iz Slovenije: Janko Smodiš (Zadružna zveza v Celju), dr. Josip Basaj (Zadružna zveza v Ljubljani), Franc Trček (Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani) in Anton Kristan (Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani). Po sprejemu proračuna za I. 1929. in definitivni redakciji načrta zadružnega zakona je prešla skupščina na predloge in eventualnosti. Po krajši diskusiji sta bili sprejeti dve resoluciji. V eni, ki bo predložena finančnemu ministru, se naproša vlada, naj oprosti zadružne zveze rentnega davka. V drugi resoluciji se pozdravlja plemenita inicijativa. Nj. Vel. kralja za ustanovitev Privilegirane agrarne banke. Skupščina prosi finančnega ministra, da se v sestavo upravnega odbora te banke vzamejo zlasti zastopniki zadružništva kot predvsem poklicani delavci v vprašanju kmetijskega kredita. Važno za vinogradnike! Sulikol je izvrstno sredst-vo za zatiranje oidija in se listja dobro prime, tako, da ga tudi dež ne izipere. Proti senenemu in kislemu črviaku se je povsod zelo dobro obneslo strupeno zelenilo (Silesiagriin). Oboje lahko mešamo z modro galico. Sredstvii ima v zalogi: Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva 6 in »Chemotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. 7946 Dirke za zrelostne preizkušnje. Neštete zmage CONTINENTAL oforečja na deželni cesti in na dirkališču dokazujejo, da je do-rastlo tudi največjim zahtevam. Vozite torej samo s OBfftiiMsnl* VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 17. junija 1929. Višina barometra 308 8 m. Kraj Čas Barom. Temt>er. Opazovanja Ljubila na Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik i 8.* 764*7 "64 4 76ffi 763-6 20 21 21 19 Skopile 7. 763-4 . 19 Split 762-2 23 M f a> cm > 70 70 80 80 Smer vetra 1(1 brzina v m in sek. mirno NE 2 SE 4 SW2 90 E 2 60 SSE 6 lo S I .o l O 0 3 0 9 10 Padavin« Vrsta Dež dež dež, prSifl T ma do 1. lire 1'2 12 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 27.4, najnižja 15.2 Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.48, luna vzhaja ob 15.30, zahaja ob l.i Dunajska vremenska napoved za torek: Nespremenjeno. = Veliko zanimanje za vpisovanje delnic Privilegirane agrarne banke. Kakor poročajo iz Zagreba, so se denarni zavodi obvezali, da bodo vpisali za 50 milijonov Din delnic. Denarni zavodi so se baje že sporazumeli, da bo vsak od njih vpisal dva odstotka lastnih denarnih sredstev, torej delniške glavnice in rezerv. Na ta način bi vpisal Zagreb okrog 17 milijonov, Beograd okrog 22 milijonov (obenem z Jugoslovenski m bankovnim društvom, katerega centrala je v Beogradu), dočim bi na Ljubljano prišli okroglo 3 milijoni. Narodna banka je obljubila,^ bo okrog 30 milijonov teh delnic lonibardirala po 100%. Nekateri denarni zavodi so doslej vpisali tudi že preko ključa 2 odstotkov lastnih denarnih sredstev. Obstoji celo ponudba nekega denarnega zavoda, da bi vpisal tudi 20 odstotkov lastnih denarnih sredstev, če se mu garantirata lombard in tečaj. Zasebniki so no dosedanjih ocenah vpijali 7 do 8 milijonov Din. Vpisovanje delnic v splošnem dobro napreduje. Zanimanje je veliko tudi med kmetovalci, zlasti v Srbiji. V jaseniškem srezu samem je doslej vpisanih že 150" delnic. V seznamu delničarjev te bodoče velike ustanove vidimo poleg imen Nj. vel. kralja in kraljice, ki sta vpisala 2 milijona Dini Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice, Narodne banke še naslednje velike delničarje: tvornico sladkorja na č.ukarici, ki je vpisala za 5 milijonov Din delnic, Urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (za 3 milijone), Zvezo nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev (za 3 milijone). Obrtno banko SHS v Beoguradu (za 1.5 milijona), Beogradsko zadrugo (za 1 milijon), tvrdko Banac iz Londona (za 1 milijon), Beogradsko trgovačko banko (za 0.4 milijona) in mnoge druge. = Sestanek v zadevi Privilegirane agrarne banke bo danes v Ljubljani ob 10. dopoldne v sejni dvorani Zbornice TOI. Sestanek prireja vladni komisar banke dr. Gjuričič. | Gospodarski krogi se pozivajo na obilno udeležbo. ' = Dividenda Trboveljske premogokopne družbe. >Neues Wiener Tagblatt« poroča, da namerava Trboveljska premogokopna družba letos povišati dividendo, in sicer baje na 35 Din za delnico (napram 30 Din za leta 1924. do 1927. in 25 Din za leti 1922. 1923.). Kakor doznavamo, upravni odbor še ni sklepal o tem, kakšno dividendo bo predlagal občnemu zboru. — Iz Prage poročajo, da" bodo delnice Trboveljske te dni pričele notirati v prometu z eksoti, pripravlja pa se tudi uvedba tega papirja na amsterdamski borzi. Kakor znano, notirajo delnice Trboveljske pre-mooroi opne družbe sedaj na borzah v Ljub- ljani, v Zagrebu, Beogradu, Ženevi, Lyonu in v Parizu. = Na m trgovinska pogodba i Leton>ko. Nj. vel. kralj je podpisal zakon o pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Leton-sko, ki j,<> bila sklenjena v oktobru lanskega b-ta i rjf vinska pogodba je brez tarifnega dela. = Usta noritev okrožnega kmetijskega urada Ormoi;. Oblastna samouprava mariborske oblasti i>s ustanovila nov kmetijski urad v Ormožu, ki se imenuje Okrožni kmetijski urad oblastne samouprave v Ormožu. V delokrog urada sedajo vsi kmetijsko - pospeševalni posli za okraje Čakovec, Prelog, Murska Sobota, Do'lnja Lendava, Ljutomer in Ptuj. Med-nmrje je razen živinoreje začasno dodeljeno kmetijskemu nadzorništvu v Čakovcu. Urad je razdeljen v štiri strokovno samostojne odseke: poljedelsko, živinorejsko, vinarsko in sadjarsko nadzorništvo. Vse vloge v poslih kmetijsk e-ga pospeševanja je odslej nasloviti na Statično nadzorništvo, ki jih bo v la stnem 0gc, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 370 — 375; oves: baški, slovenska posta ja, navadna voznina 275 — 277.5. + Novosadska blagovna borza (I7. f. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 48 vagonov pšenice, 50 vagonov koruze, 8.5 vagona moke, 5 vagonov otrobov. Pšenica: baška 207.5 — 212.5; baška potiska 210 — 215; ba-naška in sremska 210 — 212.5. Koruza: baška, sremska in slavonska 227.5 — 230. Moka: baška »0g€ in >0ggr 307.5 — 315; >2* 287 _ _ 295; »5« 277.5 — 280; »6c 272.5 do 275; »7« 257.5 — 265. Strti od neizmerne tuge obveščamo vse poznane, da je danes popoldne zaspal v Večnost naš srčno ljubljeni očka Franc Jurca • Pogreb ljubljenega se vrši v sredo, dne 19. junija ob pol 6. uri iz hiše žalosti, Poljanska cesta 6. Zvršujoč poslednjo željo pokojnika, cvetje hvaležno odklanjamo. LJUBLJANA, dine 17. junija 1929. Žalujoči otroci z ostalim sorodstvom. -.'A'' A življenja in Perpetuum mobile - bodočnost letalstva? Hitjoteza o »neskončnem poletu«, kakor jo postavlja ruski učenjak Rinin — Brzina letal več tisoč kilometrov na uro Že odkar je tehnika začela osvajati 6vet, se ljudje ukvarjajo s problemom naprave, ki naj bi večno tekla sama od sebe. Toda fizika nas uči, da se vsako telo siblje le toliko časa, dokler ga ne začno ovirati v gibanju zunanji vzroki. Zato so vsi poizkusi za kon* strukcijo takšne naprave propadli. Ljudje, ki so se bavili z njimi, so po* zabijali na kardinalni princip, da brez doteka energije ni življenja dinamiki. Motili so se v svojih nazorih v snovi m sili. . . Sedaj pa poročajo iz Rusije, da je prosesor Rinin, nastavnik zavoda za promet v Ljeningradu, započel veliko* potezne poizkuse, ki obetajo senzaci* jonalne rešitve in se v svojem konč* nem cilju približujejo problemu ne* skončnega poleta, poleta brez pogon* skega goriva. O načelu, ki ga vodi pri njegovih raziskovalnih delih, je Rinin izjavil sledeče: "Letalu, ki bi doseglo stratosfero (to je zračno plast nad zemljo, kjer ni več oblakov), bi se v višini nekaj tu* catov kilometrov nudila možnost di* rektne preskrbe s kisikom in vodikom v tistem razmerju, ki daje pogoje za pokalni plin. Seveda bi pa bilo treba to mešanico šele primerno zgostiti. Ta proces bi pospeševal turbokounpre* sor, ki bi se pognal ob startu b po» močjo goriva ter bi bil pozneje v sta* nju preskrbovati se sam z dobavlja* njem in komprimiranjem kisika iin vo* dika v nadzemskem prostoru. NTapra* va, ki bi dosegla to zmožnost, b i tek* la notem sama od sebe. Razume se, da so za polet v o^bmoč* je stratosfere potrebne posebna na* prave, ki bodo letalo pognale v veliko višino. Treba bo izumiti primemo ka* tapulto, reaktivne aparate in druga sredstva. Toda če bi letalo v op isanih razmerah enkrat doseglo strat< isfero, bi bilo vprašanje neskončnega poleta naibrže rešeno. Aeroplan bi kroičil ne* nehoma okolu zemeljske krogle in bi lahko dosegel brzino nekaj tisoč1, kilo* metrov na uro. Moderno tehniko in človeka l>odoč* nosti čakajo torej še velika pr esene* čenja. Lepota in nevolčljivost Brzojav, ki je svetu oznanil izvoli* tev letošnje miss Universe, gdč. Liesl Goldarbeiterjeve z Dunaja, ni pozabil pripomniti, da pomeni ta zma0a tri* umf ženstveneosti nad modo, ki se je zadnja leta tudi v ženski približevala moškemu idealu. Miss Universe gospodična Goldarbeiterjeva, po zadnjem posnetku. Gdč. Goldarbeiterjeva je torej miss Svet. A kaj pravi k temu njena ma* džarska rivalinja gdč. Simonova? Či* tajmo, kaj razširja neka madžarska agencija v njenem imenu in z njenim pooblastilom! »Odločitev, ki je padla v Galvesto* tiu, ni pravomočna«, pravi miss Ev* ropa. »To stvar lahko reši samo kom* petentni forum v Deauvilleu, ne pa ameriška komisija v Galvestonu. V Deauville pojdeva obe, miss Amerika in jaz. Ker pa miss Amerika še ni iz* voljena, treba počakati, da se to zgodi. Dan sodbe v Deauvilleu še ni do* ločen, izven dvoma pa je, da se bo šele tam odločilo, kateremu delu sve* ta pripada prvenstvo v lepoti na sve* tu, Evropi ali Ameriki. »Tudi jaz sem bila pozvana v Gal* veston,« nad&ljuje gdč. Simonova«, a sem ostala doma, ker sem že itak v Parizu premagala vse ostale evropske lepotice. Galvestonske tekme ni vzeti preveč resno. Jaz se tekmovalk za le* poto ne bojim, hočem pa se meriti z miss Ameriko in priznati od ločitev komisije v Deauvilleu.«. »Liesl Goldarbeiterjeva je pr.) moji sodbi čedno dekle. Predstavljala sem si, da bo odnesla zmago v Gstlvesto* nu. Toda miss France, ki se je bila la* ni udeležila galvestonske prireditve, mi je povedala, da sestoji ondotna ko* misija samo iz filmskih strok ovnja* kov, ki jim ni glavno lepota, ampak iskanje nove zvezde za platno.. Meni pa ni bilo do takšnega angažmana, za* to se nisem udeležila te konkurence«. Kakor javljajo iz Bruslja, se že ka* žejo filmske posledice za miss Svet. Gdč. Goldarbeiterjeva je pozva na na snemanje velikega filma »Ceritenai* res« po scenariju belgijskega pisaletlja de Bocka. Film bo predstavljal odno* šaje med Belgijo in Avstrijo v pro* šlih desetletjih. V prizorih bo poleg miss Svet sodelovala tudi mis.s Bel* gija. Francoski junaki transoceanskega poleta Čitateljem, ki so spremljali vesti o francoskih pripravah za polet ?.z Ame* rike proti Evropi, morda ni zrtano, da je «Rumeni ptič« last Arrnan da Lot* tija, ki si je bil z lastnimi prihranki kupil enokrovnik in pridobil Assolan* ta in Lefevrea za svoj načrt. Lotti je športnik par excellence Si* jajen avtomobilski dirkač, mol ociklist — in lovec. Odkar je Lindber£|h pre* letel Ocean, mu ni dala žilica nvru, da bi še on izvršil slično dejanje. Sezna* nil se je z Assollantom in Lefevreom, ki sta bila narednika pri francoski zračni mornarici. Vsi trije skuhaj so stvorili družbo, ki si je nabavila naj* prej majhen lasten aparat, nato ga je zamenjala za večjega in tako dalje, dokler ni prišla v posest »Rumenega ptiča«. Lottijevi sorodniki so se iz* prva odločno upirali Armandcri na* meri, meneč, da bo končal nesrečno kakor vsi Francozi, ki so skuša.li pre* leteti Atlantik. Toda mlada kosvit se ni dala omehčati in je zmagala. Vtihotapljeni potnik na »Rmenem ptiču« se piše Artur Schreiber in je sin premožnega trgovca s kožami v Portlandu (Maine). Francozi ga pri izkrcanju niso hoteli izročiti oblastem, češ, da je delil riziko poleta z, njimi. Schreiber je bil stavil z nekim tovariš šem, da se bo vtihotapil na a eroplan. Vlekla sta žreb. ki je odločil a:n njega. Trenutno je Schreiber junak ameriške* ga časopisja, ki ga opeva kot pogum* »Rumeni ptič« in njegova posadka od leve proti desni: Lotti, Assollaat la Leičvre. nega mladeniča. Končno še ena zanimivost. Pilot Assollant, ki se je oženil tik pred startom, je vzel za ženo Američanko Parkerjevo, ki ne ume besedice fran* coski, kakor ne on besedice angleški. Mlada žena se pripelje sedaj z ladjo za možem v Evropo, kjer se bo krot* ko vklenila v zakonski jarem. General Booth umrl V nedeljo je umrl bivši komandant slovite »Armade spasa« general VVilliam Bramvvell Booth, sin in naslednik ustanovitelja »Armade spasa« Wil!iama Bootha. Podrobnosti glej na 2. strani današnje številke. Živi pokopani Mnogo se je že pisalo o živih poko* panih, vendar malokomu se sanja, da je bila med njimi tudi mati slovitega angleškega romanopisca Walterja Scot* ta. Zdravniki so jo proglasili za mrt* vo, v resnici pa je bila mrtva le na vi* dez. Položili so jo v rodbinsko grob* nico v stari župni cerkvi. Grobar se je splazil ponoči tja. odprl krsto ter ukra* del več dragocenih draguljev, ki so jih po takratni šegi devali k mrličem. Ko ni mogel brezvestni tat potegniti nekaj prstanov s prstov, je zarezal v meso z nožem. Bolečina je priklicala navi* dez mrtvo v zavest, ki je prestrašena odprla oči ter se skušala dvigniti. Zlo* činski ropar pa se ie prestrašil, zakri* čal od groze in zbežal kakor blazen. Na njegov krik so prihiteli ljudje in rešili navidez mrtvo, ki je pozneje po* polnoma ozdravela ter živela še mno* go let. Pet let po tem dogodku se ji je rodil sin, pozneje sloviti pisatelj. Tudi mati generala Putnama, ki se je bil za časa revolucije tako izkazal, je že ležala v krsti. Pri pogrebu pa se je zbudila. To je bilo šest let pred rojstvom njenega sina. Trije mladi medicinci so kupili ne* koč od moža. ki se je bavil z izkopa* vaniem mrličev v anatomske svrhe ter jih prodajal za dobiček, telo mla* de deklice. Podali so se zvečer v secir* no sobo instituta, da bi tam študirali na mrliču. Ko dvigne eden izmed štu* dentov dekletovo roko, opazi, da ni bila mrzla. Tudi mišice so bile še do* kaj mehke in so kazale le stanje kr* ča Dvignil je obrv — oko ni imelo ni* česar od običajnega steklenega izra* za mrličev. Nato je poklical ljudi, ki so mu pomagali obuditi dekle k živ* Ijenju. Ozdravela je in se poročila s prav istim medicincem, ki jo je bil že hotel secirati in ki je postal pozneje slaven zdravnik ter umrl kot nredsed* nik medicinske fakultete v Filadelfiji. Reportaža na odru Albert Londres, sloviti pariški re* porter, ki je s svojimi senzacijonalni* mi knjigami o življenju v afriških vojaških ječah, o prilikah na Kitajskem po meščanski vojni, o delovanju tr* govcev z belimi sužnjami in drugih ak* tualnih zadevah vzbudil toliko živah* nih debat, je dal življenja novi senza* ciji. Pariški odri so pričeli uprizarjati njegova razkritja v dramatiziranj obli* ki. Njegova »Pot v Buenos Aires«, ki opisuje trgovino z dekleti, se je pred* stavila občinstvu na pariškem Ljud* skem odru, a gledališče L' Ambigu si je dalo sedaj dramatizirati njegove opise iz Guayane in Nove Kaledoni* je. Jetniške kolonije bodo posneli či* sto po naravi, za kar jamči Londres sam, a občinstvo bo imelo priliko, da se seznani z naknadnim življenjem ti* stih junakov velekriminalnih afer, ki jih je gledalo od blizu za časa porot* nih obravnav. Torej resnična senzacija v velikem stilu, ki dokazuje, kako važno mesto zavzema reportaža v živ* Ijenju modernega človeštva. Igra mandolino z umetno roko Na zadnji seji francoske medicinske akademije so obravnavali senzacijona* len izum zdravnikov dr. Robineauja in Contremaulina, Tema se je posre* čilo nadomestiti ranjene kosti s pro* tezami tako dobro, da se zarasejo pro* teze v ud in jih mišice pregibajo ka* kor prave kosti. Za dokaz sta pred* stavila dva vojna pohabljenca. Prvi ni imel kosti in sklepov v spodnjem de* lu roke, pa je s protezami vendarle lahko igral na mandolino, drugi je z umetno levo nogo predvajal celo prav težke športne vaje. Izvleček iz programov Torek, 18. junija. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Kraški prepadi: Marijanščica. — 20: Ob desetletnici slov. univerze: II. O juridični fakulteti. — 20.30: Kulturna stremljenja slov. akademika v prvem desetletju slov. univerze (g. Tone Krosi, cand. pihal.). — 21: Koncert slov. akademstkega okteta. — 21.30: Recitiranje pesmi Srečka Kosovela. — 22: Koncert akademskega kvarteta. — 22.30: Informativno predavanje o naši univerzi (v srbohrvaščini prof. Jurkovič, v francoščini g. Kuret). — Himne akademskih društev. Sreda, 19. junija. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. -13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Pravljice, pisatelj Milčinski. — 18.30: Koncert ratko-orkestra. — 19-30: Predavanje iz rastlinstva. — 20: Predavanje o medicinski fakulteti. — 20.30: Pevstki zbor »Ljubljana« poje slov. pesmi — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — BEOGRAD 19.45: Radio-kvartet. — 20.25: Koncert na oitre. — 21.15: Večer židovskih pesmi. — -2.40: Poročila. — 22.50: Recitiranje slovenskih liričnih pesmi v srbskem prevodu — PRAGA 20: Poljuden koncert češk« filharmonije. — BRNO 20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Koncert komorne glasbe. — 23: Prenos koncerta iz Krakova. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.30: Prenos iz drž. opere. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Kete!beyeve sJsIadbe. — 21.15: Konoert komorne glasbe. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert. — 20.15: Veseloigra. - LANGENBERG 17.-15: Reproducirana glasba. — 20.30: Večer šaljive glasbe. — Lahka godba. — STUTTGART 16.35: Koncert iz Frankfurta. — 20: Pevski večer in veseloigra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert iz Frankfurta. — 20: Pevski večer iti veseloigra. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert na citre. — 20: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Ruski pevski kvartet. — 20: Orkestralen koncert. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.15: Prvo dejanje Bellinijeve opere »Norma«. — Lahka godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Koncert o-kestra in solistov. — STOCK-HOLM 1S-30: Reproducirana glasba. — 20: Lahka godba. — 22.10: Moderne pesmi in »šla-gerji«. »Češnje so letos dobro obrodile!« Za zimo jih obranite najbolje v WECK-ovlb čašah za vkuhavanje Tovarniška zaloga za celo držav« pri tv. Fructus, Ljubljana. Krekov trg 10.-I Maribor: Car! Lotz in Pinter & Lenard. Celje: Josip Jagodic. Zahtevajte ceniki Weck Zastonj Vam pošljemo na ogled eno številko ilustrirane revije Domači prijatelj in 6838 Haš obzor Pišite dopisnico na upravo, Ljubljana, Miklošičeva c. 13. Kopiji se v peni Idealna kopelj za shujšanje. Izvanredno in enostavno sredstfvo, da se po-vdigaie vitfcost, ie poznana švedska peneča sa Osmos-PENG-a« za v naprej poslanih 42 Din generalno zastopstvo Parfumerija L U X O L, Veliki Bečkerek br. 65. 5 CHEVROLET, rablj. osebnih avtomobilov, v ceni od Din 20X>00__do OAKLAND, 50 HP, 6 cil., 5-sedežni. odprti, FIAT, 501 Šport. 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO litan, ROLAND PILLAIN. 35 HP, 4 cil„ 4eedežni šport touring A.NSALD0. 35 HP. 4 cil.. 4se-dežni odprti, ANSALDO, 35 H P, 4 cil., Gse-dežni odprti, ITALA, 24 HP, 4sedežni, PEUGEOT, 24 H P, 4sedežni, s spremenljivo karoserijo kji tovorni ali kot osebni PEUGEOT, 4 15 HP, mali poltovorni. dvosedežni, z novo pnevmatiko, PEUGEOT. 30 H P, mala 4se-dežna sjiortna tipa CITROEN. 24 HP, teedežni. v dobrem stanju 41ISTRO FIAT. 35 HP. 4 cil., 6sedežni, AUSTRO DAIMLER. z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, 6sedežni. 65 HP. 6 cil., S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 cil., RENAULT OMNIBUS, lGse-dežni, model 1928, 35 HP Vozovi » vozovno pripravnem loma že plačanimi taksami za > 32.000— > 35.000.— » 40.000— , 50.000.— j 32.000.— 27J > 19.000— » 30.000.— > 25.000__ » 15.000.— > 45.000— > 20.000— > 52.000.— stanju, x de-letošnje leto. Informacije daje: V. & M Barešič & Co., Ljubljana DUNAJSKA CESTA 12, elavDO zastopstvo CHEVROLET avtomobilov Opozorilo. Tem potom dajemo na znanje, da naš zastnp. nik Miloš Simončlč nima več nikake pravice, da sklepa za nas kupčije. Po njem izvršenega irnkasa ne priznamo, ker ni bil tozadevno pooblaščen. 7948 Industrija kravat »Gič« Isso Cohen, Zagreb. t I Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustila ter se ■preselila k svojemu ljubljenemu očku naša zlaina nepozabna hčerka :n sestrica Marjana Smerkolj Pogreb našega deteta se vrši v sredo ob pol 5. uri iz bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 16. junija 1929. Miroslava Smerkolj, mati. Silvica, sestrica. Rodbina Berčon. Lisičje, polhove kože u> reeb Irugih dlrjlh fl-vilJ koinje stalno »kosi e»lo letu D Zdravi J. trg asnj*. Ljubljani Flonjan-«ks nliea 9 1880 a ZIDARJI! (15 do 20) se sprejmejo za dnevno in akordino delo. Angelo Battelino, stavbenik Ljubljana - Sišfca, Knezova ulica 32 I. nadstropje. 7955-a Firma J. PohJig, Gos. m. b. H. u Beču, lastnik jugosiovenskega patenta št. 404, »Naprava za osiguranje pravilnog položaja vozila ko-noprie viseče žel eznice pri vožnji, pri obilaženfri krivino« žeii prodati ta patent ali dali licenco istega. Informacije daje Dr. Janko Olip, advokat v Beogradu, Kralja MIlana 48. 7957 Prodala se bode dne 21. junija 1929 od 12. do 2. ure lepa 1 družinska vila 7945 s 4 sobami, kuhinjo. Jedilno shrambo, kletjo in primernim gospodarskim poslopjem ter lepim vrtom za zelenjavo v Vičavi št. 56 pri Ptuju. Todnejša pojasnita na licu mesta. Grete Kollenz, Ptuj. TBBCM/KA rilTIHA MAJMIICIMIIB TCC4CMI M«fl MITtKMI PAIMICI Za informacij« Is predbilefebc prostorov se trote obrniti u Centralo u Boki, ali pa na Agencijo »Uoyd Triestino« in oa A.gen-cijo »Cosulieh< ter na katorisikoli bodi pot-Oliki oni 46 »- / CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 $Cdor hoče po posti naslov aH tcafco drugo informacijo ticcče so maKh oglasov naf priloži v »namlcah Am /!*• sicer ne bo prepel odgovora t ^ CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Liubliani, 11842. 2 mizarska pomočnika izurjena v pohištvu sprejme Anton Stolfa. Sp. Loke p. Lukovca pri Domžalah. 22100 Nadprirejevalci (Oberherrichterji) prvovrstni in samostojno delavci za lina in preprosta dela naj pošljejo ponndbe na naslov: Brača Sablek. Slav. 1'ožega. 22017 Dva mizarska pomočnika sprejmemo. — Vipotnik-Hra stelj, d. z o. z., Eavi. Zagorje ob 21979 Trgovskega učenca li ima res veselje do trgovine z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo, prav dobrim spričevalom, nprejme tvrdka Ivau Eojnik, Šlovenjgradec. 21950 Sezonsko prodajalko sprejmemo v pekarni v Rogaški Slatini s takošnjim nastopom. Tonudbe na tovarno keksov Vi im Bizjak in drug, Zagreb, Savska c. br. 20. 21915 2 izurjeni pletilji epri jme takoj Josiipina Ko-sirnik, Ljubljana, Vodovodna cest-a — Mestna jama. 22106 Učenko in pletiljo za strojno pletenje sprejmem. Prednost imajo iz Ljubljane. M. Veršek, Ce-lov§'.a cesta 63. Zg. Šiška — Ljubljana VII. 22159 Dekle ren-nih a poštenih staršev, 13_15 let staro, s hrano in stanovanjem v hiši, ev. tudi obleko, iščem k dvema otrokoma. Nar-lov pove ogla?ni oddelek »Jutra«. 22166 Gospodinjo srednjih let. ki bi imela poleg gospodinjstva veselje vzgajati 51etnega otroka — sprejmem takoj. Dopise na ogla«-, oddelek »Jutra« pod »Gospodinjstvo«. 22158 Več dobrih zidarjev iproti ugodni plači sprejme zidarsko podjetje Alojzij Vivoda v Logatcu. 22162 Sopotnika za avto za Slovenijo, izvzemši Štajerske išče potnik kolona-jalne in špecerijske f'roke Ponudbe ra ogla,«, oddelek > Jutra« pod šilro »4060«. 2121 i Brivskega učenca sprejmem. Naslov v oglas Oddelku »Jutra«. 22116 Spretno šiviljo pletenin in izurjeno pletiljo flprejmpm za stalno. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 22129 Hlapec priden in zanesljiv dobi jnes.to izvoščka. Naslov v oclvnem oddelku »Jutra«. ^ 22131 Alladega vrtnarja ki l«i poleg tega opravljal 6e druga dela. iščemo. — Osebno se joppeIamater, 6.3 v Compnrjn, nabavljen 1!>24 prodam vpled nabave kino- Tvorniško poslopje v lepem kraju na Gorenjskem, z vodno silo in c električno napeljavo, s krasnim stanovanjem ugodno 189 prodam. Vprašanja na ogl. ' oddelek »Jutra« pod iifro »Tovarniško poslopje* 31154 Več gozdov aparata, pod polovično na- prodam na Gorenjskem. — bavno ceno (5400 Din). 12 Naslov v oglasnem oddelku kaset, filmska kaseta in avtoknips. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 22102 Otroški voziček in moški škornji št. 41 poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 220S7 Kopalno banjo za Iežanje in veliko sten- »Jutra«, 22008 Parcelo v Šiški Spodnji ali Zgornji kupim. Cenjene ponudbe s ceno na oirlas. oddelek »Jutra« pod »Šiška«. Delikates. trgovino eko ogledalo poceni prodam v Mariboru, Gosposka nlica Naslov v oglasnem ©ddettu št. 5 prodam. Informacije »Jutra«. 22036 v trgovini, M-659 Kovaško delavnico na prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ■»Zelo ugodno«. 22119 Gostiln, kuhinjo oddam dobi kuharici-goepo-drnji s primerno kavcij g, v lastno režijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra eksistenca«. 22081 Kumare Din 7 kg in buče Din 6 kg pTodaja na drobno na Vodnikovem trgu na stojnici Celestina Glavnik. 22137 Solnčno stanovanje v sredini mesta, obstojeie iz 2 sob. kuhinje in priti klin, po mogočnosti tndi kopalnice, išče miren tako nt ki pai brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za 1. julij« 21882 Lepo, prazno sobo v centru mesta takoj oddam za 300 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22156 2 opremljeni sobi z elektr. razsvetljavo od dam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22172 rrlUhflriiii^ft Krasno letovišče v lastni vili. z velikim vrtom, najboljšo oskrbo, t nemško konverzacijo za 6 šilingov dnevno nudi lia lusebka, Graz. Ruckerlberg — Managettaiveg 21. 22055 Uro z zlato.veriži'0 od Laverce do Orlega sem izgubil v nedeljo. — Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku Jutra. 22139 Blondinka in brinetka v življenju razočarani, želita v uteho dopisovati z dvema značajnima gospodoma. Dopise na oglasni oddelek ».Tutra« pod značko »Mila, Slana«. 22110 »Tako sama« Gospod, ki je dvignil pismo pod gori označeno šifro naj dvigne pismo pod šifro »Svidenje«. 22109 Allado dekle pošteno, želi poznanstva z boljšim delavcem od 28 do 40 let. Neanonimne dopi-e pod »Junij 29« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 22117 Doberdob in Soča želita izpremembe — akademiki, pozor! Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Doberdob-Soča«. 22108 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom oddam. Naslov v oglasnem cddelku j ža~ poznanstvo. "Odgovor na Orožnik s kolesom ki je jedel bonbone 7. jun. naj pošlje naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Daj poljubček«. 22126 »Bellevue« nedelja 16. do 22. sata da-mu vis-a-vis u črnini molim »Jutra«. 22118 Stanovanje 2 sob in pritiklin išče mirua stranka s 1. julijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Danica«. 22125 Sobo z elektr. razsvetljavo in s strogo separiranim vhodom — event. s hrano oddam 1 ali 2 gospodoma s 1. julijem. Na--lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21876 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo in po možnosti s posebnim vhodom, v centru ali pa vsaj v bližini centra išče gospod. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »S. R. i*.« 22034 Sobo posebnim vhodom oddam za čas počitnic na Emon- ski cesti 10. 22115 Lepo sobo 6 posebnim vhodom, v centru mM« oddam s 1. julijem dvema gospodoma — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22104 ogl. oddelek ■Allemande«. »Jutra« pod 82138 Ne najdem miru! Vse kar je bilo v meni sem Ti hotel povedati ob slovesu. Slučaj usode to ni dopustil. Strašna je ta muka. Moje misli s0 pri Teli. Ti moje hrepenenje. 2216« 16. avgust Pridem danos, čakam na starem mestu do 5. 22101 Premožen trgovec 34 let star. lastnik dobro idoče velotrgovine, se želi v svrho ženitve seznaniti simpatično gospodično do 30 let staro. Gospodične ali vdove brez otrok, s trgovsko izobrazbo in primerno doto imajo prednost. Samo rerno. event. tudi obitelj-ske ponudbe s .-liko. kamra se pod strogo tajnostjo ne ter polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra« po značko »Poštenje in prid nost v mladosti, uživaš tu di v starosti«. 22128 'Kupuje i i Ljubljano j Mlinske valjarje ? prevzemamo lia ostrenje in brušenje ČakoveČKi paromlin i mun ara d. d. Obvestilo! Slovenec v Ameriki star 28 let, želi znanja svrho ženitve z inteligent no, muzikalično Slovenko One, ki . govore več jezi kov inia;o prednost Dopi se po možnosti s sliko ki se ua zahtevo takoj vrne^ ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober in skr ben mož« 22025 d fJii V Pianino malo rabljen prodam Naslov in cena v ogla nem oddelku »Jutra«. 22165 Psica volčje pasme ki sliši na ime »Cučka« se je izgubila v Ljubljani 12. t. m. Kdoi jo najde, naj proti nagradi 20 Din javi na naslov: Alojzij Peteri in, Videm-Dobropolie št. 12. 22107 Dva generatorja za istosmerni tok, 230 Vol tov, 12 kw. 1200 obratov v mm. in 440 Volt. 40 kw. 1150 obratov v min povolj no prodam Vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod »Izvrstno ohranjeni«. 21955 Šivalni stroj in razno dobro ohranjeno pohištvo poceni naprodaj v Sp. Šiški, Malgajeva ul. 15 22112 Entla in ažurira takoj Mat.*k & Mikeš, Ljubljana. Dalmatinova 13 — Vezenje oblek Stenski prti predtiskani 10 Din. 7G501 Zimnice po 35 Din predelujem. Vsa tapetniška dela po konkurenčnih cenah SlaviS Hrano, tapetni štvo. Emonska cesta 1-0. Zabjak 14. Pridem delat tudi na dom. 219(i9 8 U II O CVETJE bezgovo, lipovo, tavžentrože, hrasto-vega mahu in druge zdravilne rastline kupuje do najvišjih dnevnih cenah Bctka Žagar, Sunja, Hrvatsko Ob j siva. Uprava državnih monopola razpisuje II. ofer-talnu Licitaciiju za nabavku jedne mehaničke instalacij« za izradn beskrajnih pantlika za potrebe cigaretnih mašina upravnih fabrika duvana. Licitacija če se održati na dan 8. ju!a 1929 g. u kanceiariji uprave državnih monopola u 11. časova pre podne. Uslovi i bliža obaveštenja mogu se dobiti u kanceiariji iudustrijskog odelenja svakog dana od 10—12 časova pre podne. Iz kanceiarije Industrijskoz odelenja oprave državnih monopola I. M. br. 9568 od 6. juna 1929. g. ♦avAV >{!k P. n. občinstvu javljamo, da se je umetniško tiskarski zavod »Ažbe« premestil v Gregorčičevo ulico št. 6 (pri državni realki) ter prešel v roke nove družbe, ki je dala ix>djetju ime „Poo-štovanjem Podravska tiskarna d. z o. z., preje Ažbe, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri državni realki). Teleion interurban 2038 Automobilna zveza Stari trg - Rakek - Ljubljana VOZNI RED: ZVEZE K VLAKOM Odliod iz St. trga 4.15 Prihod na Odhod 1 z St. trga 11.45 Prihod na Odhod iz Rakeka 8.00 Prihod v Odhod iz Rakeka 16.00 Prihod v St. St. trg trg 0.00 13.00 9.20 17.20 Razvem gornjih zvez k vlakom na postaji Rakek odhaja iz St. trga drugi avtotou-s, ki vozi direktno v Ljubljano in sicer: Oidhod iz St trga 6.15 Prihod v Liubliano 9.00 Odhod iz Ljubljane 18.00 Prihod v St. trg 21.30 Postajališče v Ljubljani kavarna Evropa, nasproti »Figovca« P. n. potujoče občinstvo se opozarja, da ima podjetje najmodernejše vozove, ki nudijo vsak komfort in jako prijetno vožnjo. 7953 Cene zelo nizke. se j*ls * po*** Bet**«' nr ttih«' r.vt Te i«a po- dcP' zdtav^ov SO tv&o« nate*«. 0e ' _ na?110 Opremljeno sobo Florijanski ulici St. 16 oddam dvema gospodoma ali zakonskemu paru. 22105 2 gospoda ali gdč. in sostanovalko sprejmem s 1. julijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22113 Sostanovalca sprejme h gospodu Povše, Tavčarjeva ulica 4, pritličje, levo, dvorišče. 22V77 Sobo separiranim vhodom oddam gospodu. — Istotam sprejmem sostanovalke. — Florijanska »Lici »t. 27/p. 22083 Sobico oddam d 1. julijem solidnemu gospodu na Jurčičevem trgu 2/1, levo. 22145 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 22153 Opremljeno sobo posebnim vhodom iščem v sredini mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Soliden«. 22163 Zahvala. Za obilne in iskrene dokaze sočutja ob bridki izgubi naše zlate mamike, tašče, sestre itd., gospe Marije Karba roj, Žitek učiteljeve vdove in posestmee v Ljutomeru, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem, ki so pomagali ob dolgotrajni bolezni, preč. duhovščini, zlasti g. dekanu Jos. Weisel-u za spremstvo, združenemu pevskemu zboru za ganljivi žalostinki, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so na kateri koli način olajšali našo žalost in blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. LJUTOMER-PRIŠTINA, 15. juinija 1929. INKA in VIKTOR KLADNIK in ostali sorodniki. K J, MfcSef ZStsooc 152 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. Nekaj pa moramo pr pomniti. Kakor je kraR s svoje strani sovražil Pardailkma, tako hladen ie bifl v smou veliki inlkvizitor. On n-i črnil ne sovraštva do viteza ne jeze nanj. Toda bal se je Par-daillama zaradi njegove mrzJe odločnosti. in kogar se je Bspinosa bal, tistemu }e bil bolj nevaren nego ornim, ki jih je sovražil. Par-dafflan je bil velikerr.ru inlkviziitonju tnn v peti. Po špansko se je to feikik) v onih dineh: i ' _____ »Treba je. da iatfne!..-k tega. cia se je Pardaifian zanimal za usodo kraljevega vnuka, je bil Kspmosa posnel. da mora vedeti več. nego je kazno. im da je iz pustolovtne častihlepmosti postal zašči/tmik ki svetovalec neznatnega in zapuščenega mladega iprinca. litiikvizi'toPjevo mnenje je bik) znnotno. Pardaifon ni bil niti v sarviali zimožen častihlepja. Espinosa je bil prezrl njegovo viteško nesebičnost — nič ou dine ga v tistih časih, ko je bila ta lasrjnost tako redka na svetu! Pač pa se ie doni Cesar smilil vitezu v d:r>o srca. In ne samo to: naš prijatelj mu je bil tudi iz srca hvaležen. Kako naj ne bi bil valjnibil mladeniča, k: je bil iz lastnega plemenitega nagiba izdtrl jneč in v nevarno.vti s/topil ob njegovo stran, da bi ga branil! Vse to je bilo Eisipinosi mezina.no. Če bi bil boij pravilno ocenil značaj svojega nasprotinika in če bi bil, kakor naši čitatetii, slišal pametne nasvete. ki jih je vitez dajal mladem« možtf, lodo ve, morda bi bil izpremenil svoje mnenje, da mora francoski poslanik čim preje »izginiti« ... Bspnnosa in njegov kraljevski gospodar sta se po tem takem strinjala v dvojem: da je treba dobiti PandaiSiama im Torera v roke in da .iu je treba spiraviiti s sveta. Njiju nunami sita se razdvajali šele v tem. kaj bi bilo starini v dosego tega cilja. Kralju se je zdelo najboli primerno poslati oficirja i« nekaj mož, zgrabiti nesrečneža in ,ru predati krvn-kai. Mogooniki tega sveta se le maJotodag ogrevajo za ovinke! Drugače je gfledal fripinosa. Prvič se mat aretacija takega človeka ni videla povsem emostaven posel. Drugič so Favsitimi strahovi vplivali nekoliko itudi nani, tako da je sam začenjal smatrati Parldaiilana za nadnaravno bitje, ki mu ne more nihče do živega, ln končno je bil Espinosa svečenik in minister v eni osebi. Kot tak je smatral nespoštovanje kraljevskega veličanstva za zločin, ki ga niti z najbujSimi mukami ni bilo moči dovolj strašno kaznovati. Z dinuge strani pa je bila smrt v njegovih očeh bolti odrešenje nego kazen. Ostajala je tedaj samo še mučilnica. A kaj je pomenijo nekaj minut trpinčenja v primeri z ogromnostjo hudodelstva? Za človeka tolikšne duševne in telesme moči, kakor ie bila Pardaiila-nova, je bilo skoro škoda pripravljati škripce, segrevati klešče, topiti svinec in kuhati smolo... Treba je bilo nafti nekaj nezaslišano strašnega: smrt, ki bi trajala leta in leta in se obnavljala iz dineva v dan!... Tu se je ponudila Favsta ki prišepnila velikemu irkvizitorju misel, za katero se je takoj navdušil Še bolij se je ogrel zanjo kralti; ugajala mu je tako zelo, da ga je tolažila celo v grenkem trenutku, ko je moral skriviti usta v prijazen nasmeh, da se zahvali poslaniku Henrika Bearnskega za njegov izzivalni pokton. ^ Kakšno kazen si je bila Favista izmislila, bomo videli kasneje, V tem bren/utku je bilo vse ukrenemo za Pardaillanovo in To-rerovo aretacijo. Espirosa, ki je bil navadno bolje poučen, nego je kazal, je btl ukrenil mimo tega morda tudi kaj drugega, zastran Favste, in princesa bi bila morda veliko dala, da je poznala njegove misiii in namene. Nemara!... Zaka/j njeni načrti so se ujemali z Espinosovlimi samo v toliko, kofikor je šlo za Parda^Uana. Viteza je bi?a pripravljena spraviti irikiviziitorju v pesti, nikakor pa ne den a Cesarja. V tem pogledu je imela svoje posebne račune. Torenu je bila namenila prestol, s pogojem, da jo posadi kot kraljico ob svojo stran. Temu naklepu je bila samo Giralda na poti. In ko je premišljevala, kako bi najtaglie in najhitreje od!sbranila mJado cigančico, se je spomnila Rdečebradčeve divje strasti do Giralde ... Ne, šator doina Iniga ni stal zaman zraven Torerovega. Barba Roja je imel nalogo, da po svojih liudeh ugrabi bikoborce vo zaročenko! ... Zli duh, ki ga je pridtbil za to dejanje, je bik kakor vselej, magister Cemttiurion. In kaj si je izmislil, da bi šli njegovi nasveti Rdečebradcu tem bolj do živega? Zlagal se miu je. da je Pardaillan, ki ga je Barba Roja izza svojega »smešenja divje sovražil, preko ušes zaljubljen v Gdraldo! »Evo, bratranec, lepše prilike si ne morete želeti,« ie šepetaj malopridni magister. »Vzemite si ptičko. ki vam jo ponujajo, poigrajte se z njo, in kadar je boste naveličani jo vrnite prekletemu Francozu ...« Prav tako kakor ugodna lega poslovnega lokala in sposobno osobje spada k modernemu in plodonosnemu vodstvu obrata pravilno urejena transportna služba s Chevroletovimi tovornimi avtomobili \r vsaki stroki trgovstva, bodisi v * trgovini j koloniialnim blagom, lesom in premogom ter pri mlekarnah je točno dobavljanje blaga poglavitni pogoj za uspeh podjetja. Zato se bo tvrdkam, ki razpolagajo t br-zimi transportnimi sredstvi, stalno širil krog odjemalcev, pridobile si bodo novih trgovskih zvez in dosegle znatno večje dobičke. V vseh deželah sveta la v vseh trgovskih strokah so se Chevrolet tovorni avti obnesli kot idealna in koristna vozila Chevrolet tovorni avto- mobil j« tako zelo priljubljen pred vsem zaradi cenenosti in zanesljivosti v obratu; on je voz, ki ga zmerom vidiš na cesti, nikdar pa ne v repara-turni delavnici. Izpopolnjena oprema, šestcilindr-ski motor, štirje teki naprej ln eden nazaj so nove prednosti modela 1929. Novi Chevrolet tovorni avto je močneje zgrajen in še hitrejši od prejšnjih ter ie boli kot kdaj poklican vršiti naglo transportno službo, tudi ua dolgih progah. , . Vsa\i trgovski stroki ustrera za nfent namerit po-sebna karoserija Nai zastopnik Dem bo priporoiU model, k< bo za vas najbolj primeren. CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALt - LA SALLF CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI _ G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS ' .'.-.v .„ Največja izbera — najnižje cene najnovejši dvokoles dirka i Bih, sa ceste tort ;n damskih, motorjev, malih dvokoles za otroke, igra oni h io otroških vozičkov raznih modelov od najcenejšega do aaj-finejšeza, brzoiivaloih strojev Central Bo-bbn Pred nakupom oglejte s< zalogo pci tvrdki Tribun* F. B. L, tovarna ifokoles ln otroških rozlčkov, Ljubljana, Karlovška e. 4. Ceniki franko Prodaja na obroke. ■jjji« Heraklit plošče ima t zalogi „MATERIJAI/< dr. z o. as., Ljubljana, Dunajska cesta št. 36 Telefon 87-16 © jCufz in •Monolit peci najcenejša, prvovrstna Ša-OUmt'U'3 mota za peči in štedilnike čCcfocmototji c£qh$ CUtcna (fiafoenfeCd Ing. CiiZELJ, Ljubljana VII. Jernejeva cesta St. 5 Telefon št. 3252 Pod okriljem teme, stenica ti jemlje zasluženi počitek ter s svojim strašnim ugrizom izpreminja noč v brezkončno mize-rijo. Flit prodira v vse razpokline, kjer se stenice, ščurki, mravlje in druga gomad zaredi in skriva ter sigurno uničuje njihova jajca. Smrtonosen za insekte — tebi neškodljiv. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flit z navadnimi sredstvi proti insektom. Njegova ubijalna moč osigura popolno zadovoljstvo. Kupi kanto Flita in Flitovo brizgalnico še danes. Rušitelii mira V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno Ijufofjena. ik>-bra soproga, mati ki sestra, gospa Marija Završan soproga magistralnega ravnatelja t pok. v ponedeljek, dne 17. t. m. po mučni bolezni, previdena s tolažiti sv. vere, minno v Gospodu zaspala. Pogreb drage i>okojttice bo v sredo, dhe 19. junija 1929 ob - uri pop. iz mrtvašnice drž. boforice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. junija 1929. omuu Ljubljana Zatojoče rodbine: "-1 -*04 Završan — Umberger. Ribiči F K KAISER p_u§kar' ljubliana čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira Kongresni trg št R ni po ceni zato pet jta kruh in pecivo iz nje nenciclkniljivci. krem* In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIK Ljubljana VIL t VILMA GLOBOČNIK naznanja pretuano vest, da je njen stoto dobri svak, gospod Franc Globočnik grašeak danes 16. junija ob 7. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirmo v Gospodu zaisgjal. Pogreto nepozabnega poko(inika se bo vriši v torek 18. jmrua ob 5. uri popokilne iz hiše žalosti na mestmo pokopaiišče v Ko-stan.jevtei. Sv. maše zaicjusmce se bonJo bra/le v razBifh cerkvah v Kostanjevici. Dobrava pri Kostanjevi ci, dne 16. junija 1929. 'Jreju^t Davorin Bavljta. Izda* sa kanzoraj Adoli Ribnik«. U Narudao tekamo d. d. kot ttslufoMia franc Jcaerfek. Za inaarttni riŽJ udyovuren Aiotrij Nmat v, , i.j^i^^