, ^¡t, .xcfpt S-ttird^P. PROSVETA " t- ~ - * • GLASILO SLOVENSKE NARODNE FOOPORNE JEDNOTE Ur*duiik1 l» «pravaiftkt p retort » M9T 1. La nodal« An. Off te« of Pvblktttlon: ta»T SouU UwixUi. Aft. CHICAGO, ILL.. PONDELJEK, I. JUNIJA (JUNE I), 1936. Subscription #6.00 Y »arij fiTE V.—NUMBER 107 Arc«pt*nr« for ■•!11nf aft «pmUI rata of poataff« frarldad far Ii —«Um HOI, Act «f Oct. ». ltlT, aatkaftoad m Jaca 14. Iti t. rewis svari unijo je klar ski h delavcev • a voditelje jeklarske organizacije, naj takoj začne z organizatorično kampanjo, dokler J prepozno. Vodja rudarjev opozarja, da mko zavlačevanje kampanje na podlagi industrijskega unionizma lahko ima slabe po-lledice ■»hinifton, D. C. — " l i,ewis, predsednik ru-He unije UMWA in načel-OdlKtra za industrijsko or-tocijo, je naslovil nov apel ricutivi unije jeklarskih in grških delavcev — Amal-uted Assn. of Iron, Steel & forkers — naj takoj prične guiizatorično kampanjo. V ju svari eksekutivo, da bo ifevanje kampanje imelo u-ne posledice. Vi veste, da smo dolga leta iskali na vodstvo Ameriške vske federacije, naj organi-delavce v jeklarski indu-ji, a kljub temu ni podvzelo Domače vesti Ubijalec žene in sina umobolen Willard, Wis. — Dne 25. maja se bi imela začeti sodna obravnava proti Franku Lajkoviču, ki je v zadnjem marcu ustrelil ¿eno in triletnega sina na svoji farmi. Sodna dvorana je bila polna ljudi, tedaj je pa prišlo naznanilo, da obravnave ne bo, ker so trije zdravniki spoznali Lajkoviča za umobolnega in «f-peljan je bil v državni zavod za blazne. Iz Clevelanda Cleveland. — Pred nekaj dne- ene^a resnega koraka v tej.vi je v bolnišnici umrla vdova ji," pravi Levvis. "Mi po-»mo že nestrpni, ker vse kadi namerava jeklarska unija oditi kampanjo." jnalu ix) konvenciji jeklar-unije, ki se je izrekla za Rose Trček, stara 42 let in doma iz Družinske vasi pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Njeno dekliško ime je bilo GregoriČ. V A-meriki je bila 23 let in tu zapušča sina, hčer, brata in dve »izatorično kampanjo in'sestri. Bila je članica društva vala k sodelovanju medna- 142 SNPJ. — V bližnjem Madi-m in narodne unije, sta John sonu, O., je umrl slovenski far-phv, direktor Odbora za in- mar Frank Ule, doma iz Vrhov- ke, ki zapušča ženo, sedem sinov, hčer, tri vnuke in tri vnukinje. trijako organizacijo, in Phil-Murray, podpredsednik ru-ike unije, konferirala s L. nawlom. tajnikom - blagaj->m unije jeklarskih delavcev, narda sta |>onovno zagotovili« b<> Lewisov odbor prispe-pol milijona dolarjev za fi-ciranje or^anizatorične kam-ije, poletf te^a pa je priprav-poslati svojo izurjene oryra-torje med jeklarje, da jih lob< za vston v unijo. *onanl je o tem obvestil o-t flane eksekutive jeklarske K toda U-wisov odbor do-ni prejel odgovora, ali «prejH ponudbo ali ne. Ta * J»' napotil Lewisa, da je k! nov a|n>I jeklarski uniji, 'lani OdUira za industrijsko ""¡žarijo nestrpno Čakajo ti " akciji, k lo namerava eksekutiva jeklarske Zelnik rdVI v svojem a-"Mi «mo močno zaintere-^ v "r^ni7.atorično kampa-'nWimo. d,, se takoj prične , 1 ,,a konvenciji sprejete üll)r'J". ki določa industrijsko i' klarskih delav- Nov grob v starem kraju Waukegan, 111. — Anton Rup-nik, član društva 14 SNPJ, je prejel žalotsno vest, da je v Gorenjem " Logatcu na Notranjskem dne 10. maja umrla njegova mati Marjeta Rupnik v starosti 70 let. V Ameriki zapušča sina v starem kraju pa moža in štiri sinove. Popravek vesti Racine, Wis. — Rojakinja, ki je prejela prvo nagrado, krasno peč, na razstavi kuharske šole, na kateri je tekmovala v kuharski umetnosti, se piše Frances Sebenik in ne Hriber-nik, kakor je bilo pomotoma po-ročano v 104. številki Prosvete. Dekliško ime zmagovalke je bilo Nacijem preti denarni polom Londonski bankirji in zavarovalne družbe posvarjene i\ IH »Tiar. Ii» I tr 1 11 « ù'klar-ke unije je *'1 ' ''"Ti < lani oksp-",r;t pa ho Louis Thomas G. W Mdh-r, J. K. Gai-'" II J. Rose. Adamič v Chicagu Chicago.—Pisatelj I^ouis Ada- I^ondon. — Banke in zavarovalne družbe v tem mestu, v svetovnem finančnem središču, so bile po vladi posvarjene pred dajanjem nadaljnjih kreditov in posojil nacijski Nemčiji. Svarilo je vsebovalo tudi nasvet, naj angleške banke umaknejo vse investicije, ki jih imajo v Nemčiji. Po izjavi visokih vladnih uradnikov preti Nemčiji katastrofalen fnančni polom. Informacije, katere je angleška vlada dobila od svojih re-prezentantov v Nemčiji, se glase, da so se napori dr Hjalmara Schachta, ekonomskega ministra in predsednika državne banke, da prepreči polom, ki je posledica divje oboroževalne tekme, izjalovili. Londonski finančni in politični krogi, katerim je situacija v Nemčiji znana, so uverjeni, da je bankrot Hitlerjevega režima neizbežen in da bo razvoj dogodkov v tem poletju pospešil polom. Bogastvo kanadskih pefork podvojeno CallmidM^ Qnt., 30. maja. — Dionnove petorke so imele zad njo sredo |250,000 premoženja, toda v sredo, ko so bile petorke stare dve leti, se je to premoženje podvojilo in naraslo na pol milijona dolarjev. Med drugimi darili na rojstni dan petork je bila tudi pogodba za tri filme, katera prinese peterim deklicam $260,000 čistega. Trije novi filmi, v katerih nastopijo petorke, bodo sneti v treh letih, vsako leto eden. Ko so se petorke narodile, je bil njih oče, revni farmar Dionne, v velikih skr-l>eh, kako jih bo hranil! Japonska prote-stira v Londonu vornosli nskega Peiping, 30. maji. — Dasi še ni ugotovljeno, kqo je ubil japonskega vojaka i nedavni u-lični bitki v tem ifcestu, so japonske avtoritete uverjene, da je bil napadalec ¿lan posadke, ki straži britsko poslaništvo v Peipingu. Japonske militaristične avtoritete smatrajo ta incident za resno stvar. Natnanile so, da bodo poslale oster protest angleški vladi in sahtevale zadoščenja. Izzval je mednarodne komplikacije, ki bodo lahko imele resne posledice. Britski uradni krogi v Peipingu so ¡«javili, da še niso prejeli nobenega poročila, ki bi potrdilo, da je bil morilec japonskega vojaka angleški državljan. Situacija je silno napeta in vse tujesetnske avtoritete so se izrekle «a preiskavo incidenta, da se ugotovi krivda. Tientain, 29. maja. — Japonski vojaški častniki so naslovili kitajskim avtoritetam ultimat, v katerem zahtevajo ustavitev stavke kitajskih študentov. V tej stavki je zapletenih tisoče študentov, ki so Hi v boj z geslom, da se mora Kitajska u-preti japonskim militaristom, ki so z oboroženo silo invadirali severno Kitajsko Studentovske demonstracije so povečale napetost med Kitajsko in Japonsko. Kitajske avtoritete so delno že ugodile japonski zahtevi. Po slale so močne policijske oddelke na strategije ^pozicije, da preprečijo študentovske demonstracije proti japonskim milita ristom. Tu so se pričela širiti poročila, da bodo japonske čete z oboroženo silo potlačile štu dentovsko stavko, če ne bodo kitajske oblasti podvzele drastične akcije. V stavki so zarojevanl dijaki s trinajstih kolegijev in univerz. Ti so naslovili poziv na vse kitajske dijake, naj se pri družijo in podprejo kampanjo proti japonskim militaristom in imperialistom, katerih cilj je okupacija severne Kitajske. ŽENSKA PODRUŽNICA ČRNE LEGIJE RAZPUŠCEN A DetroiUka policija pomešana • 'črnimi vitezi' AKTIVNOST LEGIJE V INDIANI Detroit, Mlch., 31. maja.— Naj nove ja preiskava je dognala. da sta tudi dva detroitaka sodnika zapletena v Črno legijo in eden teh je podpisal krvavo prisego. Zapleten je tudi neki visok in odličen politik v De-troltu, kateri ima precej vpliva v mestni hiši. MiHhawaka. Ind., 31. maja.— Tu se je ustanovila Bela legija iz katolikov in Židov, ki bo vodila boj proti Črni legiji. Nasll-na smrt G. A. Langa, odličnega katoličana v tem mestu, pred nekaj dnevi se pripisuje "črnim vitezem." Detrolt. Mlch., 31. maja.— Glavarji kapucaste Črne legije v Michiganu so odredili velik umik. Vse ponočne seje in teroristične vožnje so suspendirane za nedoločen Čas. Govemer Fitzgerald je prejel na tisoče pisem članov teroristične organi» zacije, ki bi se radi osvobodili iz pesti teroristov in sporočajo informacije o neštetih nasiljih. Columbus, O., 30. maja — Leto dni že preteklo, odkar so drtav ne oblasti v Ohiu prejele dokaze o obstoju infamne Orne legije, toda podatki so obležali nek-ie zakopani in do danes nI nihče ganil s prstom, da bi nastopi proti teroristom. Takrat Je fir na legija sagroaila governerju T)aveyJu, da ugrabi njegove hčer Rvangelino, če ne imenuje nekih uradnikov, katere je legija pri Izročila. Governer je ignorira zahtevo Črne legije, toda njegova hči je bila poslej dobro sa stražena. Včeraj je pa drftavn senat zahteval, da prizadeti dr žavni uradniki izroče vse doka ze glede Črne legije zbornici Senatorji danes zahtevajo ener gično akcijo. HouNton, Tex., 30. maja. — Komična medigra je prišla na dan med maso preiskav in poro-n>»IJ« na 8. Hiram.) v zlatem obla-/ü najdena v Evinh t I Ha PJ" •. r " k i i'r • L L h-,, r v' F' . lu iu , lrk Egiptu maja.—Se-sor egipto- :,im'r/.i je na-'"I! M* v zlatom ' ^ rom» na gla-da M* ta mu- •'1" v n i šk i jrla- l*'te dina-* 1 <>kroK leta ir*ha zbor-n,CQ odpravljena r»ia;a. — •« jc včeraj 1 odpravi - jila-ovom. I »fr.Mn de Va-,r m On je r » - da ne od-' J» je nale-pri nena-. da do-' ¡"' « dujejo. '' * ratkim re-"dpravljtne • ■ > "> /talile mič se je 31. ma ja ustavil v Chicagu med potjo iz Californije na vzhod. Nekaj ur je bil gost urednika Prosvete.—Drugi obiskovalci svojih prijateljem in gl. urada SNPJ v Chicagu čez praznike so bili Jos. in Louise Konte iz Loraina, O., in Joe ter Katarina Campa iz Clevelanda. Milvvaunke novice Milwaukee.—Sedemletni slovenski deklici Genevievi Pečnik je porota priznala $2000 odškodnine za telesne poškodbe, ki jih je dobila pred dvema letoma, ko jo je podrl neki avtomobil i st v bližini njenega doma.—Poročili so se Nick Pavlin in Gussie Kr-menc. James Hohler in Margareta Ceplak, Albert Gazvoda in K lea nor Stare.—Konvencija Slovenske ženske zveze" je bila končana zadnjo sredo. Senator Borah svari republikance: Ne nazaj! Washington, D. C., 29. maja. Senator Borah je sinoči ovojem radijskem govoru opozoril republikance, da ne smejo u-pati na zmago pri letošnjih volitvah, če ne pretrgajo vsake zveze z industrijskimi in finančnimi monopolisti. Povratek na-ZAj v dobo "old deala", kakršen je bil pred krizo, Je nemogoč. Ako republikanska stranka no-minlra starogardista za pred tednika, naj se kar pripravi na poraz, kajti milijone republikancev bo volilo Roosevelta. Angleži ubijajo Arabce v Palestini Trije domačini in eden policaj ubiti v novem spopadu •mmmmmm^mm J Jeruzalem, 30. maja. — V včerajšnji bitki v mestu Kuba-tia med britskimi četami in iz-gredniki sta bili dve oiebi ubiti, tri druge pa ranjene. Kevolta se je sedaj razširila na severne pokrajine in bo najbiš zajela vso Palestino. Neki angleški policaj je podlegel poškodbam, ki jih je dobil v spopadu s iz-gredniki v Jeruzalemu, v katerem je bil ubit tudi neki Arabec. Uradno poročilo se glasi, da Je &2 oseb isgubilo življenje od 29. aprila, od prlčetka izgredov med ftidi in Arabci. Izgube življenj so nedvomno večje nego jih iskasuje uradna statistika, toda natančno število šrtev najbrž ne bo nikoli snano, ker A-rabci po starem običaju odneso s seboj mrtvece, ki padejo na bojišču in ranjence. Angleške vojaške in policijske avtoritete so uveljavile drastične ukrepe v Nazaretu, Bai-sanu in Sofadu z namenom, da preprečijo nove izgrede. Arabski rebeli požlgajo gozdove v severnem delu Palestine. Nad pet tisoč dreves so plameni še uničili. V vladnem gozdu v bližini Haife se Je včeraj pojavil ogenj v treh krajih. Arabski časopisni delavci so včeraj okllcall stavko, zaeno pa so poslali protest angleškim avtoritetam. v katerem tahtevajo, naj odklonijo nadftljnjo podporo tidovskl razstavi, ki Je bila pred petimi tedni* otvorjena v mestu 'Td-Avlv. ženeva, 20. maja. — 2ldiy-ska komisija sa Palestino Je včeraj preko Lige narodov a|>e lirala na Veliko Britanijo, naj prepreči nadaljnje arabske na pade na židovske naselbine v Palestini. Apel Je podpisal dr. Chalm VVelzmann, predsednik komisije. V apelu tudi pobija govorice, da so Šidje izzvali izgrede z umori Arabcev. Dalje pravi, da v protižldovskl gonji sodtlujejo tudi Arabci, ki so prišli v Palestino Iz drugih kra Jev. _ Senatni odsek ignoriral Roosevelta Priporočil je drugačen davek FRANCOSKA VLADA SKUŠA USTAVITI VAL STAVK Pričelek pogajanj med delavci in delodajalci LJUDSKI FRONTI PRETI RAZKOL \Vmthington I). C., 30. maja. Senatni finančni odsek je po n o v n o ignoriral predsedniku Roosevelta in včeraj Je prlpo ročll senatni zbornici v sprejetje docela drugačen davčni na črt. Odsekov načrt daje federalni vladi 700 do 800 milijonov dolarjev letnih dohodkov, toda davek na nerazdeljeni dobiček velikih korf>orucij, katerega ta ko odločno zahteva KooNevelt. je znižan na sedem odstotkov, d oči m s« dviga do 4«'/, y <>rijri nulnem načrtu, ta nižja zbornica KM je Henatni ifnančnl odsek zvl hul davek na dohodke, ki znašajo najmanj fsooo Ih»o do 40'/, ^ origi-ki ga JerspreJe-a. Namesto te- Vrh«*no je »pet pokazalo avUihrstičn« «*la»t. ne kontrol« »lulu-trlje mehkega premoga. (Narisal Jcrger.) ko je razveljavilo zakon federal- Dvesto stavkovnih vodi• tel je V zaprtih v Španiji Madrid, 31, maja,—levičarska španska vlada Je včeraj «Hitro nastopila proti vgaJanja med ostalimi de-lavci in lastniki so v teku. Medtem je izbruhnila cela vrsta novih stavk v raznih delih Francije. Socialistična stranka, ki Je včeraj odprla svoj 88. kongres, je s |»osebnim sklepom odobrila masno mesdno gibanje delavcev. Pariz, 30. maja. — Po mrzličnih aktivnostih 8arrautove vlade, ki se trudi, da ustavi stavkovni val, ki Je sajel pariška predmestja in se je razširil tudi na druge province, Je minister dela naznanil, da je bil dosežen dogovor med predstavniki stavkarjev In delodajalcev. Ofcoji so pristali na pogajanja po konferenci, katere so te poleg njih predstavnikov udeležili tudi premier Harraut, delavski minister Prossard, l*on Blum, vodja socialistov In bodoči predsednik vlade, Kduard Daladier, predsednik stranke socialnih radlkalcev, Vlncent Auriol, socialist In finančni ve-ščak in veliko število drugih članov sedanje vlade. Napetost je še vedno velika, ker se stavkarjl poslužujejo revolucionarne taktike v svojem boju in so zasedli še večjo število tovarn, da tako prisilijo delodajalce na sprejetje svojih zahtev. Mnenje prevladuje, da so za stavkovni val odgovorni ekstremisti v Ljudski fronti, ki hočejo prepričati socialiste in socialne radlkalce, da je njihov vpliv med delavci velik, ¿eprav ne bodo zastopani v novi vladi. Socialni radikale! so Še pokazali, da so se naveličali manevrov skrajnega levičarskega krila. Namignili so se še, da bodo pustili llluma na cedilu, če s« la» uklonil ekstrsmlstom. V stavkah Je zavojevanlh o-krog 50,(HM) delavcev. Mnoge tovarne v pariškem dlstriktu se še vedno v rokah stavkarjev. TI pravijo, da se no bodo umaknili in bodo slražili tovarne noč in dan, dokler ne bodo delodajalci pristali na njih zahteve. Stavkarjl so dobro založeni * vinom In živili, katere Jim do-važajo njih pristaši. Na mnogih tovarnah vihrajo rdeče za «lave, delavci znotraj in zunaj pa prepevajo Internacionalo in druge revolucionarne pesmi. Voditelji stavk so včeraj Izjavili, da boj ne Iki končan, do-kler ne bodo vsi delodajalci priznali načelo kolektivnega pogajanja. Na to zahtevo delodajalci odgovarjajo, da ne morejo sklepat I direktnih dogovorov t delavci, k«r J« potreben- splošen dogovor, kar pa predvideva vladn«» Intervencijo. Poljaki aretirali 40 nemikih nacijev Kalovice, Poljska. 80. maja. — Poljska žandarmerlja Je are. tirala nadaljnjih 40 Nemcev, pristašev Hitlerja, ki so obtofte-ni veleizdaje. Agitirall so *a odcepitev (»ornje ftleilje od PolJ-*k«< in pri k lopi lev Iste nazaj k >lS>»čijl. Število aretiranih hlt-ierjevrev Je s tem naraslo na 140. Obrsvnava proti Um Nemcem se prične 8. junija. pioiriri PROSVETA TU BN LIG HTKMIKT Črna banda V Michiganu so odkrili tajno, teroristično organizacijo Črno legijo, katera drži svoje članstvo «kupaj z oboroženo pastjo in raišir-ja pravi teror na zunaj. OrganisacIJa baja Ate je ISA,000 članov v Michiganu in šest do sedem milijonov članov v ostalih državah. To fttevilo je špekulacija in nedvomno pretirano, verjetno pa je, da je <"rna legija zelo razšir-jena. Legijo so odkrile njene nasilnosti, ki trajajo že dve ali tri leta. Hamo v Detroitu in okolici ji pripisujejo okrog 50 umorov in dolgo vrsto bičanj ter drugih grozovitosti, izvršenih nad nezvestimi člani ter požigov. Sled do enega zločina je odprla sledove do drugih in tako je bila v kratkem času razgaljena in/a-mi ja, ob kateri se bo, ko bo docela razgaljena, zgražal ves civilizirani svet. člkaška Tribuna, katero je vsekakor sram, da je takšna lumparija mogoča v Ameriki — v deželi, v kateri je individualizem razvil "najvišjo civilizacijo in nsjvišjl standard življenja" na «vetu! — piše, da je Črna legija vzklila iz tujega semena. ^Omenja, kako so Irci zanesli v Združene dWptt* svoje "Molly Magui-res", Italijani Mafijo in Črno roko, Kitajci svoje tajne teroristične bande itd. Vse to ni noben dokaz. Črna legija izvira iz domačega, ameriškega legla, iz famoznega Kukluksklana, ki se je rodil na ameriškem jugu in čigar prednik med civilno vojno je bila organizacija "Know Nothing", katera je na-stopala z moralnim programom. Kukluksarji so s« tudi bahali s svojo "moralno in versko misijo" in bili so fanatični zagovorniki prohi-bicije. Črna legija, direktna hčerka Kukluksklana, tudi Izpoveduje "moralno očiščenje" Amerik« — z bičem in revolverjem pod krinko črne halje s simbolom mrtvaške glave — In na njenem programu je iztrebljenje katolikov, Židov, zamorcev In komunistov (razume se, da socialisti in drugi radikalci niso izvzeti, kajti fanatiki ne delajo nobene razlike med njimi in pri njih spadajo vsi med komuniste). Dejstvo, da Črna legija sprejema za svoje člane le v Ameriki rojene protestante, je najboljši dokaz, da je pristno ameriška organizacija. Program Kukluksklana je bil: "White and Protestant supremacy (le belokoini protestanti naj vladajo)". To je dokaz, da so črni le-gionarji nasledniki kukluksarjev: moderni moralni faAisti. Cilj Črne legije je. kar je le znano, da dobi v svoje vrste toliko političnih predstavnikov, policije in vojaAtva, da bo lahko strmoglavila konatHueionalno vlado in u-vedla svojo diktaturo po vsej deželi. Ta program se je imel izvajati v strogi tajnosti in kdor bi kaj i »dal, ga čaka smrt. Nič čudnega ni. ds je ic bilo toliko ljudi umorjenih in da te ljudje strašno boje pričati proti tej teroristični organizaciji; vsakdo se boji za svojo kožo. Organizacija te vrste je mogoča le v goščavah največje ignorance in praznovernonti. To IMitrjuje skrajno groteskna pritrga. s katero so novi ¿lani zastavili "B-»gu in hudiču vse ude svojega telesa". Vsak razumen človek m> mora Nmejati tej nepopisno absurdni in stu-pidm pri»agi. ampak za revež«, ki verjame take neumnosti, ni to šala. Razum* se. da ra-ketimki, zločinski voditelji Črne legije, niso čakali na B«»ga ali hudiča, da kaznuje prestopke, tem VAČ ao «*mi izvršili kazen (to dela tudi cerkev in njej |x»drejena oblast, katera operira z Rogom in hudičem!), toda prsznoverni siromaki niso toliko pametni, da bi to spoznali. Črno legijo utaj razbije jo in izginila bo. kakor so vsa njene prednice, ali to ne pomeni, da izgine z njo tudi praanm«rje. Ignoranca in praznoverje, ki korakala skupaj z roko v roki. oa ta ne ta in »plodita nove tajne organizacija To se bo dogajalo toliko čm. dokler luč zdravega razuma ne prodre v zadnji kotiček Amrrike Kdinole izobrazba, slonet» rta pozitivni zns-noati, more uničiti in dokraja iztrebiti Igno-ranco in praznoterj«. . Keligioniati, ki vedno kriče, da njihova »»la in "isobrazba* zatira ignoranco, lahko zdaj vidijo, koliko i>omagajo njihovi beda»ti nauki, s katerimi operirajo že »tolst ja. Ignoranca, mati prasnovrna, je največja nesreč« sa človeštvo. Ignoranca je |M>rudila vae religije in konaekventno vse verake vojne, (»ersekucije in mučenja; ignoranca Je odgovorna sa vse matrriaino izkoriščanje človeka po človeku in za poča«no, na tisoča načinov ovirano razvijanje napredka, znanosti in ao-cialne pravilno«! i; ignoranca je povzročila vaa zla na svetu, boj ignoranti t Glasovi h naselbin Zanimive beležke Velik skupni zlat Aberdeen, Wa*. Na poziv in vabilo društva "Slobodna Hr-vatska" H8K so se' sestali zastopniki društev "Kolo", 8lo-bodna Hrvatska 11SK, Hrvatskega samostojnega, dobrot v ornega društva "ZritJaki", dru-Atva It 271 HBZ, društva it m HBZ, angleAko poslujočega društva in druitva It MQ SN-PJ, t namenom, d* priredimo skupno veselico v pomoč potrebnim v stari domovini na HrvaAkem in poplavljencem na vzhodu. Vsako imenovanih društev je bilo zastopano s tremi člani. Sklenjeno je bilo, da se priredi skupni zlet na 26. julija in čisti dobiček bo razdeljen enako med prizadeta v domovini in Ameriki. IsvrAni odbor upa, da bo ta skupni piknik dobro uspel, tako da bo naAa naselbina s skupnim sodelovanjem lahko precej pomagala, kjer Je pomoč potrebna. Zato pozivamo in prosimo ves naA jugoslovanski žJvelj v naselbini in okolici, da nam priskoči na pomoč z veliko udeležbo. Posebno pa prosimo naše trgovce, da nam gredo na roko, da bo uspeh čim-večji. Predsednik skupnega odbora je Luka Celič, tajnik pa Josip Burich. Pričakujemo, da bo to skupno podvzetje uspešno ter v ponos nam vsem. Na svidenje na skupnem pikniku 26. julija! George lirajkovich, 560. — v korist nas vseh, ki i—m o mnogo skupnega, skupne težnje in skupne nadloge." Tak d je govoril Žan in me navduševal nato pa dodal: "Veš. Jote, monia .si sčasoma izbereš katero, da ti ne bo treba več samevali ia samemu kuhati ter črepinje pomivati." Sklenil sem. da pristopim, kar sem resnično tudi storil in se u-delefil klubove seja na 14. Maja. Njihovo zborovanje se mi je u koj dopadlo, sprejeli so me t, veseljem, najbolj ao mi pa ugajale članice. Skupno «no sklenili, da priredi naš klub prvo dom* zabavo dne 6. junija zvečer v Tamietovi dvoflani na 739 W. National ave. Ia rečem vam, da bo postrežba tako solidna in do-lira, da ne bo nihče, ki ee bo ude letil, ne lačen ne iejen. V zaba vo vsem poeetaikam pa bomo priredili neko poaebnost, čas še niato bili deleini na nobeni veselici stične vrata. Zato pa prav uljudno vabimo vaa, ki radi zabavate, d* se na 6. junija naše zabave gotovo udeleiite. Seveda bo navgoči tudi žan in vsi ostali naši tovariši ia tov* rišice. Na veselo svidenje! Mcfcard W. Leehe, novi guverner Louiaiane. SHka ga kaša, ko palafa prisego prad načelnikom državnega vrhovnega aodHfc. je prišla in pomagala v bolezni, tako tudi njegovi sestri Antoniji Bogataj, kakor tudi vsem njegovim sorodnikom za izkazano pomoč. Pogreb se je vršil 10. maja v nadel jo popoldne na pokopališča 8v. Anne ob veliki udeležbi občinstva. Našemu ljubemu soprogu in očetu telimo miren počitek v hladni ameriški zemlji Ohranili mu bomo trajen spomin do zadnjih dni našega življenja. Žalujoči ostali: The- Jžena, Rose, Dorothy in Andy, otroci, Antonija Bogataj, sestra v White Valley, okraj Westmoreland, bratranec Lovrenc Kokel v Indianoli, Pa., v starem kraju pa brat, dve po-polsestri in popolbrat. Iskrena hvala predsedniku društva št. 52 SNIP J br. M. Maletu za govor pri odprtem grobu. Hvala za podarjenih deset dolarjev slovenskemu klubu na Brough-tonu. Theresa Ferlfte, 52. L Domača zabava vdovcev In vdovic Milwaukee. Wis.—Oni dan, nekako pred dvema tednoma, ko sem bil gotov s kosilom in ko sem za silo pomil "črepinje", kakor pravijo kuhinjski posodi naše gospodinje, sem se podal na kratek izprehod. Saj so vendar pomladni izprehodi osvežilni za stare in mlade, posebno pa za nas, ki samevamo. Na moji "promenadi" sem kmalu srečal prijatelja fcana, ki me je brž nagovoril z: "Kam pa, Jože, tako počasi? Nekam žalosten in potrt se mi zdiš." Vse je izgledalo, da me je Jože "pogruntal". Odgovoril sem mu odkritosrčno: "EJ, veš, Zan, tako ml je dolg čas in do grla sem se naveličal te presnete beč-larije, da ne vam, kaj bi počel. Sam si moram kuhati dan za dnevom, potem pa moram Črepinje pomivati in metlo sukati/* "Ha-ha-ha!" se Je zakrohotal žan. "Kaj neki bi še samovalf Kar v naA klub vdovcev bi pristopil. V tem klubu smo sami slovenski vdovci In vdove. Pridi in nič več ne boš sameval, nič več se ne boA dolgočasil! AH še nisi sliAal o našem novem klubu vdov in vdovcev ?" Ta njegov govor me je kar o-supnil. moj obraz pa se je kar na lepem razjasnil, kajti v tem momentu sem videl priliko, ki mi je obetal* napraviti konec mojemu samevanju. fcanu sem odgovoril, da sem v listih že bral o njihovem klubu, toda tega nisem mogel verjeti, da bi bilo kai takega mogoče organizirati v Miluaukeeju. kjer imumože Itak vsepolno društev In klubov. Nie-gov govor pa me je prepričal In uveril. ne le da le to mogoče, temveč ila tak klub v resnici že obstoji. "I* poglei tu kai," mi ie Zan pomolil pred nos dve dolgi poli papirja s podpisi že pristopllh Članov in članic. "Pristopi Ae ti." me je nagovarjal, "in garantiram ti, da se ne boA kt»*al. Saj pristopnina Je aamn ROc in članarina 25c mesečno Reci, da boš postal član tega kluba, pa bo vse okej Zginilo bo tvoje same vanje in tudi dolgočasnost. Z nami vred se ItoA veselil in t nami IkiA kramljal In se zabaval! Oči vid no je £an pred aeboj videl dobregn in zreleira kandida ta sa svoj klub. Kar žarel je navil ušenja za to stvar In odsev njegovega navdušen in ni o<4al brea poaledic name. Zato sem brez odlaAania vpraAal, kakAne koristi l»om imel od kluba. "Kar pristopi In udeleži ae prihodnje »e je. |ta IkiA videl — aam se ImiA dodobra prepričal, da je vse orajt. Saj me tudi pocnaA. da ta ne bi silil v neko atvar. katera ne bi bila v tvojo korist V spomin pokojnem« Brough ton. Pa. — Naslednje vrstice sem napisala v spomin mojemu pokojnemu motu ia o-četu ter bratu Andrejo Ferikru, ki je umrl dne 8. maja v starosti 46 let. Doiia Je bil iz Gornje vasi nad Skofjo Loko. V Ameriki je bil 30 let in je bil član SNPJ pri i društvu št 62 ter naročnik dnevnika Proevete. Pokojnik je «bil skrben mož in oče ter priden delavec. Toda nesreča nikdar ne počiva. Leta 1926 ga je pri delu na št. 4 pri Terminal Coal Co. v rovu zadela nesreča. Na desno nogo mu je padel kameni in mu jo zlomil na treh krajih ter mu ko«ti zmečkal. Odpeljali so ga v bolnišnico St Joseph v Pittsburgh. kjer je ostal eno leto in podvrgel se je štirim operacijam. Pojavilo se je aastrupljenje mL-. To ga je tako izmučilo, da je ostala le koat in koža. Prestal je vse hude bolečine in prišel domov, fttiri leta je bil nezmožen za delo, najmanj pa za delo v jami. Potem je leta 1981 dobil delo v South parku. Delal je do proittega 13. aprila. Z bolno nogo se je mučil dolgih 10 !et Ko je prišel zadnji dan s dela, mu je bila noga tako oteče na. da sem mu le s silo sezula čevelj. Brž sem poklicala zdravnika, toda vsa pomoč je bila zaman. Vrh tega de je revež Ae prehladi 1 pri delu, k čemer je še pripomogla huda zima. Sledilo je zastrupljanje krvi po vsem telesu. Tri tedne pozneje po velikem trpljenju gs je smrt ugrabila meni in mojim trem otrokom. Zgubili smo skrbnega moža in očeta za vedno. Pokojnik ae je moral od nas posloviti v najboljših letih svojega življenja. Težka je bila ta ločitev, hudo je, ker ga ni več med nami. Naši Slovenski narodni podporni jednoti se iskreno zahvaljujem za točno pomoč in izplačitev podpore v času dolge bolezni mojega pokojnega soproga. Kakor dobra in zvesta mati je ves čas skrliela za pokojnega soproga in člana. Zato bom poskrbela, da bomo tudi mi oatali zvesti naši BNPJ do zadnjega diha. Priporočam tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam. kateri Ae niao zavarovani pri SNPJ, da takoj pristopijo in vpišejo tudi svtty'e otroka. Za malo vsoto ¿e lahko zavarujete sa slučaj Imlesni ali neag«>de. Nihče na ve, kje ga čaka nesreča ali bolezen, fca-nas si lahko zdrav, jutri že bolan. Iskreno se zahvaljujem v sem, ki so v bolesti! obiskavali mojega pokojnega moža in me tolažili v urah žalosti Ur mu poklonili vence cvetja ob mrtva-Akem odru. Posebno se zahvaljujem vsem onim, ki ao v tako velikem Atevilu prišli ns poirreb t« r onim, ki ao dali na razjiote-go avoje avtomobile brezplačno. Prišli «o od blizu in dale< Hvala mra. Mary Kokel. nečakinji mojega pokojnega soproga, ki korupcija v klerikalni avtoritativni državi "Penikaova" korupcija pol odkrita. — Mili jonske podpora klerofašiatoai. — I-aži klerikalnega čaaopiaja. — Na čela korupcioaistov kršč. »o-cialec Strafella Iz Ptuja Ali se še spominjate, kakAne senzacije je pred leti prinašal "81ovenec" o aferi Stavisky? Kako je podpiral tiste kroge, ki so hoteli izrabiti korupcijsko afero za napad na demokracijo in uvel javi jen je "avtoritativne" države, to je fašizma! Pokazalo se je prav nasprotno: da le demokracija daje možnost, da se korupcija res razgali in kaznuje. O. Vfenikaa" je klerikalno ča-soipsje bolj redkobesedno. Kolikor pa piše o njem, bi rado z nesramnimi lažmi zakrilo resnične korupcioniste. Mi razumemo, zakaj jim je tako neprijetna ta sramotna korupcija, ki je preveč zasmrdela, da bi jo mogli avstrijski klero-fa&isti zatajiti. Saj ta škandal z eno največjih zavarovalnic bengalično osvetljuje podpornike in vso nemoralo tistih krogov, ki pravijo, da vladajo Avstrijo po načelih "Quadragesimo anno". Praški "Sozialdemokrat" piše: "Avstrijska vlada se je končno čutila prisiljeno, da pode uradno poročilo o Akandalu "Fe-niks". Kljub vsem olepšavam in zavijanjem v uradnem poročilu ostane pribito dejstvo, da stoje zdaj pred vsem svetom kot grdi korupciooisti baš največji podporniki danaAnjega sistema v Avstriji, možje, ki imajo največ krivde na pripravljanju "heimwehrovske" diktature in na udušanju avstrijskega delavskega fflbatljk." Klerikalna vlada si je skuša- la iz silne zadreg* pomagati snDirt, njihov baron Rokitanski tem. da je hotela prikazati, kakor da so tudi socialdemokrati dobili neke podpore od "Feni-ksa". Pri nas je seveda hitro pobral to laž "Slovenec", ki jo je po njem pogrel "najbolj informirani dnevnik "Jutro". V resnici je dobila korupcijsko podporo neka "tehnična unija", ki jo je vodil Zelenka. ki je bit nekoč res socialdemokrat, nark in 20 vsečiliikih prof« ■ so |>a članice državnegs «veU. . V turških državnih in občinskih ^ službo 8.000 strojepisk, t 1 nfh podjetjih je pa Je mnogo stenogrsfk. ki gUdk.. jezikov. _mi.um I» Tovarniško šensko delo jt rs *4ej Turčiji. Samo Ankara ' H Jeta danes okoli 20.000 l^ar Tudi učiteljic je na Turškem Danes sme biti Turkinjs tudi prej jim je bilo pa to »trof°J Pred vojno so se na Turški-m pn deskah samo inozemske igrslks. iwwrr m, 1 PROSVET A esti s Primorskega adis abebe . - Naši kmetje * Tnä manifenta«je 1936. - Ob tJU Adi8 üradnem progla- f&r* SatSk 1 ,eh uniformirancev. kate- . ob naži meji ni malo. Ra^- T^e v povorko ter ¿h ob hJcliadami in godbo, med in vpitjem. Vil po-nVtmago Italije nad Abe-" postali tudi zelo resni in „j Na vseh koravlah plapo-italijanske zastave in zm*. morali ljudem naznaniti tu-[jvonovi ii cerkva drugod spet poročajo na ¿ne mogoče in nemogoče na-skušali dati Italijani du-isvojemu veselju. Zlasti pa so JK na naše ljudstvo kaj dela [¿,ko se obnaša ob teh sveča-dnevih. Kmete so po vaseh ¿0 polju ustavljali pri deta ali ¡prevažanju in jih pošiljali do-11 napadi in izbruhi, kakršno pač vredni nekulturni lju-+ Tako se je pripetilo, da je I nekaterih vaseh na sredi po-ostalo kar po več vozov na-uih i gnojem, zemljo in dru-ker kakor so jih poklicani otili pri delu, tako so morali i pustiti. ti nadškof blagoslavlja vojno urica, 10. maja 1936. — Pre-petek, 8. maja se je vršila iki prestolnici svečana ma-Jivalnica ob priliki srečnega afriAke vojne. Pri maši se i svečan "Tedeum" in jo je I gam goriški nadškof Mar-. Pred cerkvijo so bile po-ene čete, ki so pozdravile I škofa in ostalih cerkvenih ojanstvenikov z vojaškimi ni. Vojaštvo je bilo v polni opremi. Kakor drugod, se tu ni nadškof Margotti bra j govoriti preko mer, ki se ti-cerkve. Imel je patriotičen r, v katerem je poveličeval fo italijanskega orožja, ki je favila udejsvitev ogromnega rama Duceja, ki stremi za skim mirom. Rekel je: "In mi ' peli z zvonovi in se veseli-er poslali do trona Boga svo-[tahvalo. O, blagoslovi, evhari-ni Jezus, prisotne, one ki so Slečeni . . . blagoslovi naše-», I>uceja ljubljenega o< janukega naroda, vlado in narod. Blagoslovi predvsem «drage vojake in italijansko »ko, ki je tu navzoča po svo-oblastnikih in možeh in svo-•lavnih praporih. Blagoslov Gorico in njene meščane. |w združeni okrog .prapora sta^ plijanske občine." S tistih dneh je izdal nadškof lotti vsem župnijam v svoji proglas, v katerem je za-da se proslavi ta zmaga. ffWfh» jr iz«o| v Škofijskem in w glasi v glavnem tako-TWi|0 o zmagi italijanske ;in o vkorakanju v Adis A- I Je napolnilo z veseljem srca katoličanov vse Italije. *)*ve benede o koncu voj-I'"miru so vplivale kot hladi-»Ittm na dno naših dufc. Za y dobrote moramo biti za- II ^»gu in moramo tudi jav-'•»mf^tirati naše 8j>oznanje tfr)u ki daj«, vse dobro." Odre-u t«, da m- 10 dni po maši iz Nadanjega Sela pri St. Petru. Obsojen je bil na štiri meseca zapora vsled obdolžitve, da je brez potnega lista prekoračil italijan-sko-jugoslovansko mejo z namenom, da bi se tako izognil vojaški obveznosti. Nova vojašnica za obmejno Milk» Hotedršica, maja 1936. — Kot je sklepati is vseh priprav nameravajo Italijani v najkrajšem čaau pričeti z zidanjem vojašni ce, namenjene obmejni milici. Vojašnica bo stala v neposredni bližini naše meje, zajpadno od naše vaai. Ponižanje naše matere Gorica, 11. maja 1936. — Marija Bajt, kmetica iz Sv. Lucije, je zgubila v afriških bojih svojega sina Franca. Guverner Libije, general Bal bo, je poslal materi pismo s sledečo vsebino: "Zvedel sem, da je Vaš sin dober vojak. Da odlikujem hvalevredno delo, ki ga vrši, Vam poŠ Ijam bančnico za Lir 260. Balbo, guverner Libije." To je vsekakor veliko ponižanje naše matere, ki v zahvalo za njene velike žrtve, ko je morala žrtvovati sina, pošljejo majhno vsoto denarja in se še poleg vsega s tem javno in v vseh časopisih širokoustijo. Pred goriškim sodiščem se je vršil te dni proces proti več kmečkim posestnikom iz goriške okolice, ki so bili obtoženi zaradi tega, ker niso poskrbeli, da so njih sinovi redno posečali pred-vojaških vaj. Na znatne globe n plačilo sodnih stroškov so bili obsojeni 60 letni Božidar Brežan n 56 letni Josip Cijan iz Gorice ;er 65 letni Andrej Cigerle in 70 letni Jakob Komelj iz Dorn-berga. Preko meje je zbežal 21 letni Marij Gorjan iz Idrije. Karabi-njerji so ga prijavili sodišču. Aretirana pa sta bila 25 letni Vladimir Praprotnik in 26 letni Bernhard Zgur iz Šentviške gore, ki sta lani ilegalno zbežala preko meje, a sta se sedaj vrnila. Pred nekaj meseci sta bila obsojena na vč mesecev zapora in po 2000 lir denarne kazni. je zavzemal za ustanovitev pomorske univerze v Trstu, ki naj bi združevala v svojem okviru trgovinsko in gospodarsko, lad-jedelniško in strojno ter pomorsko visoko šolo. V Paafciu in Vodnjanu sta bila dosedanja občinska komisarja dr. Vital BernardineUi in dr. Jurij Sansa imenovana za podestata. Blizn Tolmina so našli vaški fantje truplo 16 letnega Viktorja UrŠiča. Nihče ne ve. ali je deček postal žrtev zločina ali nesreče. V Podtaboru pri Ilirski Bistrici je bil Že skoraj pred mesecem dni aretiran 84-letni Anton. 1.0-ar. Karabinjerji so ga spravili bistriške zapore. Nekaj dni nato so ga odvedli neznano kam. Hkratu je bil v Smrjah pri Pre-mu aretiran neki kmečki fant, ki bi bil moral baš one dni vojakom. Obe aretaciji sta bili izvršeni na podlagi ueke ovadbe. Nabori letnika 1916 ter onih nabornikov letnikov 1911, 1912, Dr. Townsend pride pred zvezno sodisce Nižja kongresna zbornica odklonila pro-aekucijo * Waahington, D. C., 30. maja. p- Člani nitje kongresne zbornice so se oddahnili, ko je bil s 271 proti 41 glasovom sprejet predlog, da so breme proseku-cije dr. Townsenda, voditelja znanega penzijskega gibanja in dveh drugih uradnikov Town-sendove organizacije, naloži pravdniku federalnega distrik-ta. Glasovanje o tem predlogu je pokaaalo, da se večina kongres-nikov boji zamere pri priataših Townsendovega gibanja. Edini, ki se je boril, da se Tovvnsend obtoži razšaljonja kongresnega odseka, ki proiakuje aktivnosti penzijske organizacije, je bil kongresnik Joseph P. Mona- K. E. Vorošilov (na konju), vrhovni poveljnik aovjeUke armade. Is konfinacije se je vrnil Te dni se je vrnil iz konfinacije Karel Rudolf, posestnik Lomeh pri Črnem vrhu. Kakor znano, je bil areliran v jeseni leta 1934 zaradi tako zvane Čr novrške afere, ki je spravila zu dolga leta v ječo celo vrsto mož in fantov iz Črnega vrha, Lomov in sosednjih krajev. Ker mu ni so mogli prav ničesar dokazati so ga konfinirali za dobo 3 let in pol. Toda tudi ta kazen ni bjla u temeljena. Spričo ugleda, ki ga uživa med vsem prebivalstvom, so ga morali izpustiti tudi iz konfinacije. Kavčič je zelo napreden kmetovalec in ima v Lomeh vzorno posestvo. Prav zaradi tega so se zanj zavzeli celo njegovi nasprotniki pri agrarnem sindikatu. bila mnenja, da je kongresni odsek prekoračil meje svoje o-blasti, ker je skušal oblatiti fenačaje voditeljev penzijskega gibanja. Sprejeti predlog, da se prose Nove stavke povečale delavske spore S t r a j k v bombažnem patu «e razširja Zenaka podružnica Črna legije razpusčena rih bili potrjeni, se bodo vršili na Goriškem letos od 22. maja do 23. novembra. Osebni pregledi bodo v Ajdovščini-Cerknem od 5. do 8. za oerkljansko občino, Ajdovščine, Crnič, Rihenber-ga, Sv. Križa, Vipave, St. Vida in Cola, v Idriji od 1. do 3. junija za občini Idrijo in Črni vrh, v Cerknem od 5. do 8. za cerljan-sko občino, v Bovcu od 10. do 12. za občini Bovec in Cezsočo, v Ko-baridu 15. za občini Kobarid in Breginj, v Tolminu od 16. do 22. za občine Tolmin, Sv. Lucijo in Grahovo, v Kanalu od 24. do 26. za občine Knal, Anhovo in Kal, v Komnu od 2. do 3. septembra za občine Komen, Štanjel in Teme-nico, v Krminu od 8. do 11. za občine Krmin, Koprivo, Dobrovo in Dolenje in končno še v Gra diški. V mesecih oktobru in novembru pa bodo nabori v Gorici za mesto in okolico ter nak nadni nabori in pregledi v vseh že omenjenih krajih. Blisu Koritnleo nad Bovcem se je pripetila pred kratkem strašna nesreča. Z avtomobilom nekega italijanskega alpinskega oficirja so se peljali na Log 21-letni mehanik Leopold Durjava, 19-letni mehanik Drago Vojšček, 14-letni Albina Kovačeva, 16-letna Albina Strukljeva in 10-letna Henrika Strgulčeva ter dva druga fanta iz Loga Fanta sta kucija prepusti diatriktnemu federalnemu pravdniku, je daljo pokazal, da je med ¿lani kongresa 76 do sto pristašev Townaendovega gibanja. Ti in drugi kongreeniki, ki bo glasovali za predlog, ao se očividno ustrašili konsekvenc, ki bi sle dilo, če bi nižja zbornica prevzela vlogo prosokutorja. Sedaj bo vsa avidenca, ki jo je zbral kongreani odsek proti Townsendovi organizaciji v te- pa prisiliti lastnike plantaž, da New York, 31. maja.—"Nedovoljena" stavka mornarjev, ki je trajala dva meseca in izzvala mnogo nemirov v pristaniščih v New Yorku in a pacifičnem obrežju, je bila v petek končana. Joseph Curran, vodja stavke, je naznanil, da ae mornarji vrača jo na delo, medtem pa bodo oja čili svojo organizacijo in obnovili boj prihodnjo jesen. Memphis, Tenn., 30. maja. — Unija najemninskih farmarjev v južnih državah jo včeraj raz-glasila generalno stavko na vsoh plantažah bombaža v vzhodnem Arkansas». Na ta način unija u- ku zaslišanja, predložena di-striktnemu federalnemu pravdniku L. J. Garnottu, U pa jo bo izročil federalni veleporoti. Co bo ta obtožila Townsenda in dva druga uradnika njegove organizacije, tedaj bo zadeva prišla pred federalno sodišče. To pomeni dolgo procoduro in vse kaže, da se bo obravnava vršila šele prihodnjo jesen. Strojniki dobili ugodno pogodbo Montreal, Kanada. — James Somerville, podpredsednik Mednarodne zveze strojnikov, je na-ostala na Logu, ostali štirje pa' znanil sklenitev dogovora med ao se prati večeru z avtomobilom unijo strojnikov in Minnesota & spet vračali v Bovec. Na nekem Ontario Paper Corp., ki določa ovinku pa je avto nenadoma za- ( skrajšanje delovnega tedna na dol k kamen ob cesti, se prevrnil in padel v 80 m globok propad. DROBNE NOVICE IZ PRI-MORJA *io neke primerne liturgične vidimo, da se nad-kar jo iK>novno že m " «'« mi r smo ie poro-V**likim navdušenjem ude-, ¡'"ionoma italijan-»»n.f^taoij in pa zlasti *Jfi (uradnih cerkvenih ce- Uj. H V tržaški pokrajini se je meseca aprila rodilo 456, umrlo pa je 399 ljudi. Naravni prirastek prebivalstva na deželi je znašal 61 oseb, med tem ko je v Trstu oseb več umrlo, nego se jih je rodilo. Za pomorsko univerzo v Trstu — V rimskem parlamentu je i-mel poslanec Coceani (nekdaj Kocjančič) govor, v katerem se Vojšček je v zadnjem trenutku skočil iz voza. Ostali štirje so se smrtno ponesrečili. Avtomobila s ponesrečenci še do danea niso mogli dvigniti iz prepada, na čigar dnu teče Koritnica, ki je tam 3 m globoka. Nesreča je Silno vznemirila vse prebivalstvo bovškega kota. Obupno dejanje zadolženega kmeta. Posestvo Pranja Brijca v Kodrovem pri Rihembergu bi bi lo moralo priti te dni na dražbo. PoHestnik si jo vsa zadnja leta zaman prizadeval, da bi ae rešil svojih dolgov. Pred dnevi ae ga je lotil obup. V noči od 8. na maja se je prikradel na podstrešje sosednje bajte, ki je bila pri slonjena na njegovo hišo, ga polil s petrolejem in zažgal. Tako vsaj poročajo italijanski listi. O-genj se je naglo razširil še na njegov dom in ga kmalu z vsem, kar je bilo v njem, popolnoma uničil. Škodo cenijo na 80,000 lir. Nesrečnega Brijca so aretirali. 40 ur in zvišanje plače deset odstotkov. Pogajanja z družbo je vodN George Murphy, organiza tor mednarodne unije. Nova pogodba bo atopila v veljavo 1. junija in uključuje delavce, ki so uposleni v papirnicah te korpo-racije v International Fallsu, Minn., v Kenmoru in Fort Fran- Scisu, Ont. - NcUrankartka liga podprla Roomvlta Washington, D. C. — Glavni namen Nestrankarske delavske j Ige je ponovna izvolitev Roose volta za predsednika, sta izjavi |a John L. Lewis, predsednik rudarske unije, in George L. Berry, predsednik International Printing Pressmen unije, po konferenci z Rooseveliom v Bell hi ši. Liga pravi, da Je dobila pod poro pri 30,000 unijsklh vodite Ijih širom dežele in med temi jih je 4,000 naznanilo, da bodo šli v volilno kampsnjo kot govorni ki in sgltlrsli za izvolitev Roo-■ovelta. ae bodo pogajali z zastopniki organizacije. Bombažni delavci zahtevajo zvišanje mezde oid enega dolarja na $1.60 za deset ur dela. New York. — fitavka v Re mingtonovlh tovarnah za izdelovanje pisalnih strojev je po o-nem tednu stopila v kritično fa zo zadnji petek, ko je družba za čela najemati stavkokazo v Sy racusu. Močna pollcljaka arma da je obkolila tovarne, toda atavkokazov je bilo tako malo da se stavkovnim stražam zdelo vredno nadlegovati jih. splošnem je položaj te stavke nespremenjen. U Hal le, lil. — Delavci v cin-kovni tovarni Mathleasen-Hege-ler so odglasovali za štrajk, ki se prične 2. junija, ko potečo stara mezdna pogodba. Delavci zahtevajo 20 odstotkov mezdnega po-viška, toda družba se upira temu. Pristaniščni dolavci podprli Lštvišov odbor lian Pedro, Cal. — Diatriktna konvencija Mednarodne zveze pristaniščnih delavcev je sklonila podpirati Odbor za indu atrijsko organizacijo, kaUromu načeluje John L. Lewis, pred sednik rudarske unije. Dolegstje ao sprejeli resolucijo, ki nagla-Aa potrebo ustanavljanja indu strijakih unij v industrijah masne produkcije, ker industrijski unionizem nudi nsjširše polje pri pridobivsnju članov v unije. Priataniščni delavci ob zaparfni obali predstavljajo grupo, ki je znala koordinirati svoje aktiv noati in je tudi izvojevala uspe he. Akoro vsi priataniščni delavci na zapadu ao organizirani in lahko narekujejo pogoje de lodajalcem. (Nadaljevanja a I. stranM čil o zlodejatvih teroristične Črno legijo. Itvodelo se jo, da je ogija Imela žensko podružnico pod imenom "Black Legtonettea (Orno legionarke)", toda "ma-or-general" Arthur F. Lupp, vrhovni komandant legije v Michigans je pred enim meaecem odredil raapuat tenake legije, laapuat logionark jo bil odrejen iz razloga, ker Mženake ne majo držati tajnoati, ne morejo držati jezika za zobmi . . ." Detroitaki policijski načelnik Heinrich A. Pickert jo informi-ral časopise, da je akcija za očiščenje detroltake policije v toku. Pickert je izvedel, da jo o-krog 60 do 70 policajev v Cmi legiji; vsi ti policaji bodo takoj odslovljoni čim bodo odkriti. Sodnijske preiskave glede kriminalnih aktivnoatt "črnjh vitezov" ae vrše v Detroitu, Lan alngu, Pontiacu In Jackaonu. Vse te preiskave vodijo posebni sodniki, ki nadomestujejo običajno veloporoto. Washington, D. C.t 90. maja, — Federalni davčni urad Je prejel informacije, da je vrhovni glavar zapadne divizije Črne legije, ki se nahaja v Llml, 0„ še prejel na tisoče dolarjev članarino od članov in druge tisočake za črne haljo in kapuce s simbolom mrtvaške glavo, a kateri mi zalaga leglonarje. Ta glavar Je Virgil F. Kfflnger, ki Je po poklicu kontraktor. Davčni u rad 1)0 to zadevo takoj prelska v avojem področju dohodninskega davka. Michlganskl ekspoze je izzva preiskave v mnogih drugih dr Jsavah. Večje število mlsterioz-nih In do danes še nepojasnjenih umorov in drugih činov naailja Je naenkrat dobilo novo pozor-noat pod vtlaom, da ao bili Izvršeni po tajnih teroristih Črno legija Senator Benson iz Minnesota jo predložil reaolucijo v senatu za kongreano preiskavo aktivnosti Črne legije in drugih tajnih organizacij. Chicago, III. — Clkaške obla-■ ti do danes še niao odkrile, če js kakšna lokalna organizacija Črne legijo tudi v Chicagii, zna-menja pa ao, da deluje allčna or ganizacija z Imenom Črne kače v aoaednjl Indlanl. Več činov nasilnosti, ki jih pripisujejo tej organizaciji all Cr nI legiji, Je bilo Izvršenih v Hammondu, Ind. In aoaednjih krajih. Indiana Je bila pred nekaj leti na goato prepredena a Kukluka klanom In ostanki te terorlatlč ne bände ao vaekakor Še na de lu pod drugim imenom. Izbruh vojaške révolté v Nikaragvi Rebuli zahtevajo rtiig-nacijo predsednika Managua, 30. maja. — Vojaška revolta proti vladi Je zajela večji del dežele in ae še vedno razširja. Predstavnik vlade Je včeraj priznal, da je situacija silno resna, zlasti v meatih ob obrežju. Nekatera mesta, mod temi Bluefields, glavno pristanišče Nikaragve, ao v rokah rebelev. Rebell ao poalali ultimat Jua-nu B. Sacasi, predsedniku republiko, da mora takoj položiti roaignaoijo v prilog generalu A. Samozi, načelniku armade. Sacaaa Je bil pred nekaj loti nikaragviški poslanik v Wa-shingtonu. Poročilo is San Joaejn, Ko-•>starika, ae glasi, da je bilo pot o vojakov, članov državne milico, ubitih v apopadu a rebell, Glavna voditelja revolte sta general Bamoza In major Albertu llaca. Blodnji Je priataš bivšega predsednika Moncad«s Čigar režim Je aedanjl predsednik Sacasa strmoglavil z oboroženo ailo. Vlak ubil Mri £*n*k*, nošoč9 roi* na grobov* Chicago. — Vlak ponnaylvan« ake linije Je v četrtek na križi-šču južno od mesta zmečkal avtomobil, v katerem ao bile štiri ženske in dva otroka. Vaeh šeat jo bilo na mestu mrtvih. Avto jo bil raztreščen a tako ailo. da ao bila trupla razmetana tri četrt milje naokoli. Nesrečne ženske ao bile Poljakinje, atanujo-če v Ca I u met Cityju in peljale so snope ro* za okrašenje grobov na blllnjem pokopališču k prazniku 8{>ominskega dne, mm »»'H-ni, da so rn/pefavali "prmiko" maja me. — v Kr-X|»«lnjo Idrijo so že V" Tal i tri domači-*Antona in Jerneja Mi. d: Ki Pa« ras Svetičiča. Na 'm pristojnih (¿«vali i to oko-'»n*ko "Prati-mogli nlče-'li končno po kovalnega za-v«»lKido. * rsMl' »-ifa iei mejo Ef£*j,rilji »wt.—vt* K w J.J ' je nahajal «1 let, doma SeBt dmlavctv WPA I padlo % mošta v vodo Toledo, O, — Zadnji petek ae Je odtrgal leaen oder, vlaeč z mosta nad reko Maumee, In šest delavcev WPA, kl ao popravljali most, Je padlo z višine 60 čev-Ijev v reko. K sreči Je bil v bli-«Inf čoln, kl je pobral tri, ostala trojica je pa aplavala na suho. V Chicaau im U 43 vt- tmranov civilni vojno Chicago,—V Chicagu živi še 4.V-v vseh Zdruft«nih državah Jih Je še okrog 4MM> veteranov Iz civilne vojne In od teh ae Je ,141 vozilo v veteranski paradi na spominski praznik zadnjo «»bo U). Najatarejšl ima 104 leta. najmlajši pa M let. BofcUarke a šot~*l> kaUre Je ^rWila «C— ^^ N. i. All sle aarečeai aa Vrm*«*'7 Podpira |U ovoj IM I William Itandiilpl» Hearst, ČSMipUnl magnat, ae je pokazal v španaii narudnl nušl, lui iß pnuiM»«al 71 letnico svojega rojstvo. t „ Is DijaAkega gaj« je nosil veter muziko k meni; bilo je torej dve proč. Uvlekel sem «voj papir, da bi poskusil, te morem piaati, v tistem trenutku pa mi je pala iz iepa knjilica z abo- niakimi listki mojega brivca. Odprl sem n seitei list«, bilo je ie lest kart. Hvala bogu! sem rekel nehote, *e vendar lahko dam ie nekaj tednov briti, da bom videti vsaj nekam človeiki! To malo premoženje, ki mi je ie oetalo, me je takoj navdalo z boijio voljo; akrbno sem zravnal listke in vtakni! knjižico v iep. Piaati pa vendarle nisem mogel. Po nekoliko vrsticah mi te ni priilo nič več na misel; muli so mi blodile vse drugje in nikakor se nisem mogel povzpeti do kakega določnega napora. Vse in vsakoternost je vplivala name in me raztresla. Muhe in muiic« so ml sedale na papir in me motile; pihal sem, da bi jih prepodil, pihal in pihal vse silneje, a zaman. Te male iivalice so se vsedale na zadek, delale se teike in se upirale, da so se krivile njih tenke notice. Ni jih bilo moči spraviti z mesta. Nato so oporo, ob katero so se lahko drtale, zagozdile se z nogami na vejico ali na grapo v papirju in ostale tako* dolgo nepremično, dokler se jim ni poljubilo odstraniti se. Za hip sem se popečal s temi malimi tiva-licami, prekriial noge in jih opazoval nekaj časa. Zdajci mi je zatrepetalo iz parka na uro par visokih klarinetnih glasov, ki so dali mojim mislim nov sunek. Ozlovoljen, ker nisem mogel dovršiti svojega članka, sem vtek-nil papirje v tep in se naslonil na klop. V tem hipu je moja glava tako čista, da lahko razmišljam najfinejše misli, ne da bi se utrudil. Ko sem tako zleknjen napol letal in mi je povsod «polzel čez prsi preko nog, sem opazil, kako mi je noga vztrepetavala ob vsakem u-trlpu tile. Vzdignil sem se napol ln pogledal na svoje noge In v tem trenutku me je objelo fantastično, tuje razpolotenje, kakršnega nisem nikoli popre je občutil; tih, čuden sunek mi je spreletel tivce, kakor bi brizgnila vanje groza mrzle luči. Ko sem pogledal na svoje čevlje, mi j« bilo, kot da sem srečal dobrega znanca In prejel neki izročeni del svojega Jaza; čustvo tega spoznanja je vztrepetavalo v mojih čutih, solze so mi privajale zvok, bilo mi je, kot da so moji Čevlji tiho šumeč zvok, ki ml je udarjal v uho. Slabost! sem rekel trdo In sključil pesti in rekel še enkrat: slabost! Zasmehoval sem se radi teh smešnih občutkov, se smešil s polno zavestjo, govoril strogo in razumno s samim seboj in metikal ter s silo zapiral oči, da bi zatrl solze. Ko da nisem bil nikoli poprej videl svojih čevljev, sem pričel študirati, kakšni so; njih mimiko, če sem premaknil nogo; njih obliko in obrabljeno gornje usnje in pri tem sem odkril, da jim gube in beli šijt dajejo njih izraz, oblikujejo njih fi-ziognomijo. Nekaj mojega lastnega Jaz-a je prešlo v te čevlje, vplivali so name kot dihlja-JI v moj lastni Jaz, kot dihajoči del mene samega . . . 8 temi občutki sem basnosnovll dolgo, nemara celo uro. Majhen, star mož je zavzel drugI konec moje klopi; ko je prlsedel, je po storje^*m maršu krepko zasopihal In govoril pri tem: "Da, da, da. da. da, da, rc«!" Kakor vihra mi je zavelo skozi glavo, ko sem zaslišal njegov glas; čevlje sem pustil pri miru in fte je bilo. kot da je blodno duAevno raz-Moienje, ki me je še pravkar obvladovalo, izviralo iz davno minulih dni, vršilo se menda pred enim ali dvema letoma in te pričelo ugašati v mojem spominu. Jel sem opazovati n tarča. Kaj me je brigal ta mali mot? Cisto nič! Niti najmanj ne. Le da Je drial v roki časopis, staro številko, s stranjo z oglani, navzven; zdelo se je. da Ima v njem nekaj zavitega. Postal sem radoveden ln nisem mogel odtegniti I »ogled* od časopisa; polastila se me je nora misel, da bi utegnil to biti čisto poseben časopis. edini svoje vrste; moja radovednost je naraščala, pričel sem se premikati sem in tje po klopi. Lahko da so dokumenti, nevarni spisi, ki jih je ukradel iz kakega arhiva. V glavi mi je mrgolelo od tajnih traktov, zarot Možak je tiho sedel in premišljal. Cemu netil svojega časopisa tako, kot nosi ča-ik drug človtk, z naslovom navzven? (ovarske zahrbtnosti so bile to? Zdele mara spustiti iz rok svojega zavoja, za nobeno ceno na svetu ne; nemara se ga ni niti drznil zaupati svojemu lastnemu te-pu. Svoje tivljenje bi stavil, da je nekaj ii-čalo za vsem tem. Gledal sem predse. Ravno radi tega, ker mi je bilo nemogoče prodreti v to mistično zadevo, sem skoro blaznel od same radovednosti. Pre-iskal sem svoje žepe, da bi kaj našel, kar bi lahko dal temu možu, da bi pričel t njim pome-nek; prijel sem za svojo brivsko knjižico, a pem jo spet izpustil. Zdajci me je obšla ne-¿uvena predrznost, udaril sem na svoj prazni iep na prsih in rekel: "Ali vam smem ponuditi cigareto," Hvala; mot ni kadil; moral je nehati, da čuva svoje oči; bil je malone slep. Sicer pa najlepša hvala! Ali ga že dolgo bole oči? Potem takem tudi ne more čitati? Tudi časopisov ne? 2al da niti časopisov ne. Mož se je ozrl vame. Bolne oči so bile prevlečene s tenko kožo in se zdele kakor Iz stekla; njegov pogled Je bil top in delal zopern vtis. "Ste mar tujec tukaj V je vprašal. Da. — Ali ne more prebrati niti naslova časopisa, ki ga je držal v roki? Komaj. Sicer pa da je takoj opazil, da sem tujec; nekaj v mojem naglasu da me je raso-delo. On sliši tako fino; ponoči, ko vsi spijo, sliši v sosednji sobi dihati ljudi . .. "Kaj sem hotel reči, kje pa stanujete?" Takoj sem imel pripravljeno laž. Zlagal sem se neprostovoljno, brez premisleka in brez zahrbtne misli: "Na trgu Sv. Olafa, številka 2." Res? On da pozna vsak kamen na trgu Sv. Olafa. Tam je vodnjak, nekaj plinovih kan-delabrov, nekaj dreves, on da se spominja prav dobro ... "Na kateri številki stanujete?" Hotel sem napraviti konec in sem vstal do skrajnosti razburjen od svoje fiksne ideje za-' voljo tega časopisa. Skrivnost je bilo treba razjasniti, naj stane kar hoče. "Če ne morete čitati časopisa, zakaj potem .. "Na številki dv«, mialim, ste rekli?" je nadaljeval mot, ne da bi pazil na moj nemir. "Svojčas sem poznal vse ljudi na številki 2. Kako se piše vai gospodar?" V vsej naglici sem si izmislil ime, da bi se gs iznebil; si ga v hipu prikrojil in mu ga vrgel tja, da bi porazil ž njim svojega mučitelja. "Happolati," sem rekel. "Happolati, res," je pokimal mož; niti enega zloga težavnega imena ni preslišal. Začudeno sem pogledal vanj; sedel je tam zelo resen z zamišljenim licem. Jedva da sem izgovoril to bedasto ime, ki ml je tako hipoma prišlo na um, ie se je mož sprijaznil ž njim in se delal, kot da ga je te nekoč preje slišal. Medtem je polotil svoj zavitek poleg sebe na klop In jaz sem čutil, kako so vsi moji živci vzdrgetall od radovednosti. Zdajci sem opazil. da je bilo na časopisu polno maščobnih madežev. "Ali ni vaš gospodar pomorščak?" je vprašal mož brez najmanjšega sledu ironije v svojem glasu. "Zdi ae mi. da se natanko spominjam, da je bil pomorščak?" "Pomorščak? Oprostite, to mora biti njegov brat, ki ga poznate; to je namreč I. A. Happolati, agent." (Dalje prfeodajtt.) RMfe lakirani lahti Španski napisal Tito A. SpaKn»l Na meji so morali vsi potniki izstopiti; carinski pregled je bil nsd vse natančen in obmejns policija si je vsak potni list po»e-bej skrbno ogledsla. Moralo je le biti kaj nenavsdnegs — in pot> niki so imeli prsv, ko so si ns tiho iuiljali. da itfejo bržčas kakšnega sumljivega potnika. Naposled Je bil pregled srečno opravljen, kakopak brez uspeha. Potniki so spet vstopili, in ko •e je začel vlak te |k> malem pomikati s postsje, so stekli Vsi v jedilni vos; v želodcih jim je ie pošteno krulilo: predolgo so morali čakati na obmejni postaji, saj je bils večerja še sdsvnaj pripravljena. Vagoni prvegs in drugegs razreda niso bili kdo v<» kako zasedeni, zato sta ostala v jedilnem vosu še zmerom dva srde ta prosta Eden pri mali mizici, tja sem sedel jaz. drugi (»s pri veliki mizi, kjer so sedeli «e neki mlad gospod in starejši za lionski par. I'vodnih Jedi še niso serv irsli, ko je vstopila še neka mlada in lepa dama. Za hip je obstala In premiš-Ijsls. kam naj sede; ali k meni, ali za veliko mizo. Nehote sem dvignil oči in si s zanimanjem o-gledoval vstopivšo gospo. MoJemu zgledu Je sledil tudi mladi mot zs veliko mizo. Mlada dama naju je ol»a poiteno premerila, l*>tlej je pa sedla meni nasproti. Nalahno sem se priklonil, ona mi Jf pa komaj vidno odzdravila. Naj si bo človek še tako korenito zavarovan zoper tenske čare, tra takšno nepričakovano "odlikovanje" vendar nekoliko navduši. Dva sedeta je imela na izbiro. Prvega mlademu, elegantnemu in prikupnemu gospodu nasproti, drugega pa za mojo mizo. ki še zdavnaj nisem več mlad. prikupen pa menda nikoli nisem bil. (''udno, da ai Je izbrala mene za soseda. Hm, Človek utegne postati zastran tega skorajda domišljav. Ali mar ne? Te hipne domišljavoati bi se pa bil kaj kmalu otresel, če bi ne bil opazil kako me mol izza velike mi-w neprestano sovražno ogleduje Rekel bi, da Je tako rekoč prili val olja v ogenj. I '•»o »eeeeeeo« IL.......- TISKARNA S.N.P.J SPKEJKMA VIA tiskarsko obrt spadjjocajjg Tiska rabila ta veselica In ihode, visitai*, knjige, koledarje, letake itd. f slovenskem, hnn alovalktm, čeikem. nemikem, angleékem je»iku is VOUSTVO TISK AKNE APELI K A NA ClA*1* 8JU\J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje rodetre liekaroi PlUte po taferattdjo aa S.N.P.J. PRiNTERV NI74I 80. LAWNDALE AVI I«» Teleta BtekwtO 4*4 CHICAGO, nx.