Šlev. 132. i. Naročnina ' za državo SHS: do preklice: •) po робН шевебио Din U b dostavljen j na dom mesečno...... „ 12 za inozemstvo: Posamezna Številka stane 1 Din« V LIH v čelrlek Dni; 14, Ma 1921 Ш0 U. mesetao « • » • • Dtn 23 ~ Sobotna izdala: ~ v Jugoslaviji.....Din 20 v lnosemstvn , „ . . . ,, 40 s Cen« ins6ratom:3Z Eaostolpna petltna vrata mali oglasi po Din. I1— ln Din. 1-50, veliki oglasi nad 45 mm vl-ilne po Dla. 2 —, poslana im. po D« 3 —. Pri večjem naročila popost Izhaia vsak dan Izvsamii ; onedeljka ln dneva po prac. nlkn ob 5. ari zjutraj. W Uredništvo je v Kopitarjevi al loi itev. 8/111. Rokopisi se ne vrsčajo; nelranklrans pisma ae ne sprejemajo. Uredn. telet. itv. 50, nprsvn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Hačan poitne hran. ljnbljanake it. 850 sa naročnino ln it. 349 sa oglase, sagreb 39,011, enrajev. 7583, praške tn dnnaj. 24.797. Nauk. Državni prevrat v Bolgariji ne pome-nja morebiti za našo državo neposredne in bližnje nevarnosti, je pa delo Jugoslaviji neprijaznih meščanskih nacionalističnih strank. Nemško in mažarsko časopisje svojega zadoščenja nad bolgarsko revolucijo nič ne prikriva, ker je mnenja, da po-menja restavracijo starega režima. Če se uresničijo domneve, da Anglija in Italija na razvoj dogodkov v Bolgariji gledata s prijaznim očesom, potem je nervoznost, ki se je ob bolgarskem prevratu naših vodilnih krogov polastila, celo razumljiva. Za enkrat se ne more izreči nobena gotova sodba, v kakšni zvezi je bolgarska meščanska revolucija z drugimi pojavi mednarodne politike v zadnjem času in je li sploh z njimi v zvezi. Vendar pa ne more biti čisto slučajno, če se istočasno množijo vse okrog nas pojavi, kateri vzbujajo dosti upravično domnevo, da imamo v mednarodni politiki opraviti zadnje čase z nekim nam zelo neprijaznim tokom. Mussolini je v istem času, ko se pogaja z Jugoslavijo o Reki, v Benetkah v javnem govoru pozival Italijane k odre-šivni vojski na drugi obali Adrije. Četudi so te napram nam skrajno sovražne besede bile izgovorjene z bolj demagoškim namenom, da se Mussolinijev prestol v Italiji utrdi, pričajo vendar o skrajni brezobzirnosti, s katero si upajo danes laški državniki netiti nam sovražne instinkte med italijanskim ljudstvom. O čuvstvih mažarskega režima napram naši državi ni I treba izgubljati veliko besedi, razen če spomnimo na to, da si mažarski vlašto-I držci temmanj nalagajo potrebno zdržnost in obzirnost napram nam, čimbolj se čutijo gotove italijanskih simpatji in se ponašajo z blagohotnim pokroviteljstvom angleških krogov. Pa tudi Rumunija in Grčija, ki ju na nas vežejo zelo veliki interesi, ne kažeta do naše države tistega prisrčnega odnosa, ki bi ga od njiju smeli pričakovati; solunsko pristaniško vprašanje n, pr. se ne premakne z mrtve točke. Prijateljstvo poljske republike do nas je tem prisrčnej-še, čim menj realnih obveznosti nalaga obema strankama, in Češkoslovaška si v nekaterih vprašanjih, ki nas zelo zanimajo, nalaga izvestno rezervo ,tako n. pr. zdaj ob bolgarskem prevratu. Mi se moremo sicer z vso gotovostjo zanesti na Francijo, toda tudi ta reč je odvisna od notranjepolitičnega položaja v Franciji, ki bi se mogel prihodnje leto ob volitvah v francosko zbornico zelo preokrenitL Z eno besedo, nimamo ravno preveč odkritosrčnih prijateljev, sovražnikov pa več kot zadosti. Odkar ni več carske Rusije in nismo po precejšnji krivdi Pašičeve diplomacije umeli najti pravega odnošaja napram porevolucijski Rusiji, nimamo tudi več zaslombe ob tej največji slovanski državi Tudi nova Turčija je faktor, ki ne vemo, kam bi ga uvrstili v svojo zunanjepolitično bilanco. Nočemo se pečati z vprašanjem, koliko je tega kriva naša skoro čisto brez-kontrolna diplomacija, ki je po ogromni večini iz Pašičeve šole, in mislimo, da jc edino zasluga našega ministra za zunanje zadeve, ako zunanjepolitični položaj za Jugoslavijo ni še slabši, nego je. Zunanja politika vsake države pa je lc izraz smernic, ki vodijo režim tudi v notranjepolitične p oziru, in kriva pota, ki jo hodi notranja politika naše vlade, imajo tudi svoj (Zunanjepolitični efekt. V tem tiči jedro vsega vprašanja. Ugled naše države v zunanjem svetu pada, čimbolj se akccntuira pri nas ljudstvu usiljeni centralizem in raste nezadovoljnost z režimom. Prestiž Jugoslavije je začel gineveti z uzakonjenjem vidovdanske ustave, ki znači kršitev danih besed na Krfu in v Ženevi. Kaj naj si n. pr. angleška javnost misli o državi, koje ministrski predsednik izjavlja, da ni nikoli resno mislil izpolnjevati tistih obveznosti, ki so bile s prcdstuvitelji Narodnega Vijeća dogovorjene, ko so se polagali temelji Jugoslavije? Kaj naj si Evropa misli, če bere, kakšne hude obtožbe meče na Nikola Pašiča bivši minister za zunanje zadeve dr. Trumbič? Kakšno sodbo naj si ustvarijo o nas velike in male sile, ako naš ministrski predsednik vsem Slovencem in Hrvatom očita »avstri-jakantske tradicije« in tako skuša velik del prebivalstva naslikati kot nezanesljiv zato, ker zahteva samoupravo in enakopravnost ter se hoče uveljaviti pri vodstvu državnih poslov, ki se nahajajo danes v rokah ene same klike? Kako ne bi se omajalo zaupanje v solidnost države, če sam Nikola Pašič s svojim velesrbskim konceptom podira temelje, na katerih se je bila sporazumno med trrmi plemeni zgradila? Ali se ne pravi usodo naše države izigrati v roke našim nasprotnikom, ako se celo iz vplivnih vladnih krogov čuje mnenje, da naj se država raje raztrga kakor da bi se ugodilo upravičenim ustavnim zahtevam Hrvatov in Slovencev? Zadnji čas je, da se vladajoči belgrajski krogi spametujejo. Dogodki na Bolgarskem kot izraz zlasti srbskemu delu naše države sovražnega razpoloženja bolgarskih Belgrad, 13. junija. (Izv.) Danes je potekel peti dan revolucije v Bolgariji in peti dan, odkar tam traja anarhija. Dasitudi danes ni nobenih točnih vesti, je vendar splošna slika o položaju nekoliko jasnejša. Sodeč po razpoloženju v Sofiji se vidi, da je bila akcija uprizorjena s pomočjo izvestnih držav, v prvi vrsti Mažarske in Italije. Potrjuje se, da je Mažarska spremljala revolucijo v Bolgariji z istočasno tajno mobilizacijo svojih čet, naperjeno proti naši državi, Italija pa je po naših informacijah dovažala preko Albanije in Južne Macedonije muni-cijo za »makedonstvujušče« in jih podpirala tudi z denarjem ter diplomatskim potem. Dokaz za to je sledeči: Dočim so v Sofiji vsa inozemska poslaništva zastražena od vojske in se ne dopušča korespondenca poslanikov, se vrše pred italijanskim poslaništvom manifestacije revolucionarjev, a italijanski poslanik dela obiske nori vladi. Tudi Nemčija ni nedolžna. Potrjuje se namreč vest, da je Radoslavov odpotoval iz Nemčije v Bolgarijo. Po današnjih vesteh se vsa severna Bolgarija nahaja v rokah Stambolijskega, kmetje napredujejo v smeri proti Sofiji. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Tukajšnji belgrajski odpravnik poslov bolgarskega poslaništva Ljudskanov je dobil brzojavko od bolgarskega poslanika v Pragi Das-k a 1 o v a , da je ta dobil zvezo s Starabo-lijskim preko Ruščuka, Stambolijski se nahaja na severu Bolgarije na čelu kmečkih čet in sporoča, da je borba za osvobojenje Sofije že v teku. Belgrad, 13. jun. (Izv.) Kljub največ- šovinistov so zadosti glasen opomin, česa bi se imela »Velika Srbija« nadejati, ako bi se uresničil blazni načrt velesrbskih šovinistov, ki smatrajo Hrvate in Slovence za quantité negligable, ki je samo »balast« za Pašičeve prijatelje in ovira njegovemu centralizmu. Ali nc bodo odgovorni, trezni in pametni ljudje v Belgradu vsaj zdaj uvideli, da je neobhodni pogoj za solidnost naše države zadovoljnost njenih narodov in da je brez te tudi srečna bodočnost in napredek srbskega naroda ogrožen? Ali ne bodo vendar enkrat vele-srbski zamisel države definitivno pokopali in se odkritosrčno oklenili resnične jugoslovanske državne ideje, ki je edina zmožna osigurati mirni razvoj in lepšo bodočnost Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov, pacificirati Balkan in imponirati Evropi ter nam pridobiti prijateljstvo pri enih. rešpekt pri drugih? Ali bodo ali ne bodo? jim naporom revolucionarna vlada še ni ujela Stambolijskega, ki se na čelu svojih čet približuje Sofiji. Po najnovejših vesteh se je borba že začela in so kmetje na več mestih porazili vladne čete, a končni rezu' tat se še ne more predvideti. Gotovo pa je, da Stambolijski ne bo odnehal, in da bo vladala še dolgo anarhija. Stambolijski je preko svojega poslanika v Pragi obvestil vsa bolgarska poslaništva v inozemstvu, da je sedanja vlada nezakonita in da se zato ne smejo njej pokoravati. Daskalov je po sklepu zemljoradniške stranke namestnik Stambolijskega in se bo smatral za šefa zakonite vlade, ako bi Stambolijski padel. Belgrad, 13. junija. (Izv.) V Radomiru, Pcrniku, Rdečem bregu ter pri Gornji in Dolnji Dugnici so se včeraj kmetske vojske spoprijele z vladnimi četami. Vlada je odposlala proti Plevni pehotne in topniške polke, katerim so se oboroženi kmetje postavili v bran. Kmetje poskušajo ustavljati tudi vlake, tako da se n. pr. v mestu Oršano-vu ni izvedelo ničesar o revoluciji. Ko se je pa v njej izvedelo, so se kmetje oborožili. Iz Vitoš-planine se čuje prasketanje pušk in gromenje topov. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Ker je cela Sofija obkoljena, vlada v mestu pomanjkanje živil. Trgi so prazni in se posebno čuti pomanjkanje kruha. Vlada je pozvala velike trgovce, naj dajo na razpolago svoje zaloge. Dokler se ne izvrši koncentracija čet Stambolijskega, se bo Sofija gospodarsko blokirala. Minister Jurij Damjanov, ki je pobegnil, organizira v vaseh ljudski upor in pripravlja pohod na Sofijo. Bolgariji. Med akcijo »makedonstvujuščih« in med revolucionarji ni nobene zveze. RAZPUST NARODNEGA SOBRANJA. Soiija, 13. jun. (Izv.) Car Boris je podpisal ukaz, s katerim se razpušča narodno sobranje. PRINC CIRIL NA POTU, Soiija, 13. jun. (Izv.) Najmlajši sin bivšega carja Ferdinanda, Ciril, se nahaja z Radoslavovom na potu v Sofijo. BAKALOV UJET. Sofija, 13. jun. (Izv.) Bivši rainistef Bakalov, ki je pobegnil, je ujet in prepeljan v ječo. PROTEST KOMUNISTOV. Sofija, 13. jun. (Izv.) »Rabotni Vestnik«, glasilo komunistov, protestira, da se hoče uvesti vojna diktatura in poziva delavstvo na obrambo delavskih pravic. Nova vlada je odstavila vse uradnike prejšnje vlade in jih deloma nadomestila z oficirji. Demarša Ша!е antante. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki se je bavil izključno s položajem v Bolgariji. Seji so prisostvovali vsi ministri razun fin. ministra Stojadinovića, ki je v skupščini poslušal kritiko zakona o naknadnih kreditih. Na seji, ki je trajala 2 uri, je poročal dr. Ninčič po svojih informacijah o položaju v Bolgariji. Sedaj sta tam dve vladi, ki druga drugo negirata. Stambolijski je živ in oborožuje kmečke mase. On je v stiku z Daskalovom in je ukazal svojim poslanikom, da nove vlade ne priznajo. Na seji se je govorilo tudi o tem, kakšno akcijo naj naša vlada začne. V tem pogledu se je ugotovilo soglasje Male antante, kolikor se tiče stališča napram revolucionarni bolgarski vladi. Čehoslovaški poslanik Šeba je izjavil, da je Čehoslovaška popolnoma solidarna z našo vlado, kar se tiče nameravane demarše. Ta demarša ne bo ločena, ampak skupna in sicer bodo države Male antante v najkrajšem času predložile protestno noto pri velikih državah, a ne v Sofiji, ker bi se s takim činom revolucionarna vlada priznala. STOTISOČ KMETOV PRED SOFIJO.' Pariz, 13. junija. (Izv.) »Agence Ha-vas« poroča iz krogov tukajšnjega bolgarskega poslaništva, da odpor organiziranih kmetov proti revolucionarjem v Bolgariji narašča. Nad 100 tisoč dobro oboroženih kmetov je obkolilo Sofijo in se pripravlja na odločilen naskok. Angleški reparacijsld nasvet. Pariz, 13. junija. (Izv.) >Echo de Pariš« poroča, da Angleška vlada išče izhoda iz reparacijske krize s tem, da skuša Nemčijo pregovoriti, naj ustavi pasivni odpor v Poruhrju. Francija pa naj nemške reparacijske predloge vzame resno v pretres. Vojaška zasedba Poruhrja naj se izpremeni v in-dustrijalno zasedbo. Trgovski krogi zagovarjajo načrt, da se reparacijsko vprašanje reši potom internavionalne razsodbe. FRANCOSKI UKREPI V PORUHRJU. Mainz, 13. .junija. (Izvirno.) Vojno sodišče je obsodilo nekega inženerja baden-skih anilinskih tvornic zaradi sabotaže na smrt. Pri njem so našli tudi eksplozivne snovi. Inžener je svojo krivdo priznal. Recklingshausen, 13. jun. (Izv.) Francozi so obustavili zaradi napadov na francoske patrulje vsak nočni promet. Vsi lokali morajo biti ob 8. uri zvečer zaprti. Promet z Nemčijo je prepovedan. Načelnika kriminalne policije so zaprli. Odločnost Belgije proti Nemčiji Bruselj, 13. jun. (Izv.) Minister Jaspar je izjavil, da mora Nemčija na vsak način plačati, kar je dolžna in da ji tudi novi memorandum ne bo pomagal izogniti se prevzetim obveznostim. PRED PORAVNAVO RUSKO-ANGLEŠKEGA SPORA. London, 13. junija. (Izv.) Angleški odgovor na zadnjo rusko noto bo odposlan te dni. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo možno vaa neeoclasja poravnati. Poročila revolucionarne bolgarske vlade. NOVA VLADA ZAGOTAVLJA VSESTRANSKO KOREKTNOST. — МШ V BOLGARIJI. Sofija, 13. junija. (Izv.) Bolgarska telegrafska agencija javlja: Izprememba vlade v Bolgariji je posledica nezadovoljstva celokupnega prebivalstva z režimom nasilja, ki je vse državljanske pravice uničil. Nova vlada je izraz volje večine bolgarskega naroda, izvzemši komuniste. Na zunaj zastopa nova bolgarska vlada načelo prijateljstva z vsemi, zlasti s sosednimi državami, in se bo vestno držala mirovnih pogodb, zlasti one, ki je bila sklenjena v Neuillyju. Vlada se bo skrbno izogibala vsega, kar bi utegnilo motiti mir na Balkanu. Na znotraj si bo nova vlada prizadevala dati narodu mir in vzpostaviti ono razpoloženje, ki bo edino omogočilo narodu popoln razmah njegovih delovnih sil. Sofija, 13. junija. (Izv.) Novi bolgarski minister zunanjih zadev K a 1 o v jc izjavil zastopnikom tiska, da je prepričan, da mora Bolgarija kreniti na pot lojalnega sodelovanja s svojimi sosedi za gospodarsko obnovo države. Samo tako si bo motila Bolgarija priboriti njej pripadajoče mesto med kulturnimi narodi kot članica Društva narodov. Soiija, 13. junija. (Izv.) Minister za zunanje zadeve K a lov izjavlja: Zadnje vesti iz cele deželo potrjujejo, da povsod vlada popoln red in mir. Posamezni poskusi odpora s strani pristašev Stambolijskega so bili brez težav udušeni. Železniški in brzojavni promet je v polnem obsegu vpostavljen. Sofija, 13. junija. (Izvirno.) Bolgarska telegrafska agencija javlja, da vse prebivalstvo v Bolgariji z ogromnim navdušenjem pozdravlja padec kabineta Stambolijskega. DEMANTI NOVE BOLGARSKE VLADE. Sofija, 13. junija. (Izv.) Bolgarska telegrafska agencija je pooblaščena zanikati vse iz Belgrada izvirajoče vesti, da je vodja komitašev Aleksandrov duša vstaje v. Bolgarska revolucija podpirana od Italije in ilažarske. MANIFESTACIJE PRED ITALIJANSKIM POSLANIŠTVOM. - STAMB0LIJSK1JEVA PR0TIREV0LUCL1A v TEKU. — NAČRT STAMBOLIJSKEGA. - POMANJKANJE HRANE V SOFIJI. Carina za Poruhrje. Koblenz, 13. junija. (Izv.) Medzavez-niški vhovni komisar za zasedeno ozemlje je v soglasju s sklepi zadnje konterence v Bruslju določil, da je treba pacati carino za vse iz Nemčije v zasedeno ozemlje uvoženo blago. NAPAD NA SIR SAMUELA. Jernzalem. 13. junija. (Izv.) Na angleškega upravitel ja Palestine sir Herbcrta Sa- muela se je izvršil velllr napad, ko je potoval v večjem spremstvu v avtomobilih po deželi. Več oseb je mrtvih. Sir Samuel ae je rešil in ga pričakujejo v KajfL ALKOHOLNA PREPOVED V AMERIKI. Washington, 13. junija. (Izv.) Predsednik Harding bo v jesenskem zasedanju zahteval od parlamenta izpremembo zakona glede prepovedi alkohola v toliko, da bodo od raznih določil tega zakona izvzete tujezemske ladje. Razprava o naknadnih kreditih. KREPKI ARGUMENTI POSL. PUŠENJAKA ZA FINANČNO AVTONOMIJO. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Na današnji eejî narodne skupščine se je končala razprava o naknadnih kreditih. Tekom razprave je poslanec P u š c n j a k (Jugosl. klub) izjavil, da je nujno potrebno izplačilo izenačenih draginjskih doklad vsem državnim nameščencem. Zahteval je dalje, da se odpravi razvada navideznih prora-jčunov. V načelu bo glasoval za vse koristne in res potrebne kredite, ne bo pa glasoval za pretirane zahteve vojnega ministrstva. Nadalje se je zavzel za podporo onim *admgam, ki so bile prej včlanjene v »Ver-bandu« v Gradcu, in za izplačilo škode, ki so jo napravili Nemci 1. 1919. na slovenski zemlji Grajal je, da se niso upoštevale zahteve posameznih pokrajin in ugovarjal proti omalovaževanju zahtev ministrstva za kmetijstvo in za trgovino. V prečanskih ikrajih se prebivalstvo opravičeno pritožuje, da država premalo skrbi za šole, ceste, železnice, bolnice in za zadružništvo in da premalo podpira obrt in trgovino. Zato je zabteva prečanov po finančni avtonomiji popolnoma razumljiva in opravičena. Ako bi imele dežele finančno avtonomijo, bi mnogo lažje zadostile svojim potrebam. Država posamezne dežele silno obremenjuje, zlasti Slovenijo. Državni dohodki se dele na splošne in na specialne. Splošni dohodki znašajo 2.488 milijonov dinarjev, Ti niso razdeljeni na posamezne dežele in zato ni mogoče natančno ugotoviti, koliko odpade na posamezne pokrajine. Kdor pozna razmere v Sloveniji, ve, da imamo v Sloveniji precej razvito industrijo in ta tudi ve, da ima industrijska dežela svoje posebne potrebe. Dohodki iz trošarine so v Sloveniji mnogo večji kakor v drugih deželah. Mi v Sloveniji dobro vemo, da plačamo mnogo več kakor dežela potrebuje. To dokazujejo specialni državni dohodki, ki jih tvorijo posredni davki, spccialna trošarina itd. Ti dohodki so v proračunu predvideni s 63 miljoni dinarjev za Srbijo, za Slovenijo pa z 98 miljoni dinarjev! To jasno dokazuje, da plačamo mnogo več kakor to odgovarja številu prebivalstva. Če pa izračunamo, koliko plačuje Srbija sploh, in to primerjamo s plačevanjem Slovenije, vidimo to Sc jasnejše. Srbija je plačala v 6 mesecih 141 miljonov dinarjev, Slovenija pa 79 mi-Jjonov dinarjev, torej v 6 mesecih skoro toliko, kolikor ji je predpisano za celo leto. Neposrednega davka je predpisanega Srbiji 159 miljonov dinarjev, in od teh je plačala Srbija v 6 mesecih 78 miljonov dinarjev. Za Slovenijo pa je predpisanih 44 miljonov dinarjev letno, plačala pa je Slovenija v 6 mesecih 42 miljonov dinarjev, torej skoro toliko, kolikor bi imela plačati za celo leto. Specialna trošarina je odmerjena: za Srbijo 1 miljon dinarjev letno, za Slovenijo pa 2 in pol miljona! Plačala pa je Slovenija pod tem naslovom v 6 mesecih 6 miljonov in 100 tisoč dinarjev! Govornik osvetljuje drastično, kako je Slovenija v enem samem letu plačala trikrat več nego bi bila morala po proračunu ter da je bolj obremenjena nego druge pokrajine. Nočem govoriti o tem, kako odpadajo vsote, vplačane v državno blagajno, nazaj na posamezne pokrajine. Pribijem pa, da od vseh špecialnih dohodkov po proračunu odpade v Srbiji na enega človeka 62 dinarjev 93 par, v Sloveniji pa je vsak posameznik doprinesel državnim dohodkom 98 dinarjev (klici: Škandali). Poglejmo samo, kako so se v prvih 5 mesecih plačevali davki v Srbiji in koliko je odpadlo v tem času na vsako glavo. V Srbiji pride v tem času na vsakega človeka 33 dinarjev 80 par, a v Sloveniji 75 dinarjev 45 par. Slovenija plača torej dvakrat toliko na osebo kakor v Srbiji. Zato hočemo izenačiti davke povsod in napake popraviti. Mi smo tekom 4 let plačali mnogo več kot bi bilo pravično. Skrajni čas je, da sc Sloveniji dovolijo krediti za naš gospodarski obstanek. Mi zahtevamo v zvezi s politično avtonomijo finančno samostojnost za posamezne pokrajine. (Protesti pri radikalih in demokratih). Vsaka pokrajina naj doprinaša za skupne stroške v razmerju s številom svojega prebivalstva, a ostali denar naj porabi za svoje potrebe. Vsaka pokrajina naj plača le toliko davka, kolikor je res treba za njene stroške. Vsaka pokrajina naj gradi toliko šol, cest, bolnic, železnic itd. in vzdržuje toliko gospodarskih institucij, kolikor jih bo mogla vzdrževati. Vsaka bo izvrševala toliko melioracij in regulacij in bo toliko pospeševala svoje gospodarske ustanove, kolikor bo sama zanje prispevala. Istinita bratska vzajemnost nam veli, da je treba nehati z zapostavljanjem na korist drugih, da jc treba nehati z obremenjevanjem enih pokrajin na korist drugih in da se morajo odpraviti neenakosti v obdavčevanju. Pri glasovanju, katerega se je udeležilo 188 poslancev, je za naknadne kredite glasovalo 119, proti pa 69 poslancev. Tako so bili naknadni krediti v načelu sprejeti. Proti so glasovali Jugoslov. klub, muslimanski klub in zemljoradniki. Lepi izgledi za uradništvo. Belgrad, 13. junija. (Izv.) Na današnji seji sekcije zakonodajnega odbora za uradniški zakon je večina sklenila, da se prej sprejme osnovni uradniški zakon in potem šele specialni zakon za posamezne uradniške kategorije. Zastopnik vojnega ministrstva je skušal dokazati, da oficirjem pripadajo boljše plače kakor uradnikom. Nato se je razpravljalo o četrtem členu uradniškega zakona. Paragraf 19 se je izpremenil v tem smislu, da se za tretjo kategorijo povišajo osnovne plače za 110 dinarjev. Pri paragrafu 30 so sklenili zvišati plače za 300 dinarjev. Pri paragrafu 31 se poviša stanarina za prvo kategorijo za 600 dinarjev, za drugo za 360, za tretjo za 300 dinarjev. Pri paragrafu 36 se sklene, da se slugam zvišajo osnovne plače za 300 dinarjev. Pri paragrafu 44 se sklene, da provizorični sluge dobivajo namesto 50 odstot. položajne plače 60 odstot. Pri paragrafu 45 se sklene, da upokojenci dobivajo potne stroške iz kraja v kraj. Poslanec Žebot predlaga: 1. da se ima regulacija plač izvršiti vzporedno s proračunom za 1. 1923.-1924 ; 2. naj ministrski svet, dokler se uradniški zakon definitivno ne sprejme, zviša draginjske doklade vsem nameščencem itd. za 150 odstot. Finančni minister ie ta predlo? odbil. Energičen nastop Jugoslovanska fciuba za uradništvo. Belgrad, 13. jun. (Izv.) Jugoslovanski klub jc danes imel sejo, kateri je predsedoval posl. Anton Sušnik. Na seji se je razpravljalo o nujni potrebi, da se takoj pomore državnim uradnikom, nameščen-ccm in železničarjem. Izvolili so denuta- cijo štirih članov, dr. Hohnjeca, G o -stinčarja, Kremžarja in Ž e b o -t a , ki je ministrskemu predsedniku Paši-ču in finančnemu ministru ustmeno predložila zahtevo kluba, naj vlada čimprej od-pomore veliki bedi uradništva. Pašič je izjavil, da bo vlada z vzakonjenjem uradniškega in železničarskega zakona ter proračuna za 1. 1923-24 označila te zahteve za nujne in jih kategorično odobrila. Finančni minister pa je izjavil, da je stvar odvisna od mišljenja, ki ga zastopa Pašič. Od strani akcijskega odbora so sc podvzeli vsi koraki, da se pomore bedi uradnikov in železničarjev. Od vlade je sedaj odvisno, ali bo držala svojo besedo ali ne. Jugoslovanski klub je sklenil, da bo vodil stvar v èvi-denci in sproti ukrepal energične korake v prid najbednejšemu stanu. Na to zahtevo Jugoslovanskega kluba, je Pašič tudi takoj dovolil avdijenco akcijskemu odboru Jugoslovanskega kluba, ki se je pri Pašiću dalj časa mudil in mu razložil svoje zahteve. Nikola Pašič je obljubil, da bo storil vse, kar more storiti vlada. MILITARIZEM DEMOKRATOV. Belerad, 13. junija. (Izv.) Danes se je vršila seja vojnega odseka. Sprejeli so se členi o napredovanju, odpustih, pokojninah in o postopanju v slučaju bolezni častnikov členi, ki govore o napredovanju, odpustih, in podčastnikov. Tozadevno so bili sprejeti vsi vladni predlogi. Daljša debata se je vnela pri členu, ki govori o službenem roku pri mornarici. Vlada določa dveletno službo, demokrat dr, L u k i n i č pa je zahteval triletno. Sprejet je bil vladni predlog. Dr. Lukinić je nadalje predlagal, da se re-krutira mornarico samo in nekaterih pokrajin. Temu predlogu je nasprotoval posl. Škulj. Sprejet je bil vladni predlog. Prihodnja seja iutri. Soflbe o bolgarskem prevratu. ANGLIJA REZERVIRANA. Angleška vlada se je ua seji ministrskega sveta pečala z dogodki v Bolgariji, ni pa zavzela napram njim še nobenega stališča, ker nima točnih poročil o dejanskem stanju. IZJAVA BOLGARSKEGA POSLANIKA V PARIZU. Zastopnik nove bolgarske vlade v Parizu Vasiljev je izjavil napram francoskim listom sledeče: Vlada Cankova je samo začasna. Demisijonirala bo po konstituciji novega sobranja. Toda to se ne bo izvršilo pred jesenjo. Dokler se bolgarski narod popolnoma svobodno ne izjavi, bo kabinet čuval formulo: mir znotraj in na zunaj. Agrarni zakoni se ne bodo spreminjali. Komunistom bo vlada pustila, da dajo svojim idejam svobodno izraza v okviru zakona, toda bo neizprosno preganjala komunistične agitatorje iz inozemstva. V zunanji politiki bo Bolgarija lojalno izpolnjevala neuillski dogovor. Velesile bo vedno spominjala, da so Bolgariji obljubili gospodarski dohod do Egejskega morja. Bolgarija j pa bo tudi prosila, naj se vzame vpoštev, da nesmepri te j priliki nobena sosedna država izvrševati nanjo kak pritisk. STALIŠČE FRANCIJE. Francoski vladni krogi izjavljajo, da je izjava Cankova o politiki nove Bolgarije formalno povoljna. Francoska ne bo delala novi vladi težkoč, ako se bo dejansko držala mirovnih pogodb. Vseeno politični krogi obžalujejo padec Stambolijskcga. STALIŠČE GRČIJE. Atene, 13. jun. (Izv.) Minister zunanjih zadev g. Aleksandris je izjavil, da Grčija pazljivo zasleduje razvoj dogodkov v sosedni Bolgariji. Grčija si bo prizadevala skupno z zavezniki in z velikimi silami na Balkanu ohraniti mir in red. POROČILO OČIVIDCA PREVRATA. Češkoslovaški tiskovni urad je prejel od nekega očividca, ki je 12. t. m. iz Sofije dospel v Prago, naslednje poročilo o prvih dogodkih povodom prevrata: Prevrat se je vršil v vseh mestih, ki imajo vojaško posadko, istočasno, to je ponoči od petka na soboto ob 3. zjutraj. V Sofiji sami je padlo nekaj strelov in ročnih bomb; bilo je to ob odporu straže na enem izmed policijskih komisarijatov. To jo bil pa tudi edini slučaj odpora v mestu. Vsa druga policija in oranžni gardisti so brez odpora izročili vojaštvu svoje orožje. Kraljevo palačo so za-stražili gojenci kadetne šole. Kral j Boris v kritični noči ni bil v Evksi'nogradu, marveč na svojem gradu Vrana, 10 km od Sofije. Tam ga je poiskal vodja prevrata prof. Can-kov, mu poročal v novem položaju in mu predložil v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. Kralj je ukaz podpisal ob 3. zjutraj. Kako tajno se je pripravil napad, priča dejstvo, da sofijsko prebivalstvo zjutraj ni nič vedelo, kaj se je ponoči zgodilo. Sicer pa ljudi zjutraj niso pustili iz hiš, marveč še-le ob 11. dopoldne, ko je izšel proglas nove vlade. Sofijčani, ki so po veliki večini nasprotniki agrarcev, so prevrat radostno pozdravili. Prevrat je sple1- smatrati kot delo inteligence in rezervnih častnikov. Nikjer ni bilo opaziti, da bi se ga aktivno udeležili tudi Macedonci. Kri se ni prelivala. Aretirali so približno 300 oseb. Okrožne, in okrajne glavarje prejšnje vlade so še tisto noč odstavili. Železnice do 9. t. m. niso vozile, pač pa so inozemski vlaki točno odhajali iz Sofije. NEMŠKO POROČILO. >Berliner Tagblatt« poroča nastopne podrobnosti: »Stambolijskijeva strankarska policija se je komaj kaj upirala. Razorožili so jo in izpustili. Prevrat ima svoj vir v veliki nezadovoljnosti celokupne bolgarske javnosti proti Stambolijskijevi vladi. Stam-bolijski ni imel prav nobenega pravega pojma v razpoloženju med narodom in v armadi. Oranžne garde niso nikjer izvajale odpora in iz vseh mest prihajajo poročila o priznanju nove vlade. Kralj Boris v gibanje ni bil zapleten, a je gotovo dejstvo priznal. V novem kabinetu so trije nevtralni, pet meščanskih in en socialnodemokratični minister. Maccdonija nima z gibanjem ničesar opraviti. Nova vlada želi miru z vsemi narodi, posebno pa s Srbijo.« RAD0SLAV0V O PREVRATU. Bivši bolgarski ministrski predsednik in zvesti Ferdinandov pristaš dr. Vasil Ra doslavov, ki je iz strahu pred kaznijo pobegnil v inozemstvo in živi sedaj v Berliuu, je v pogovoru z nemškimi časnikarji izjavil, da se je sedanji bolgarski prevrat izvršil pač v p r v i vrsti iz notranjepolitičnih razlogov, a ne samo zato. Bolgari so bili marveč nezadovoljni tudi s Stambolijskijevo zunanjo politiko. »Smatrali so ga preveč popustljivega nasproti pravim nasprotnikom Bolgarije, posebno so grajali njegov nastop proti macedonskemu gibanju. Maccdonija je bolgarski narodni ideal in neki ideal mora imeti vsak narod. Tako je Stambolijski povzročil svoj oadec.« — O voditelju revolu- cije in novemu ministrskemu predsedniku Cankovu je izjavil Radoslavov med drugim, da je bil dober prijatelj carja Ferdinanda in da je kralj Boris njegovo imenovanje za načelnika nove vlade gotovo z zadoščenjem podpisal. Kar tiče Cankove politike, je rekel Radoslavov, da bo pač miroljubna, ker je bolgarsko ljudstvo vojne sito; kljub temu pa da se bo Cankov pač potrudil, >da bo bolgarske narodne interese /.večjo trdnostjo varoval, nego je to storila Stambolijskijeva vlada.« * * * Dunajski bolgarski poslanik Slojilov izjavlja v »N. Fr. 1'resse« : »Prevrat je in ostane čisto notranja bolgarska zadeva, ki ni bila dostopna nikakim zunanjim vplivom in takih vplivov tudi ne bo sprožila,« MEŠČANSKA VOJNA NFIZOGTBNA. Tudi razni italijanski listi poročajo iz Sofije poročila o protiakciji Stambolijskega in neizogibnosti meščanske vojne. »Era Nuova« poroča, da je Stambolijski odredil mobilizacijo kmetov, ki so se nemudoma odzvali v velikem številu ter so dobro oboroženi. Na kmete se more Stambolijski brezpogojno zanesti, ker je gotovo, da se bodo z vsemi sredstvi upirali obnovi oblasti veleposestnikov, ki so sedanji prevrat pripravili in financirali. Kar tiče zunanje politike — poroča navedei list dalje — gre o sedanji Cankovi vojaški vladi glas, da noče nič manj nego zavreči neuillysko pogodbo. To pa znači vojno s sosednjimi narodi. * Volitve v Zadru. Upravne volitve v Zadru (za pokrajinski in občinski svet) eo razpisane za 1. julija t. 1. Izmed 30 mandatov odpade na Zader 28, ostala dva pa na Lastovo. * Lloyd George o današnjem položaju sveta, Lloyd George je v metodični cerkvi v Wcstbournu v svojem govoru dejal med drugim; »Sedartje zlo naše družbe je češče-nje sile, ki se je postavila nad pravico. To zlo se čuti v družinskih vprašanjih, v socialnem, gospodarskem in mednarodnem življenju. Ako se svet notranje ne predru-gači, je končal bivši premier, sem obupal nad bodočnostjo civilizacije. * Vprašanje mednarodnega posojila Avstriji, Kancler dr. Seipel si lahko česti-ta na uspehu svojega enoletnega vladanja, Ko jc prevzel vlado, je krona bila '.a rubljem najslabši denar na svetu, Avstrija je stala pred bankrotom, danes pa izjavlja Seipel, da je krona za dolarjem najbolj sta^ bilna valuta na svetu. To je uspeh velikega' mednarodnega sanacijskega posojila Avstriji, ki se pravkar efektuira. Celokupna vsota tega posojila je proračunana na 32 milijonov 632.500 funtov šterlingov, od katerih se ima plasirati: v Avstriji 3,807.700, v Angliji 14,002.000, v Ameriki 5,400.000, v Čehoslovaški 3,573.000, v Franciji 2 milijona 659.000, v Italiji 1,905.000, v Švici 972.700, v Švediji 760.000, v Belgiji 294.100, v Holandiji pa 250.000 funtov šterlingov. Obljubila pa je tudi Španija, da dovoli plasiranje znatne vsote in tudi Danska se tc akcije udeleži. Posojilo, ki se imenuje posojilo »Društva narodov«, je garantirano po bonih garancijskih držav, založenih v Švicarski narodni banki. Garancija je razdeljena po 241,ô% na Anglijo, po 24V2°/e na Francijo, po 24'/2% na Čehoslovaško, po 20'/г na Italijo, po 2% na Belgijo in Švedsko in po l°/n na Holandsko in Dansko. Kurs posojila se je bil v Angliji že ob začetku subskripcije, to je 9. t. m., dvignil od 93 na 97% in titri so bili že vsi pokup-ljcni. Kakor smo že včeraj poročali, se je avstrijskega posojila v Belgiji, kjer se je subskripcija 13. t. m. končala, podpisalo za štirikratno subskripcijsko vsoto, namreč za 55,000.000 funtov mesto 14,002.000, v Ameriki pa je tudi bilo več podpisanega, samo da točne številke še niso znane. Upa se, da bodo tudi v ostalih državah, kjer sc je 13. t. m. subskripcija zaključila, rezultati enako ugodni. -f Korošec o Pašičn. Pod tem naslovom poroča belgrajska »Pravda« iz Zagreba: :>Dr. Korošec je izjavil dopisniku tukajšnjih >Novoslk sledeče: »Govor g. Pašiča nas je v vsakem oziru iznenadil. Čudno izgleda, če predsednik vlade velike države javno v parlamentu reče: V Ženevi sem podpisal tako-zvano ženevsko pogodbo, toda z namenom, da je ne držim. Pri teh Pašićevih besedah se je zakrobotala vsa zbornica, zlasti radikali, kakor da bi hoteli z nekakim ponosom reči: »Evo ga! Ali ste ga videli, kako jih je zopet ukanil?« V vsakem parlamentu, ki stoji na drugačni moralni višini kot naš, bi postal ministrski predsednik nemogoč, ki javno priznavq take principe. — Gospod Pašič se pritožuje nad nami, češ da smo prevzeli od Avstrije slabe tradicije. Toda bas navedeni zgled dokazuje, da rodi tudi »šola svobode« zelo čudne navade, ki se izražajo v svobodnih balkanskih državah v glavnem v slabi varnosti osebe in imetka, v korupciji in v strankarstvu, ki ne pozna nobene ineie. Te lasluosti so v prvi vrsti krive. •— Z ljubljanske univerze. Za dekana teološke fakultete je bil včeraj od fakultetnega sveta izvoljen g. dr. Franc Ks. L u k -man, redni profesor historične dogmatike, za dekana filozofske fakultete pa g. dr. Jovan H a d ž i, redni profesor zoologije. — Javnosti I Državni nameščenci, železničarji in upokojenci si hočejo z odločno akcijo svoj be-raški gmotni položaj zboljšati. Za izvedbo te namere pa so potrebna sredstva, zlasti zato, ker so padle že prve žrtve. Pokrajinski akcijski odbor v Ljubljani je razposlal pred kratkim trgovskim slojem in denarnim zavodom oklice s položnicami. Računajoč na naklonjenost teh krogov naši stvari, apeliramo nanje, da našo akcijo podpro s primernimi prispevki. Ne prosimo zase, dasi naša revščina končno tudi to upravičevala ; a še je v nas ponosa, ki nam lo zabranjuje. Potrebujemo le sredstev za korake, ki jih hočemo izvesti, da nas bo država plačala tako, da bomo mogli živeti. — Pokrajinski akcijski odbor Ljubljana. — Sprejem učence? v prvi razred ljubljanskih «rednjih šol za šolsko loto 1923-24. Na I. drž. gimnaziji, drž. realni gimnaziji (Poljanska cesta), dr. realni gimnaziji s slovenskim in nemškim učnim jezikom in drž. realki bo vpisovanje v prvi razred v nedeljo dne 24. junija 1923 od 8. do 12. ura Učenci naj se priglasijo v spremstvu starišev ali njih namestnikov ter naj priueso s seboj krstni list in obi-ekovalno izpričevalo zadnjega çazreda ljudske šole. Zunanji učenci so lahko zglasc tudi pismeno. Sprejemna preizkušnja pričue v srodo 27. junija 1923 točno ob 8. uri dopoldne. —Zrelostni izpiti na dri. moškem učiteljišču r Ljubljani so se vršili pod predsedstvom g. nadzornika za srednje šole Joe. VVestra v času od 2. do 12. junija. Priglasilo ee jo 38 rednih gojencev in 14 privntistov. Zrelost z odliko se je priznala 3, zreloet 27 kandidatom; 14 kandidatom (med da se hočejo Hrvatje in Slovenci z avtonomijami in federacijami zavarovati pred takimi tradicijami Belgrada. — Zgodovina Evrope in Amerike dokazuje, da je federalistično, a zlasti avtonomistično urejena država lahko na zunaj zelo močna. Zato je Pašičeva skrb za edinstvo smešna. G. Pašič se noče naučiti nič več kakor to, kar mu je bilo treba za vladanje majhne Srbije. Zato se je izkazala Srbija v upravnem oziru za popolnoma nesposobno, čim se je 1. 1913. proširila na Macedonijo. — Pašič je tudi razžalil našo katoliško cerkev s tem, da jo je imenoval vtujoc. V stenografskem zapisniku je dal to sicer popraviti, toda tako je rekel. Naša cerkev ima svojega poglavarja v Rimu kakor Bizantinska v Carigradu. V narodno-političnem oziru je naša cerkev ravno tako neodvisna kot pravoslavna. Rim ee v našo politiko ne vtika in mi ne pustimo kaliti svoje cerkve. S svojim žaljivim nastopom je Pašič dokazal, da se ne more otresti ivojih bizantinskih manir. Za sporazum mu primanjkuje takta in volje, čeprav razume, la je sporazum potrebon.c + Z vsemi topovi strelja na nas celokupni belgrajski režimski tisk v družbi s «Slovenskim Narodom« zaradi naših člankov o Pašičevi mentaliteti. To je dokaz, kako dobro smo zadeli, streli velesrbskih artileristov in «Slovenskega Naroda« pa so čisto pogrešeni. Го svoji stari navadi iščejo zveze med našimi članki in Radičevo propagando v inozemstvu, toda se korenito motijo. Naši članki so bili pisani popolnoma neodvisno od izvajanj gospoda Radiča v «Near Eastu«, ki jih nismo brali niti v izvirniku, v posnetku pa še-le po naših člankih. Nam ni Radičevih misli čisto nič treba, če hočemo Pašićev centralistični prusko-orientalski sistem označiti. Saj je to znana stvar, ki jo obravnava tudi plašilo N. Trumbiča, «Slobodna Tribuna«, ki gospoda Pašiča -ač dobro pozna. Tam či-tamo v zadnji številki, da je mentaliteta belgraiske čaršije «levantinsko-hohenco-lernški«! In vendar nismo mi kopirali «Tribune«, ker smo veliko preje izšli, «Tribuna« pa gotovo tudi ni nas kopirala. Je pač tako, da je resnica za vsakega količkaj evropsko izobraženega človeka popolnoma očita. Gospodje v Belgradu pa naj se le pomirijo. Zadosti dolgo so nas obmetavali z raznimi «suženjskimi«, «avstrijskimi«, «vatikanskimi« in drugimi mentalitetami, da bi smeli zdaj od nas zahtevati, da jim ne vračamo milo za drago. Gradiva za «le-vantinsko« mentaliteto imamo še zadosti v zalogi. + Napad na shod Radićevcev v Travniku. Dne 10. t. m. je bil v Travniku sklican shod Radičevih pristašev. Shod se je vršil na »Lukah« ob reki Lašvi, Navzočih je bilo več tisoč ljudi, a pričakovani Radi-ćevi odposlanci niso prišli, ker jih je oblast v Brodit ustavila. Ko je začel govoriti đr, Ljubičič o Radiču in republiki, so nasprotniki navalili na oder in začeli streljati na oder iz revolverjev, Nastala je velika zmešnjava, v katero so posegli tudi orožniki. Začelo je leteti kamenje, nakar so orožniki oddali salvo v zrak. Navzoče Eenske so zagnale krik in začele bežati. Streljalo se je vsevprek ter je padlo nad 200 strelov. Na srečo pa ni bilo resnih žrtev; ranjen je bil domačin Budimirovič in dva orjunaša. Orožniki so aretirali tri or-îunase. Zvečer je orjunska mladina priredila manifestacije. temi 5 priv.) ee je dovolil ponavljalni izpit, 1 kandidat (priv.) je bil reprobiran, 7 kandidatov (med temi 6 priv.) je odstopilo pred ali med izpitom. Zreloet se je priznala sledečim kandidatom: Be-lihar Anton, Benedičič Ivan, Berce Ana, Berce Darinka, Bitonc Ivan, Bratok Rudolf, Bregant Albin, Cuk Ladislav, Fajon Rudolf, Gogala Irma, Gregorič Romana, Horvat Lea, Klomeoc Franc, Kraševec Danica, Kuželj Frančiška, Medved Stanko, Perhavc Silvo, Rihar Rafael, R o 11 Gotard, Sartori Natalija, Schiller Melita, Tratnjek Martin, Vrablč RudolL Zeleznik Franc, Gvederer Ana, Ke-ber Silva, Kemperle Ljudmila, Klun Mira, MoselJ Matilda, Mihelčič Hilda. — Petstoletnica trga Hotnik. V nedeljo 17. L m. ee vrši v Motniku velika slavnost v proslavo 500 letnice obstoja trga, na katero se obeta velika udeležba od raznih strani. Na sporedu je bogat program iz katerega navedemo samo nekaj točk: Ob 9. uri sprejem gostov iz raznih strani. Potem ev. maša na prostem, pri kateri poje moški zbor (24 oseb) celjske orglarske šole. Po sveti maši govori g. župan o zgodovini tega starodavnega trga, kateri Se zdaj hrani osianke gradu nekdanjih celjskih grofov. Popoldne gledališka predstava in po predstavi ljudski koncert imenovanega zbora pod vodstvom g. K. Bervarja. Za tem eledi zanimiva dirka motniškega rogača in prosta zabava. V slučaju slabega vremena se prireditev omeji. — Književna tombola Jugoslovenske Matice. Deveta in deseta številka je 29 in 1G. S to številko bodo izčrpane vse kvaterne. Vsi, ki so s temi številkami dosegli kvaterno, naj nam karte nemudoma pošljejo, ker čakamo nn nje samo še štiri dni. Dosedaj Izžrebane številke so: 25, 64, 58„ 13, 20, 50, 76, 54, 29 in 16. Obenem prosi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matico v Ljubljani vsa ona šolska vodstva, ki so so udeležila književne tombole, da nam čimpreje pošljejo natančna poročila, koliko je od prodanih kart odvzela šolska mladina. To rabimo v svrho določitve izrednih dobitkov, ki jih mislimo poslati knjižnicam onih šol, ki imajo zabeležiti najčastnejšo udeležbo. — Slovenska krščanska ionska zveza opozarja vse svoje organizacije na Kranjskem in Štajerskem, da se je v zadnji njeni okrožnici vrinila neljuba pomota glede prijavnega roka ter je razumeti kot prijavni rok do 30. junija, ne pa 31. maja. SKŽZ tudi še enkrat opozarja, da se vsi dopisi naslavljajo izključno le na gospo Maruško Vrtovčevo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10-11. n. — Slovesna otvoritev jame pod Babjim Zobom. V nedeljo dne 10. t. m. je bila slovesna otvoritev jame pod Babjim Zobom. Prometno društvo na Bledu je uredilo dohode, in popravilo pota v jami sami. Na Bledu se je zbralo veliko število izletnikov, ki so odkorakali ob 10. uri z radovljiško godbo na čelu proti Bohinjski Boli iu odtod do jame. Pred jamo jo imel pozdravni nagovor g. Re-pé, tajnik Prometnega drušlvn na Bledu. V imenu Zveze za tujski promet je nazdravil otvoritvi zvezin tajnik. Nato so se izletniki podali v jamo. Nepričakovano krasni prizori so se nudili obiskovalcem. Tudi v jami pod Bnbjim Zobom se nahajajo čudne tvorbe ka» 'kov, tu so orgije, tam priž-nica, tu gotska kapela. V sredi pota je ob levi globok, toda dobro zavarovan prepad, ki se menda še ni docela preiskal. Hvaležno delo čaka naše jamosledce! Po skoro polurni hoji je navidez konec jami, a kdo ve, ali se ne skrivajo za stenami še kaki neznani čudeži podzemskega sveta. — Darovi Slov. Straži! Zadružna zveza 250 Din, Ljudska posojilnica 250 Din, Zadružna tiskarna 100 Din, Podružnica Slov. Straže v Dol. Logatcu 70.50 Din. Iskrena hvala! — Prostovoljno gasilno društvo Freska-Med-vode je proslavilo desetletnico svojega obstoja dne 10. junija t 1. z veliko okrožno gasiisko vajo. Točno ob 2. uri da tovarniška sirena v Goričanah pri Medvodah znamenje, da je nastal požar v tovarni, od treh strani so prihitela gasilna društva (Preska, Sora, Medno, Zg. in Sp. Pirniče in Smlednik na mesto požara. Z največjo hitrico postavijo svoje brizgalnice na razna mesta k Sori, in ko je poteldo ravno sedem minut, so vse brizgalnice metale vodo na tovarno od treh strani. — Tudi ta vaja je po-kaznla veliko izurjenost in spretnost naših gasilcev, ki žrtvujejo skoro sleherni prosti čas ter se urijo, da zamorejo svojemu bližnjemu čim hitreje prihiteli v nesreči na pomoč. Čast jim! — Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico priredi dne 17. junija 1923, ob 3. uri popoldne poučno predavanje v Hrršlci. Predava čebelarski učitelj g. ravnatelj Slapšek o praktičnem čebelarjenju o A. Ž. panju in vzgoji mativ. Zbirališče pri šoli v Sp. Ilrušici. — Tajna državna policija, V Subotici je ministrstvo notranjih zadev ustanovilo oddelek tajne državne policijo za Banat, Bačko in Baranjo. Za načelnika je imenovan g. S. I.ungulov. š Toča v Halozah. V pondeljek 11. t. m. je toča v Sv. Barbari, v Halozah in okol-nih občinah uničila popolnoma vse poljske pridelke ter napravila veliko škodo tudi v vinogradih. Toča je šla neprenehoma celih 20 minut, tako da je bilo po tleh vse belo. Prebivalstvo je obupano. s Z mosta je padel Franjo Subotič, posestnik iz Poljčan, ki je bil v torek odpuščen iz tukajšnje mariborske bolnice. Čakal je na vlak, da se odpelje proti domu in vsedel se je na ograjo železnega mostu na Meljski cesti. Naenkrat mu postane slabo ter je padel čez most kakih 10 metrov globoko na cesto. Pri padcu si je težko poškodoval lobanjo. Rešilni oddelek ga je takoj prepeljal v bolnico, a do danes še ni prišel k zavesti ter je tudi malo upanja na okrevanje, ker je bolehal za srčnim krčem, sodijo, da ga je zopet napadla njegova prejšnja bolezen, ki je povzročila tako težko posledice. š Obesil se je Josip Veles, hišni posestnik ip mesarski mojster v Račjah dne 8. t. m. popoldne. Samomor je v zvezi z nesrečno špekulacijo ter denarno zadrego. Hotel je o tvoriti v Pragerskem s pomočjo nekega kompanjona obrt, pa ni imel potrebnih sredstev. To ga je tako ujezilo, da si je končal svoje življenje. Zapustil je ženo z otroci, ki so že večinoma preskrbi jenu Star je bil okoli 55 let š Škrlatica in ošpice so se zadnji teden tudi razširile v mestu Celje. Najbolj so se razširile ošpice. Samostanska šola je morala zapreti že nekaj razredov. Sanitarna oblast dela z vso močjo, da se epidemija omeji. š Slovenjgrador. Dne 6. junija t. 1. je preminul naš nepozabni vojni tovariš, invalid Franjo Sotl p. d. Spobijanov na Dobrni, v najlepši starosti 83 let Podlegel jo malariji, zadobljeni v vojni. Da je bil čislan, je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo veliko občinstva ter 11 vojni invalidov podružnice Slovenjgradec z vencem in društvenim žaluim trakom. Žalujočim starišein, kojim je kruta vojska iztrgala žo dva sina, katerim je sledil Franjo kot tretji nadepolni sin, izrekamo najiskreneje sožalje. š Scvniško prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dno 17. junija ob priliki proslave štlridesetletnice svojega obstanka veliko vrtno veselico. — Udeleženci imajo na železnici polovično vožnjo. — Odbor. š Celjsko pevsko društvo priredi v soboto, dne 16. junija v veliki dvorani Narodnega doma koncert, na katerem nastopi nad 70 pevcev tn pevk in se bodo proizvajali pod vodstvom g. Cirila Preglja moški, mešani in ženski zbori skladateljev: Lajovica, Adamiča, Dvoraka, Griega, Ant Foersterja, SI. Osterca in C. Preglja. š Na državni realki v Mariboru prično sprejemni izpili za 1. razred v soboto 30. junija 1923 dopoldne ob 9.30 in se nadaljujejo popoldne ob 14. uri. 0 sprejemu se še isti dan odloči. Priglasiti se je treba v spremstvu staršev ali namestnikov v petek 29. junija dopoldne od 9.—12. v pisarni. Priglasi se pa lahko tudi do tega dne pismeno po pošti. Pogoji za sprejem so: starost 10 let, dovršeni 4. razred osnovne šole (z obiskovalnim iz-pričevalom ali pa s šolskim naznanilom z opombo, da je izdano za sprejem v srednjo šolo). Prinesti je treba tudi krstni ali rojstni list. Zaradi pomanjkanja učnih sob bodo sprejemni izpiti v jesenskem roku najbrže odpadli. Primorske novice. p Dogodek ob procesiji Sv. Reš. Telesa v Barkovijah. V nedeljo 3. t. m. se je vršila v Barkovijah kakor običajno procesija Sv. Reš. Tlesa. Pevci so peli v latinskem jeziku »Pange lingua«. Ko je to slišal orožniški brigadir, je enega izmed pevcev poklical iz procesije k sebi in mu z ostrim glasom ukazal, naj zbor takoj neha s — slovenskim petjem. Presenečeni pevec je hotel stvar pojasniti, toda brigadir je zarjul nad njim, naj molči in da mora slovensko petje takoj nehati, drugače bo ustavil procesijo. Tedaj je pristopilo nekaj drugih ljudi, ki so bili ogorčeni nad briga-dirjevim nastopom ter so mu pojasnili, da pesem ni slovenska, ampak latinska, na-hruljeni pevec je pa pokazal brigadirju note z latinskim besedilom. Brigadir je nato končno umolknil. Mož je pač v dvojnem zmislu osramotil Italijo: prvič je več nego čudno, ako italijanski orožniški brigadir nima nobenega pojma o latinskem jeziku, drugič je pa barbarsko kratiti kulturnemu narodu pravico, da ob strogo verskih prireditvah časti Boga v svojem lastnem jeziku. To pravico imajo tudi divjaki v Afriki. •LU -> . . ^ли ' Ji INDUSTR1JSK0-0BRTN0 VZORČNA IZLOŽBA združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo v Mariboru od 15. do 26. avgusta t. L Tehnične priprave za razstavo so v polnem teku, potrebno je le, da vsi oni industrijalci in obrUiiki, ki se mislijo letošnje razstave udeležiti, čimpreje svoje prijavnice vpošijejo in naj ne čakajo do zadnjega dneva t. j. 1. julija, ker do tega dne morajo biti vso prijavnice že v rokah uprave razstave. Prijavui rok poteče s 1. julijem, po tem roku došle piijavnice se bodejo le v toliko vpo-števale, kolikor bo še prostora na razpolago. Kdor pravočasno vpošljo svojo prijavnico, lahko tudi računa nn prostor, ki ga želi, hkrati pa olajša tudi delo tehničnemu vodstvu razstave. Kdor ieli lastni paviljon postavili, naj vpošljo tozadevni načrt najkasneje do 20. junija 1923 upravi razstavo v odobritev. Polovična voinja in popust pri prevozu razšle nih ln-edmetov po železnici. Prometno ministrstvo v Belgradu je dovolilo obiskovalcem >Indu-strijsko-obrlno vzorčne izložbe« v Mariboru 50 % popusta nn vseh železniških progah naše kraljevine ter 50 % popusta pri prevozu razstavnih predmetov. Vsled tega bode omogočeno vsakomur, da se te razstave udeleži bodisi knkor razstavlja-lec ali pa kot obiskovalec. Fsc informacije glede razstave daje uprava razstave v Mariboru, Aleksandrova c. 22, kamor se je obračati pismeno, osebno ali lelefonično. (Telefon interurban 325.) g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 420—430 Din, koruza 245 —257.50 Din, oves 287.50 Din, ječmen j 282.50 Din, pšenična moka št. 0 610 Din. g Cene žitu na tujih trgih. V Češkoslovaški notirajo žitu sledeče sene: pšeuici 170 čsl. K, rž 105 čel. K, Ječmen 125 čel. K, oves 140 čel. K. ko* ruza 126 čsl. K, pšenična moka št. >0« 306 čel. v Bolgariji so notirale žitne ceno tik pred prevrat tom: pšenica 450—455 levov, ječmen 330 levov, ko* ruza 320 levov. g Znižanje nvone carine v Italiji. Italija j<* popolnoma ukinila uvozno carino nn gnjat, slanino' in drugo preparirano meso. Carina nn uvoz goveje' živine je znižana od 320 na 120 lir. BORZA. , Zagreb, 13. jun. (Izv.) Dovize: Pešta 1.18 de 1.24, Berlin 0.0975—0.1010, Italija 4.18—4.25, London 420-422.60, Newyork 90.50-91.50, Pariz 5.8(1 do 5.8750, Praga 2.73-2.7450, Dunaj 0.1260 do 0.1285, Curih 16.20-16.40, Bukarešt 45—47, Amsterdam 35.51)—36; valuto: lira 4.18, dolar 89—90^ čsL K 2.65—2.69, ua. K 0.1270-0.1280. Curih, 13. jun. (Izv.) Devize: Pešta 0.0773& Berlin 0.0058, Italija 25.85, London 25.69, Newyorkj 5.5675, Pariz 35.70, Praga 16.61, Dunaj 0.00785, So-I fija IÏ.30, Bel rad 6.20, Varšava 0.0080. ——-———- .ii lj Poročila sta se 12. junija v cerkvi sv. Pefrtf g. Alojzij Cerar z g. Beti Stoklinger. Bilo srečno! lj Na občni zbor Filharmouične družbe, M se vrsi v ponedeljek, dne 18. t m. ob 8. uri zve-čer v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegove! ulica 8, II. nadstr., še enkrat opozarjamo vse p aJ člane. — Odbor. ! Cerkveni vestnik. c Imenovanje splitskega škofa. Za škofa vi Splitu je po zanesljivih vesteh imenovan dr. Kle-: ment Kv. B o n a f a č i č. Novi škof se je rodil vi Baški na otoku Krku. Gimnazijo je dovršil na Su-šaku, bogoslovne nauke deloma v Gorici deloma! ua Dunaju, kjer je promoviral eub ausplciis. Potem; Je bil več let zvest sotrudnik pok. škofa dr. Mahnil Ča kot njegov tajnik. V najtežjem času je poslal drj Mahnič Bonifačiča kot župnika in dekana v MaŒ Lošinj, da v tej največji župniji krške škofije pomiri duhove in napravi red. To se je dr. Bonifo*j čiču v najkrajšem času tudi posrečilo ter ei je pridobil splošno spoštovanje. Začasa italijanske oku-î pacije je moral dr. Bonifačič prestaU mnogo preganjanj in končno so ga Italijani e silo odetrnnill iz župnije in na njegovo mesto spravili Italijana^ Dr. Bonatačič je zelo pobožen in vsestransko fa-obražen mož. c Iz sarajevske nadškoliie. Dosedanji tafmtt sarajevskega nadškofa msgr. Kari Cankar j«l imenovan za kanonika, dr. Č e k a d a pa za nad*-škofijskega tajnika. c Inštalacija. Včeraj sta bila inštalirana m^ župnijo St. Vid pri Stični g. Janez Hladnik, župnik na Trebeljevem in na župnijo Trebeljevo gJ Anton Štrltof, administrator v Št. Vidu pri Brdui Harodno gledišče. DRAMA. četrtek, 14. junija: HAMLET. — Red C Petek, 15. junija: 2X2 = 5. — Red D. Sobota, 16. junija: 2X2 = 5. — Red B. Nedelja, 17. junija: KAR HOČETE. — Izven Ponedeljek, 18. junija: 2X2 = 5. — Red C. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. — Red E. OPERA. Petek, 15. Junija: LUIZA. — Začetek ob pol 8. už( zvečer. — Red E. Sobota, 16. junija: ZRINJSKI. — Začetek ob pol 83 zvečer. — Red A. Nedelja, 17. Junija: GORENJSKI SLAVČEK. Vlogo Franja poje g. Banovec. — Začetek ob 8. url zvečer. — Izven. Ponedeljek, 18. junija: LUIZA. — Začetek ot>' pol 8. uri zvečer. — Rod D. Hamlet ee vprizori zadnjič v tekoči sezoni f. četrtek, dne 14. junija. Začetek ob 8. zvečer. Opera »Gorenjski slavčekc se poje zadnjikrat v tej sezoni v nedeljo, dne 17. junija. Vlogo Franje izvaja pri tej predstavi prvič g. Banoveq Začetek ob 8. zvečer. Operni libreti. — >A i d a«. — Pravkar je izšel 13. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov' in sicer: >Aidat, opera v štirih dejanjih, spisal Antonio Ghislanzoni, godbo zložil Giuseppe Verdi, poslovenil Anton Funtek, '0 strani. — Cena 3 Din. Pevski vestnik. ~~ Pevskim zborom vrhniškega okrožja. Vrhniški orlovski odsek praznuje dne 1. ju-' lija svojo petnajstletnico. Proslavi jo s sv. mašo pri sv. Trojici, pri kateri bodo peli pevski zbori iz okrožja. Vabljeni so vsi proi svetni in cerkveni zbori. Pele se bodo ravno iste pesmi, kot na katoliškem shodu. Dijaški vestnik. Tovariši Borci! Društven sestanek. Danes v četrtek ima Borba v lokalu Zarje ob? 20. uri društven sestanek. Referira č. g J župnik Finžgar o »Kavaliratvu«. I. rednj občni zbor. Takoj po končanem društvenem seetanku so vrši I. redni občni zbor Borbe. Dnevni red je sledeči: 1. Čitanje zapisnika, 2. poročila odbornikov, 3. poslovnik, 4. slučajnosti. Gg. starešino, tov. Daničarji in Zar-jani so na društveni sestanek in na občnr zbor vabljeni. Za Borcc je udeležba obvezna. — Predsednik. Danica! t- Tovariši! V petek, dne 15. jn« nija ob 8. so bo vršil v lokalu Danice diskusij-' eki večer; predaval bo g. urednik Fr. Tereoglav. — Nato se bo vršil izredni občni zbor e sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnike zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbornikov; 3. sprememba poslovnika; 4. predlog s zadnjega diskusijskega večera; 5. proglasitev starešinam; 6. slučajnosti. — Vnbijeni so tudi gg. starešine in tt. bratskih društev. — A. Levstek, t. č. predsednik. Turistlka In spor!. »Planinski albnmc Slovansko planinske druitvo v Ljubljani je izdalo v proslavo svoje tridesetletnice (1898—1023) >Planinski albume, ki vsebuje jlOO krasnih planinskih slik. Lepi posnetki nam haporedno preriočujejo najvažnejše gorske vrtove, pokrajine in kote SPT> v Julijskih Alpah, Karavankah, Komniških planinah in v Pohorju. Albu-|mu je priložen 32 strani obsegajoč opis slik, pri-trejen tako, 1атша v mra 12.6. 21 b 7412 14 2 0-6 obl. 1S./6. 7h 7412 ' " ..... 11.9 08 obl. V. 3-2 iS c/6, i4 i» 738-» 160 23 obi.3 s. v. У zna dobro kuhati in opravljati lahka hišna dela. sprejmem. Plača mesečno 800 kron. — Ljubica H1NIC, kapetanova su-proga, Osijek W. Crkvena ulica 21. 3563 Iščem krepkega, 15 do 16 let starega Kovaškega vajenca. ROŽNIK ANTON, kovaški mojster, Do-branje št 78. - Zglasiti «e mora istotam. llraHnÎPïl z večletno prakso, zmož-UldUIIIUO цд vseh pisarniških del, periektno slovensko in nemško, dobra ra-ttmarica, IŠČE MESTO. - Cenj. ponudbe pod »VESTNA < na upravo »Slovenca*. 27 leten mladenič Gedne zunanjosti, IŠČE vsled pomanjkanja znanja in zaposlenosti tem potom družico v zakonsko življenje. Sem podjeten, posedujem nekaj premoženja in žehm v svrho samostojnosti zvezo samo z resno fai primeroma premožno gospodično ali vdovo brez otrok. — Cenjene resne ponndbe pod »ZAKONSKA SREČA 1555« na upravo »Slovenca«. Halo! Halo! IŠČEM za dobičkanosno podjetje lihega družabnika-co s kapitalom 50.000 Din. -k- Ponudbe pod šifro >JESEN 1923« na upravništvo »Slovenca«. i» potnika Provizšisfcega . za kemične in larmacijske proizvode, iz-Vežbanega v tej stroki, IŠČEM. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3572. 3Slovenca« pod >POMOČ 3570«. BE proti zmerni mesečni plači. Najraje jgre na deželo, vendar mesta niso izključena. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod naslovom: »Gorenjec« 16 — 3576. Kletarja te ima večletno racionalno kletar-6ko prakso, SPREJMEMO. Reflek-tanti naj se s spričevali in zahtevami obrnejo na Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara v Zagreba, Vlaika ulica 75. 3508 Učiteljica v pokoju bi prevzela za JULIJ in AVGUST kako primerno SLUŽBO, najraje na deželi. Želi samo STANOVANJE in HRANO v hiši 1er potne stroške povrnjene. Ponudbe na upravo pod šifro «LJUBLJANA«. 3420 Deklo za vse T ananjem nemškega in hrvatskega ali pa slovenskega jezika IŠČEM za boljšo nem-3ko družino v Zagreb za 1, JULIJ. — Ponudbe s prepisi spričeval na ravnatelja WOLFF, ZAGREB, Draškovičeva nI. 25. SPREJMEM dobro, samostojno kuharico Pogoj: pridna, poštena, točna; siarost od 28 do 35 let. - JOSIP PETELÏNC, Sv. Petra nasip štev. 7. 3515 Oskrbnika bzenjenega, za oskrbo mojih vinogradov rabim za takoj. - Cenjene ponudbe na FRIC ŽEMLJIC, vele-vinogradnik, Ljutomer. 3517 Za Mirno iščemo cerkvenika in organista. Plača: stanovanje, drva, bira, dve seči, njivi, 60 mernikov žita od bire, vsa štol-nina ter prispevek občine. 3529 obratovodja Na večji žagi s polnojannenikom na Gorenjskem DOBE MESTO popolnoma samost., vešč tudi vseh popravil, A ?0ПЗГН z* samice. Reflek-dalje ** taU*" J1 tiram le na popolnoma samostojne, dobro izvežbane moči, vešče vaeh popravil. — Ponudbe pod: «ŽAGA 3412« na upravo «Slovenca«. 9 VIII 105/23 8 Dražba. 3557 24. junija 1923 ob 9. uri se bo prodala na licu ir^sin v Št. Vidu nad Ljubljano jaiP- HIŠA ŠT. 60 -ЧИС z dvoriščem in gospodarskim poslopjem pare. 73/1, mera 381 in', za 250.000 K kot izklicno ceno. — Pogoji so razvidni v sobi štev. 33 in pri dražbi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 5. junija 1923: Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Kuharica vešča vseh gospodinjskih del, z j dobrimi spričevaJi, se sprejme{ proti dobri plači v službo k družini treh oseb. — Naslov pove upravništvo «Slovenca«. 3530 NAJBOLJŠA Ш)1 (Ohjavc ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, konces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30. Jože Markeš, Jesenice 54, Gorenjsko. KLEPARJI: Remžgar & Smerkol, Horiiansko ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Koiodvorska ulica štev 28 Korn T„ Poljanska cesta štev 8. MEHANIČNA DELAVNICA: pisalne, računske, razmnoževalne in dru-ge pisarn, stroje popravlja in prenavlja Lndovik Baraga, Selenburgova ulica 6/1. PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasied. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. 4 dinarje.} 5T\VB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirjc štev. Z šPEDICIJSKA PODJETIA: »Čehoslavija« d. d., Sodna ul. 3, Tel. 463, Ranzinger R., Cesta na juž. železa 7—9. TRGOVINA Z ŽELEZNINO; SuSnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljana TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L, Mestni trn 15. TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Fran Erjavec, pri kfcED.&NK „DIAMALT" Pozor pekli »Dlamalt«, tvornice Hanser ! Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kako-vosti, se edino dobi pri glav. zastopniku ! a Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb, Skladišče Strossmajerova 10. Varajte se ponaredb v prahn ali tekočini! Zelo dobro vpeljana 9sMi§ Mitov v prometnem mestu Slovenije, takoj prav poceni naprodaj. — Ponudbe na: NABERGOJ, Maribor, Gosposka ulica štev. 36. 3548 POZOR! POZOR! II Z gumo, po ceni naprodaj že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica šl. 1. Hiša z vrtom v Zgornji šiški štev. 44, NAPRODAJ. — Več povedo v Zgornji ŠJŠki štev. 45. 3522 Banatsko BLAGO MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt za konje, PŠENICA, OVES, pšenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna ino-ka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. R^jç- prodaja M. B1ELIC. Dunaiska cesta 33 Dri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGOI JJ £t h TR a v najkrajšem času v trgovskih zadevah v ŠVICO, ob kateri priliki lahko prevzamem razna naročila za Švico. - Ponudbe pod »Ljubljanski trgovec 3550« na upravništvo »Slovenca«. Psi-mladiči 'S'j^.". OROZNIŠKA POSTAJA POLSNIK, po-šta Sava ob južni železnici. 3564 Tovarna Nahrane, Sombor, Bačka I Izdelovanje kemičnih in farmacijskih pro-j izvodov po najnižjih dnevnih cenah. Glavni zastopnik za Slovenijo ter Istro Mato Bielić, Ljubljana, Dunajska c. 33. Vzorci in ceniki vedno na razpolago. — Cene konkurenčne. 3571 Stanovanje zamenjam 1 soba. kabinet, kuhinja, v sredini mesta, za enako ali tudi. manjše na periferiji. — Ponudbe jx>d »Zamena« na upravo lista. 2 moški kolesi izve se v »Mestnem domu«, pri kočijažu rešilne [»staje. 3565 NAPRODAJ JE TRAČNA ŽAGA (Bandsâgc) 700 mm rolne. — ALFRED AMANN, Tržič. 3032 Pozor ! kupujem stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. Grem tudi na dom. — Drame Martin, Ljubljane, Sv. Jakoba nabrežje štev. 29. LES rezan in tesan vseh mer, hrastovino in bukovino, DRVA IN OGLJE, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno#pod »Persoglio« na upravo »Slovenca«, 3575 Naprodaj v Trbovljah. Radi preselitve se ugodno proda: Urocno hičo s aadnim vrtom, nji-Mdalld lllOd ve, travnika, smrekovega gozda, jx>leg drugih neprimičnin, 20 min. od farne cerkve. Zelo pripravno za vpokojenca ali prevžitkarja. — Pojasnila daje: IVAN VOZELJ, Trbovlje II, Planinska vas štev. 14. 3559 SOBO tudi neineblovano in event. kot sostanovalec v bližini Re sije ve ccsie IŠČEM s 1. julijem t. I. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »MIR 3549«. (tudi dve), meblirano, z uporabo kopalnice, naj-' rajše v vili, iščeta dva gospoda. -I Ponudbe pod A. B. na upravo lista Velika trgovina na najprometnejšem, v sredini meata Ljubljane ležečem prostoru, z obsežnim trg. lokalom, z lepim številom stalnih odjemalcev, je radi odpotovanja z vsem inventarjem TAKOJ NAPRODAJ. -ЦИС — Redko ugodna prilika. Potrebni kapital, ki ga je treba takoj položiti, cirka 300.000 Din. — — Resne ponudbe do 25. junija t. 1, pod B. B. 2 na upravništvo «Slovenca«, 3573 SUHE GOBE ponudite tvrdki KMET & C© Ljubljana, Gosposvetska IS« MARTIN 2URAN SOBNI SLIKAR, LJUBUANA, Mestni trg štev. 12, se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, cene zmerne. 3272 Otroški vozički £$£& SSt nodclov, najnovejši motorčki amerik. tipa »Evans«, Velika zaloga pneumatike in dc-ov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emnjliranje in poniklanje. — »Trihlinil// F- B' tovarna dvoko-11IMUIMVV I« In otroških vozičkov, ljubljene, Karlovska cesta H. 4 26M v Domžalah je naprodaj. - Več pove MARIJA GORJANC, Kranj. 3533 Noprodaj imam : suhe BOROVE PLOHE 50 mm i okrog 25 rn in 1 vagon DROGOV | za ograje, Smreka in jelka; ležeče v j v Stobu. - Cena po dogovoru. — JOS. j JEZERNIK, Stob - Domžale, 35121 Izdaja konzorcii ^Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Liublianii Hambarg-Amerika linija in liRtted-Amcrlkan Unes Inc. lUUoiko Simon KffiCfCC Ijnbijena, Kolodforsha Dllcil 26 Sprejemu pofnlhe f južno ln severno Amerlho. izdala fotna pogasntla ln prodala vozne liste. OflHođ lz ljaM|nnc TsaK .B" cesta pri državnem holoflvor« | Podružnice: веошап : Balftaiisfta ufiea 25. Sii$AN : lovo Gj. ivoševic, Karolinška cesta 160. SPLIT: Ante ВШС, Diohlcciianova obala 13. GRU2: Ivo lovrlCevtt. DITOU: Gjorgle I. MmlfrUcvtt & Komp., Dulevard HraUa Aleksandro ter. VEL. BECKEREK : Dušan ц. niiMjlovlt. Trii hrnljn Petra 4. Polnihf. spremija do ifumhnrtot drnilten! nradnlk Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,