156. številka. Ljubljana, v torek 11. jnlija. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan Mffer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ©-ogers ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt lata '6 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dr 2<• 1 <• toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne peti t-vrst <• po 6 kr., če se oznanilo jedenktat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — RokopiBi se ne vračajo. — Ured niS tv o in upravnifitvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. D p r a v n i 3 t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vse one Čestite p. n. naročnike, kateri no z naročnino n« dolgu, opozarjamo n 11 u «1 no, da nam blagovoli Isto upoalatl, ker drugače jim bo Ust ustav« 1,en> Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Novi kurs. Mi gospoda barona Heiua nikdar nismo smatrali za podpiratelja našega naroda, akoprav se je, dokler se ni čutil trdnega v sedlu, skrbno izogibat vsakega žaljenja našega narodnega čuta. Poznali smo njegovo političuo preteklost štajersko in zategadelj bili Brno oprezni in skeptični. In res je gospod baron, pridobivši zaupanje Slovanom toli naklonjenega groia Taaftea, skoro pokazal svoje drugo lice. Od puBtnega torka pa do današujega dne ni zamudil nobene prilike, da bi ne pokazal narodnim društvom Ljubljanskim, kako je tolmačiti tisto blagonaklooje-nost, ki jo jim je slovesno obljubil pri Bvojem na« stopu. Jel je prepovedovati pri javnih koncertih pesmi, ki se že desetletja brez vsake ovire pojo po slovenski zemlji, po njegovem ukazu se strogo cenzurirajo prologi, nad katerimi bi se ne izpod-tikal niti hrvatski ban in posebno „Ljubljanski Sokol" čutil je v zadnjem času po vseh udh, da brije ojatra sapa po pisarnah deželne vlade kranjske. Glavni njegov čin pa je bila dosedaj .reformacija" uradnega glasila, živečega ob dragih grošib Blovenskega kmeta in ob podpori iz tistega dispozi-cijskega fonda, za kater: toli blagodušno glasujejo tudi naši narodni državni poslanci. Gospod baron Hein odslovil je od vladnega lista redaktorja, ki je celih U let urejeval list, kakor se mu je pač velevalo iz vladne hiše, za naslednika pa mu je postavil prist-nega Germana, nezmožnega jezika 96°/0 deželnega prebivalstva. Pripravljeni smo bili vsled tega na marsikaj in to smo konečoo že vnaprej vedeli, da bo odsihdob naš uradni list že iz hvaležuosti zgolj iz levičarskih glasil stri gel svojo političuo modrost, a to, kar nam je podal oficijozni Bkribent dr. Henrik Noe v kratkih desetih dneh svojega redaktorstva, to presega vse meje. Že o Kolarjevi in Gundulićevi slav- LISTEK. Izlet v Carigrad. Popotne črtice. Spisal A. ASkerc. VI. (Dalje.) Moj opis čarobnega Carigrada je seveda nepopoln; od izletnika, ki se je mudil v toli zanimivem in toli obširnem mestu samo teden dnij, mislim, da tudi nihče več ne more zahtevati. Ali neodpustna pomankljivost bi bila, ako bi zamolčal neko karakteristično stvar, ki jo zapazi vsak tujec prvo uro, ki pride v Carigrad — namreč poulične pse. Izženi vse te pse iz Carigrada — in odvzel si mu nekaj tako karakterističnega, kakor da bi bil odnesel vse pol u mesece (recte: mesečne krajce), ki se bleste po minaretih, po državnih poslopjih, po telegrafskih drogih in drugod. Kaj so ti psi mestu, veno že gotovo č. čitatelji. Carigrajski psi so štiri-nogata sanitetna policija, ki pa saniteti Škodljive predmete po ulicah sama tudi — poje! In ker šteje ves Stambul veliko, veliko ulic, zato je teh psov tudi legijon. Natančne statistike menda še ni o tej stvari v mestnih arhivih, ali pravijo, da jih ntegne hiti vseh do 20.000. Relata refero. Pasme ali rase eo vsi jedne, samo ne vem, kako se ji pravi. Veli- nosti pisal je toli okorno-perfi iw>, kakor noben Duuajski list, v uradnem listu dr/ml se je s klicajem komentirati sodbo c. kr. sodišča, ker je bila slučajno na korist bolnemu fifcškemu dijaku in fo jako sumnemin providn em onesnaženji Grtlnove Bpominske plošče poročal je tako zlobno in denun-cijatorično, da bomo stvar jutri še v posebnem članku dostojno pojasnili. Krono svojemu klevetanju pa je postavil novi „Pn'ssbusar" s bvo jim včerajšnjim poročilom o nedeljski sokolski slavnnBti in v tem pogledu itiamo »voji sinočni notici še nekaj pristaviti. Ta pamflet je toli značilen za novi kur« v deželi kranjski, da ga priobčimo tu in perpetuam rei memoriam in v poduk tistim mnogobrojnim našim Čitateljem, ki niBo deležni dvomljive ugodnosti, da bi jim bil na razpolago naš oficijozni organ, doslovno. Ta duševni produkt nemškega učenjaka No6ta glasi se torej: — (Tttrnfest zu (sic!) (tcribach.) Gestern fand Itier ein Fest des hiesigen shveniscJien Dirnvereines statt, tvelches vom herrlichstm Kaimnerivetter begiin-stigt war. Etwa hundert Hiiuser ivaren bejfaggt. Die Stadt bat durch dni Aitfzng der Tumer und deti Andrang der Neugierigett ein beiretjtes Bild. Auch von ausuHtrts, von Cilli, Gorz, Triest, Agram, ebenso aus der naheren TJmgegend, hatten sich Gtiste, zum (jroHsen Theile aus den Kreisen jiingerer J£antlicerker9 eingrfunden. Tin Koslergarien ent-ivickelte sich ein frohliches Lehen, tvelches bis tief in die Nacht himin sich in ircHerer Umgebung laut vernehmbar maclite. Der f/riisste Thcil der Gtiste verliess Lnibach mit dem Jl/itternacfiiszuge. Privandrana nemška reptilija drzne se torej v listu, ki nosi na čelu cesarski urel, smešiti slovenska sokolska društva, da se rekrutirajo „zum grossen Teile" iz čevljarskih in krojaških učenčevi — Ob sebi umevno je, da je uzviSen nad take pobalinske dovtipe^oficijoznega pisca, priklenjenega k diapozicijskim jaslim, kateremu tudi mi na njegovo današnje čenčanje ne privoščimo nezaslužene časti odgovora, sleherni in zadnji slovenski Sokol. Mi obžalujemo, da se je vladno plmilo v neuradnem delu potisnilo na duševni nivo listov a la „Haos Jbrgel von Gumpoldskirchen und Tribuswinkela. Zatorej bodi oficijoznemu pisunu povedano ad informan-dum, da so sicer slovenska sokolska društva ponosna na svoje člane iz zavednih obrtnijskih krogov, h katerim bi smel, kakor priča včerajšnja Številka našega uradnega lista, glede* splošne naobrazbe in omike v šolo hoditi — marsikdo, da je pa hkrati v teh društvih, roko v roki b poštenimi in nam jednakopravnim! slovenskimi obrtniki, reprezentova-nih trikrat več doktorskih diplomov, nego jih premore deželna vlada kranjska in daje bilo v nedeljo v slavnostnem Bprevodu sokolskem zastopano toliko akadetnične inteligencije, da bi je ne odvagala vsa kranjska aristokracija tudi tedaj ne, ako v skrajni ponižnosti vzamemo, da jeden slovenski a ka-demik odvaga samo tri nemčurske grofe. To je v tem pogledu naš odgovor na novi kura uradnega liBta! V ostalem pa na »videnje jutri! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. julija. Nemški ,,parteita(fi(i v Celji. V prostorih Celiske kazine zborovali so v nedeljo štajerski nemškutarji. Delali so naklepe, kako bi ustavili in udušili gibanje slovenskega naroda na Štaierakem, in tes skrpali nekoliko resolucij, 8 katerimi mislijo svetu imponirati. Zborovanje ne je vršilo pri zaprtih vratih; kdor ni preskusen in patentiran neniškutar, ni smel čez prag. Zbralo se te baje do 500 osob, a došli so zlasti iz nemškega Štajerja, iz slovenskega Štajerja je bila — izvzemši Celje — udeležba sramotno pičla. Ko bi se šteli pravi uemškutarji iz malega Štajerja, našteli bi jih bili ravno dovolj za kako večjo „ke-gelpartijo". Kakor rečeno, ae je vršilo zborovanje pri zaprtih vratih, zato nam ni mogoče kontrolirati, kaj je v izdanih poročilih resnica, kaj pa laž. Resolucije, katere so seveda z navdušenjem bile vzprejete, zahtevajo kar na kratko popolno pre-membo ustave in ker so kot kurijozum res mikavne, naj navedemo glavne točke. Kdor ima kaj zmisla za neprostovoljni humor, čitaj te resolucije. Celjski in drugi štajerski nemškutarji zahtevajo in iz|av- kosti so take, kakor navadni lovski psi, barve različne; največ jih je iiniazano-sivih. V glavi so popolnoma volku podobni, ali zaradi tega ni se ti jih bati! To so popolnoma pohlevne živali, ki poleža-vajo tod po ulicah ali se sprehajajo po njih, čisto vglobljeni in zamišljeni v svoj visoki poklic: oči-ščati mesto občnemu zdravju škodljivih tvarin! Vsa Stirinogata ta sanitetna dražba porazdeljena je v toliko „odsekov", kolikor je ulic. Vsak odsek ima torej svoj strogo določeni in omejeni „reviru, in gorjć tistemu članu, bodisi moškega ali ženskega spola, star ali mlad, ki bi se predrznil stopiti čez mejo postavno določenega okrožja ! Tu takoj nastane strahovit boj mej posameznima, sosednima odsekoma, boj na življenje in smrt! Par takih krvavih bojev smo, žal, videli na svoje očf. Pa je tudi res razžaljivo, če se tak fitirinogati uradnik upa priti „ex otVo" v sosedni revir! Prosim vas, ali to ni toliko, kakor bi hotel svoje kolege nadzorovati, ko je vender vsak odsek za svoje „ura-dovanje" sam odgovoren P! Red mora biti povsod! . . . Kadar posamezni člani ne uradujejo, t. j. ne stikajo po smetiščih za sumnjivirai objekti, leže križem kražem kar po sredi ulice v različnih pozi-turah. Temperamenta, kolikor sem mogel posneti iz svojih opazovanj, so skoro vsi flegmatič-nega. Leži tak sanitetnik Nr. x na sredi ceste, proti njemu pa pridrdra kočija. Mislite, da kar beži v stran? Kaj še! On ima bistro oko pa dvigne glavo in „meri", pojde li voz še za dlako mimo njega, ali ne. Ako mu kolo pritisne kos tace ali ušesa — prava reč ! Včasi sem hotel katerega psa poklicati k sebi, da mu dam košček kruha za bakšia. Pa kako i m 6 mu naj dam ? Ti reveži še imen nimajo! Reci mu: Periin, čujek, bizon, dragon — vse jedno! To so pravi — Banonymusiu ! Na ulici zagledajo „luč sveta", na ulici umirajo — pravo pasje življenje ! . . . Teden dnij preteče človeku v Carigradu ko jeden dan! S težkim srcem sera korakal nekega deževnega večera po mostu čez Zlati rog. šel sem na kolodvor k poštnemu vlaku, ki odhaja po osmi uri zvečer v Bolgarijo in dalje. Po večerji na kolodvorski restavraciji stopim na vlak. V kupeji najdem samo jednega sopotnika, nekega Armenca. „Fertig!" zakliče kondukter in —z Bogom, Carigrad ! — Ta „fertig" človeka v Carigradu in po vsej turski progi do Belova na Bolgarskem sila preseneti! Železnico so gradili večinoma nemški inženerji in še zdaj je mnogo nemških uradnikov pri turski železnici. Od tod prihaja baje ta čudni „fertigu. Zakaj se ne rabi turški izraz? . . . Vlak drvi dalje in dalje . . . zunaj je že trda tema . . . Lahko noč! (Dalje prih.) ljajo: 1.) Otn n,t v iu razvoj uemštva ca spodojem Štajerskem ]e vodilno politično načelo, kateremu ae morajo podrejati vbi drugi intereBi. Nemci bo na spodn,eoi Štaierskem jodna stranka, katera podpira vse, kar Nemcem korintit in pobi j t vse, kar bi jim utegnilo škoditi; 2) Nemški jezik je uvesti kot državni, službeni tn uradni jezik. [Slede potem fraze o potrebi te naredbu iz državnih interesov itd., o nemški kulturi, ki je po besedah Friderika Nitzscbeta, pravega Nemca in prvega nemškega filozofa kultura slabo vzgojenih opic]; 3.) državni organi protežirajo slovenski element, kar je prouzročilo že neizmerno škodo in to zlasti ugledu oblaetev, zato je dolžnost del. zbora ia dež. odbora, da pospešujeta nemško upravo, da podpirata Nemce, nasprotujeta Slovsncrm in zagotovita neraz deljivost Štajerska; 4) Ker je vlada tudi v šolskih zadevah naklonjena Slovanom, naj se jej nemški člani d^želnozborske voćiue upreje. V vseh mestih in trgih na spodnjem Štajerskem je ustanoviti nemške šole. Na deželi naj se mora vsak šolar učiti nemški. Naprava slovenskih jmralelk |e napad na nemško narodno posest in podpiranje Slovanov na nemške troske; 5.) Nemci zmatrajo ustano vitev vseslovenskega obrtnega društva za žaljivo provokacijo in naročajo somišljenikom, naj nemške obrtnike kar naibolj mogoče podpirajo, nasprotnike pa do skrajnosti preganjajo; 6.) cerkev naj se ne „zlorabi" v narodni boj, sicer bi se ji Nemci odtujili. [Torej katoliki do odpovedi!] 7.) Nemci na spodnjem Štajerskem morejo svojo v z vi še uo misijo (!!!) le izpolniti, če jih drugi Neme, zlasti Giadčani podpirajo. — O, Friderik Nit/.Rche, kako dobro si ti poznal Nemce in njih „kulturo ■! Srednju .stranka* Po tolikem pisarienju raznih listov o srednji stranki, katero nameravajo baje ustanoviti češki veleposestniki, oglasilo h" j« aeda| tudi grofi Tautlea ponedeljako trobilo, katero dobiva svoje informacije iz najboljšega vira. „Montagsrevue" piše: O svojem času hi srednja stranka lahko na svojem mestu bila ; tedaj namroč, ko se je mislilo, da |e vladajoča uaaprotbtva mogoče premoBtdi. To pa danes ni več mogoče in giof Tasfl i ve\ da je taka rešitev perečih vprašanj povsem nemogoča Ća pa so se narodnostna nasprotstva še poostrila, potem je tudi Čas za srednjo strauko minil, potem je egoizem zakon. — Na drugem mestu modruje imenovani oficijozus: srednja stranka ni sposobn*, da bi pod* pirata Tap.rl a. Za moć.no administracijo treba močnih strank. Avstrijsko (= češko) plemstvo naj se postavi na podlago sedanje ustave m naj ceni državno pravo po njega historični vrednosti. Ko bi bb veleposestniki združili na konservativni program, bi bil* situ-vacija koj pojasnjena in tudi meščanstvo bi se našlo, katero bi stopilo ž njimi v zvezo. — To se pravi: Konservativni veleposestniki naj se združijo z levičarji v strauko, katera bi podpirala grofa Taaffea. t nanje države. Srbska skupščina V sobotni seji srbske skupščine izročen je bil predsedništvu predlog 20 radikalnih poslancev, naj se bivši liberalni ministri v kabinetu Avakumovićevem Btavijo pod zatožbo. Predlogu je priložena diploma-tična korespondenca, katera se je radi trgovinske pogodbe vodila mej Dunajem in Deligradom. Predsedstvo je povabilo zatožene ministre, naj pridejo osobno k razpravi o tem predlogu ali naj dopo-šljejo pismene zagovore. llusija in Nemči/a. Znani ruski narodni ekonom IvaujuŠenkov priporoča v „G r a Ž d a u i n u", naj se llusija napram Nemčiji ravna po svetojdsemskem receptu: Oko za oko, zob za zob. Rusiji je to toliko laglje, ker sme za trdno pričakovati srednje dobro žetev. Trajajoči dež more samo kvalitativno škodovati, ne pa kvantitativno. IluBija bo lahko izpeljala 400 pudov žita iu to Žito se bo gotovo prodalo, ker so kupci se že oglasili. llusija torej kar nič ne potrebuje trgovinske pogodbe z Nemčijo, tem mauj, ker sploh ne misli še kdaj kako posojilo na Nemškem najeti. Nemčija pa mora lakote pogiuiti, če se ustavi dovažanje ruskega žitu. .Francoski' razniere. Vlada je v neka tor h dneh precrtala nevarno krizo Finančni minister Pevtral hotel je odstopiti. Ko je podal svojo ostavko, izjavila sta takoj dva druga ministra, da odstopita tudi, če gie P>ytral in naposled so rekli vsi ministri, da odstopijo, če Pevtrsl ne ostane. Ministerski predsednik Dupuy hitel je h Carnotu v Marly in Carnot je šel v Pariz ter res pregovoril Peytraln, da je svojo demisijo umaknil. Pogoji so bili: da se odstrani policijski prefekt Lo/.e in da vlada slovesno izjavi, da se ne misli opirati na lalliirane elemente, to je na tiste klerikalce in monarhiste, ki no samo na papeževo povelje »topili v rej)ubličanski tabor. I« lit-ii 3. julija. [Izv. dop] (Korintski preko j). — Finančna mizera. — Grške stranke. — Starinske najdbe.) Včeraj ae je dovršil jeden Dajuplivnejših dogodkov v razvitku moderne trgovine. Spustili so namreč v prisotnosti grškega ministerskega predsednika Soteropola ia drugih oblastev prvikrat vodo v korintaki prekop, dočim se bode ta izročil javnemu prometu še le koncem tega meseca. Prisotna je bila tudi angleška eskadra pod poveljništvom viceadmirala Marcharoa in ruska bojna ladija „I>aneeu. Tako se |e dovršilo veliko delo mejnarodnega pomena, katero je nameraval izpeljati Že korintski tiran Periander okoli I. 600 pr. Kr. in katero je bil cesar Nero tudi resno začel, a je ni mogel izpeljati, ker bo ga mej tem umorili. Delo je trajalo celih jednajst let in vsa pričakuje, da bode donašal korintski kanal velike mejnarodne koristi in da bode s tem opomogel tudi Grški, ki je sedaj v velikih denarnih stiskah. Financijaluo stanje kraljevine grške je žalostno. Sedaj se dobi tukaj poprečno 32 papirnatih drahem za jeden napoleondor. Zlatega in srebrnega denarja se na Grškem nikjer no vidi, desetake režejo s škarjami ter izdajajo in prejemajo vsako polovico za pet drahem Tudi bakrenega drobiža primanjkuje, tako da izdavajo kavarnarji in trgovci svojim gostom pločevinasto marke, kakor pri nas tovarnarji svojim delavcem. Dobila je sicer grška vlada 100 milijonov kot „brezobrestno" posojilo, ali b tem posojilom je jdačala prav za prav le obresti državnega dolga za dve leti naprej m čez dve leti upa dohodke toliko zboljšati, da bode mogla potem redno plačevati obresti. Ali o tem menda vlada sama ni prepričana, vsaj tukajšnji listi jo napadajo brezobzirno. Kralj sam neče državi uičesar posoditi in zato so Grki hudi nanj. Nekateri celo govore, da namerava kralj odstopiti in prepustiti vlado svojemu siuu, ki pričakuje sedaj moškega potomca. Tudi ministerska kriza traje baje še nadalje, ker je kralj v Atenah in ne v letovišči. In uzrok vsej tej mizeriji je preklicana vojska, zlasti mornarica, ki požre toliko denarja. Kakor znano, sta na Grškem dve večji stranki, Tiikujosova in De)yaunisova. Prva je zmerna, oprezna, skuša se postaviti na lastne noge, iznebiti se tujega, zlasti angleškega upliva (Angležev se Grki najbolj b .;o) in računajo s svojimi malimi, skromnimi stroški. Deiyanuis pa vodi veliko politiko, reklamuje za grško kraljevino vse zemlje, po katerih bivajo Grki, torej ne samo Kreto iu Janino, nego tudi Makedonijo (to mora biti srečna zemlja, za katero se toliko držav puli!), Carigrad in Malo Azijo. Zaradi te ekspanzivne politike Delyannis nima nikakega zaupanja pri unanjih vladah in zato si ne more utrditi svojega stališča. Nekoliko časa se je govorilo še o tretjem možu, o g. Kaliju, ki bi znal spraviti državui voz v pravo tir, ali kakor je videti, tudi on še ni iznašel dobrega mazila za vBe finančne kalamitete. Vsaka stranka ima seveda svoje časnike, ki zanjo propagando delajo (vseh listov izhaja v Atenah samih blizu dvajset), ali ti časniki nimajo stalnih naročnikov, prodajajo se kakor vsako drugo blago na ulicah in železniških postajah, zato navadno kmalu zamro Poleg finančne nadloge tare Grško še — raz-bojništvo! Ne samo po Italiji, nego tudi po severni Grški, po Tesali ji je banditstvo v polnem cvetji. Posebno v okolici Larise in Trikkale dogaja se po-gostoma, da razbojniki odvajajo bogate trgovce seboj in jih izpuščajo še le za visoko odkupniuo. Vsi listi so polni teh novic, pišejo zelo ostro proti vladi in zahtevajo najstrožje postopanje proti banditom. Na polji starinarstva omeniti moram v zadnjem času dve važnejši najdbi, namreč veliko nadpisno ploščo v Delfin (izkopano dne 16. junija), ki našteva v 120 vrstah vse, stavbinske in podjetniške stroške pitijskega svetišča, ki je bilo od amfiktjonij z nova postavljeno po velikem požaru leta 548 pr. Kr. Delti obetajo postati glede imenitnosti izkopin nova Olmipija iu zato se obračajo tje oči vseh arheologov. V Piruju pa so izkopali pred dvema dnevoma čudno leljefuo ploščo, ki predstavlja do sedaj neznan nn tologičen dogodek, namreč (kakor pripoveduje nad-HjJis ob spodnjem robu) nek Achilos ugrabi deklico Jaaeli in zbeži ž njo na pripravljenem vozu. Delo je baje iz V. stoletja iu izvira iz Phidijine šole. Prenesli so je v uarodui muzej v Atenah. Iz Do>iii/ul. 6. julija. [Izv. dop.] (Dvojna mera.) Dočim nas od severa Bem doli obseva ledeni dih nemške kulture, katero nam v novejši dobi do-važajo kar po železnici, čujejo se o prestavni tirolski koloniji, ki je prišla iz nemške svoje domovine semkaj k nam za kruhom, jako odurni glasovi. — Ko je pred kakimi 20 letini cvetela siam-mčarska obrt, tedaj še v rokah Slovencev domačinov, poplavila je ta silna nemška kolonija velik del nekdanje slovenske zemlje, na kateri je ob istem času začela graditi tovarne za izdelavo slamnikov, obetajoč, da bo dajala slovenskim domačinom najboljše zasluSke. — Pohlevni Slovenec domačin, kateri je bil preslab, da bi se ubranil temu pogubnemu navala močnega nemškega elementa, udal se je ter prepustil lastno obrt za izdelavo slamnikov tirolski koloniji, katera je v Času, ko se je naučil' prvi German od Slovenca-domaftina, kako se iz slame napravi pokrivalo, postala tako preširna, da dobiva vedno več delavcev in vse uraduike tam doli iz nemškega rajha, katerim plačuje več, nego dva forinta na dan; — dočim služi Blovenska para v potu svojega obraza 60 do 70 kr. — To je uprav v nebo kričeče, kajti prešlavna tirolska kolonija, katera je potiskala in še vedno potiska pohlevnega Slovencadoiuačina v stran in si tem potom z našim slovenskim denarjem polni žepe, morala bi se vsaj nekoliko ozirati na Slovence-domačine. Ali tega ni ona poznala nikdar. Upeljala je, že nekaj let sem, neko sisteme, po kateri namreč vsaka delavka iz tovarne dobi cvirn za svoj groš, a da ga mora kupiti gotovo v tovarni tirolske kolonije, za to že skrhijo fini ti gospodje. — Omeniti nam je še neki slučaj tikajoč se okrajne dovozne ceste na kolodvor. Poleg te ceste sklenil je domačin graditi poslopje za stanovanje in izdelavo slamnikov in sicer na lastnem prostoru, kateri' je zvezan po cestnem jarku z dotično cesto. V to svrho vložil je prošnjo na okrajui cestni odbor, da bi se mu dovolilo napraviti ceBto čez dotični jarek do njegove parcele. Zoper to postopanje domačina so naši pangermani kričali, kakor bi v Domžalah Nemce kar na meh drli. — In zakaj vse to? — Zakaj toliko vika in krika? — Zaradi konkurenco, — da, zaradi konkurence, obstoječe v izdelavi slamnikov, katero hočejo preprečiti naši pangermani s tem, da Slovencu-domačinu zabranijo napravo omenjene ceste in gradnjo dotičnega poslopja na njegovem lastnem prostoru. In posrečilo se je našim Germanom, da so preprečili to namero, a na tak način, da se more imenovati škandal. Pri tej priliki se je zopet pokazalo, da jednakopravnost pri nas ni ista stvar, kadar gre za Nemce in kadar za Slovence. V dokaz naj nam služijo vzgledi: Poleg okrajue dovozne ceste na kolodvor nahaja bo k nemški šoli spadajoči vrt, na katerem bb blišči oblastni nemški napis Scbulgorten. S tem vrtom se je popolnoma zasula cestna struga in namesto te zasadila na cesto štrleča meja (seča), a vender se cestni odbor Kamniški nad tem do sedaj še nikdar Bpodtikal ni. —■ Čemu pa tukaj ne poBeže vmes, čemu varuje le na nemški glavi tako skrbno in bojazljivo vsak las? — Kje je tu jednakopravnost? Prosimo pojasnila ! Domače stvari. — (Anastazija Zelenca) s|>ominek bo v noči od sobote na nedeljo neznani zločinci s črnilom malo pomazali. Treba je bilo samo mokre gobe, pa je bilo zopet vse dobro. Mi — dasi spadamo po grofa Turjaškega mnenji mej „urkomische Slo-veueu" — taka barbarična oskrunjenja obsojamo, dasi se mora tukaj v poštev vzeti, da omenjeni spominek velja bolj politiku Aleksandru Turjaškemu nego pa pesniku Zelencu. Vrše se poizvedanja in dognalo se je, da sta prišla ob 11 uri v soboto po noči dva dočaka — po zunanjosti podobua tistim nezrelim nemškim mladičem, ki z blaziranimi obrazci in širokimi hlačami kakor živi dolgočasi lazijo po ulicah našega mesta — k spumiuku ter nekaj brisala po njem. Gospod, ki ima stanovanje ravno nasproti, cul je, kako sta bo pogovarjala, pa je menil, da sta delavca, ki morda kaj popravljata. Slutil ni ničesar hudega, ker s t a d o t i č n a ves čas samo nemško govorila. Sum je torej opravičen, da so al nemški pobalini sami onesnažili svoj spominek, — in sicer na silno nenevaren način — samo da bo imeli priliko potem lagati po „Neue Fr. Presseu in Graški »Tages-post". To je umazana žurnaliBtična druhal, in le častitamo ti kronovini, da sme taka druhal sedaj tudi po tukajšnji „Laibacher Zeitung" svoje zalege odkladatil —- (Lopovi!) Včerajšnja „Grazer TagespoBt" priobčila je iz Ljubljane telegrafično vest, d a j e v nedeljo ob 10. url do po lud ne prijahal pred Anastazija Grtlna spominsko ploščo neki Ljubljanski „Sokol" v polni društveni opravi ter vrgel vanjo steklenico črne tekočine. V današnji številki pa isti list preklicuje to gorostasno vest, CeS, da je bila „irrig". Zadnja vest Graškega lista o dozdevnih dijaških izgredih Ljubljanskih, ravno navedena mfamna laž in pa tudi marsikateri drugi prigodki iz najnovejšega časa pričajo nam, da se je v Ljubljaui zaredila zopet neka zalega* fcufnaliBtfčnih barsrb, katerim se vidijo časi ugodni za to, da blatijo narod slovenski pred svetom z najostudnejšimi lažmi. Deželne vlade organ bi storil izvestno svojo dolžnost, ako bi za-Bledil (kar mu bo pač lažje mogoče nego nam!) ter javno ožigosal dotične lopove.....Sicer se bomo pa z zadevo onesnaženja Gillonovega spomenika Jutri še podrobneje bavili. — (V h e s o k o 1 s k a slavnost.) K včerajšnjemu poročilu o krasno uspeli slavnosti L Hhoda vseh Sokolov nam je dodati, da je došlo nad osemdeset brzojavnih in pismenih pozdravov iz raznih slovanskih krajev, katere bbdemO prijavili v jutršnji številki našega lista. Mnogo slavnostnih gostov odpeljalo se je še le včeraj popoludne in zvečer, drugi pa so izleteli na Gorenjsko, da si pogledajo biser dežele naše, divni Bled. Vsi ponesli so seboj najprijetneje spomine na lepa slavnostna dneva. — (Osobne vesti.) Rudniški svetnik gosp. Jakob Schwinger je premeščen iz Celja v Ljubljano, na njegovo mesto pa pride višji rudniški komisar g. dr. A. Toidt iz Ljubljane. — (Dnevni red seji občinskega svtfta Ljubljanskega) v torek 11. t. m ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo, a) o c. kr. deželne vlade dopisu glede Peter in Ivan Beduarzeve ustanove; b) o c. kr. finančnega ravnateljstva dopisu glede" kavcije za užitninski zakup; c) o prošnji Ivane Bertolo, strežniškega nadzornika vdove, za penzijo. III Stavbinskega odseka poročilo, a) o vspehu ofertne obravuave glede naprave uove ceste s Poljan v Streliške ulice; b) o končni kolav-daciji nove mestne vojašnice; c) o prodaji dveh občinskih parcel mej novo Tržaško cesto in nunskim vrtom. IV. Policijskega odseka poročilo o tarifu novo ustanovljenega društva komiBijonarjev. V. Šolskega odseka poročilo, a) o prošnji slavnostnega odbora za praznovanje tristoletnice bitke pri Sisku za podporo v novcih; b) o prošnji vodstva uršulinske dekliške šole, da bi se speljal iz šolskih Btranišč kanal v mestni glavni kanal; c) o prošnji jednega učitelja nemške deške šole za podporo, da obišče o počitnicah Dunajski tečaj za ročna dela. — Potem tajna seja. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronino darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V S k o t'j i Loki nabrala sta vrla nabiralca gdčna. Minka Moharjeva in g. Slavko Flis 207 kron mej tamošnjimi r o d o 1 j ub k i u j a m i in rodoljubi kot G i r i I o - M e t o d i j s k i dar v proslavo godu naših blagoveBtnikov, katero vsoto nam je izročil g. učitelj SI. Fl i e. Darovali so: Samski večer na Šte-marjih 13 kron 80 vin.; gdčna. Minka Mohar 10 kron; gdčna. Jerica Dolenec 6 kron; neimenovani 5 kron; po 4 krone: gg. Marija JelovĆan, I. Dolenec in B. Mohar; po 3 krone: g. Katinka Dolenc, Ivanka Marini, N. N.; po 2 kroni gg.: Marija Juvanova, Katinka Klobovs, Betti 11 imun, Lina Lenček, Franja Kacijan, 1. Gusell, L. Sušnik, Minka Guaell, Irma Murgel, Ločan, Novačan, M. Žigon, I. Stabil, Fr. Dolenc, V. Dolenec. A. H iman, A. A , J. Jelovčan, J. Oblak, J. Murgel, V. Pipan, trije neimenovaui izmej vesele družbe pri Gusellu, I. Kalan, dr. F. Kos, V. Bohrmau, V. Stare; Matevž 1 k. 60 vin.; po 1 krono gg.: Ai.tonija Košir, Marija Juvan, Franja Kankeli, Marija Fojkar, Otilija Logar, Zofija Logar, M. Kaiba, H-lena Hafuer, Anka Hafner, Ivanka Hafner, Minka Hafoer, Franja Hafner, M. Gaber, Ivanka Carinan, M. Gerbetz, Pavla DeiBinger, Ana Leskovec, Katarina Sušnik, Marija Trdiua, Marija Čarinau, Marija K un, Marija Kaš-man, Ivana Lavrič, Marija Rezek, Antonija Kalau, Helena Hafner, Kocelli, K. Pccher, Marija Maček, Nika Kramar, Sofija Maver, Marjeta Kokalj, Mirni Maver, Marjeta Kokalj, Marija Kalan, Marijana DeiBinger, N. N., Marija Pavlic, Katarina Debevec, Emilija Lapajne, I. K, K. Pecher, Škofjeločan, V. Sušnik, E. Kronosaer, I. Hafoer, I. Košir, A Hafuer, I. Sušnik, I. Frellh, dr. Arko, B. Krenner, I Zenotti, H. Kukla, V. Jamar, I. Pavlic, V. Jamar, L. Lavrič, Marija Vernig, Tone Jamnik, A. Kalan, J. Šubič, M. Hafner, J. Jelovčan, A. Sader, Dragar, A. Rbthel, I- Gaser, F. Fojkar, F. Špuut, A. Leakovic, J. Otujac, A. Triiler, I. Hafner, M. Ambrožič, P. Lo-gondar, N. N., I. Ambrožič, Monte, J. Gabrovšek, L Cetelj, I Gasperin, S. Flis, G. Mohor, Štefanka Guzelj, Jerica Stare, Čerček, Matilda Krenner; ne-imenovanec 80 vin.; po 60 vin.: dva neimenovana in gg. J. Deisinger, Laščaa, Debelak; po 40 vin.: dva neimenovana; po 20 vin.: gosp. Boštjan in neimenovanec. čast neumornima nabiralcema in rodoljubnim darovalkam in darovalcem. — Vesela družba na kegljišči g. Fr. Šli-berja v Selcih 3 krone (plačana kazen za na• rejene planke.) — Iz Doba po g. J. JanežiČu: Neimenovan 2 kroni, g. M. Dokler 1 k. - Gosp. Anton Zagorjan v Ljubljani 2 k ; skupaj 215 kron, katere izročimo vodstvu. (Obsežne izkaze rodoljubnih darovalcev v Št. Pavlu v Savinjski dolini [40 k.], rodoljubov na Rakeku [17 k], Kamniških rodoljubov in Kneipovcev [27 k.j in Graških rodoljubov [16 k.] morali smo odložiti za jutri) Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih nasi edntlrbhi, H katerih požrtvovalnostjo bodemo skoraj dopolnili tretji tisočak kron! — (Požar.) Predvčerajšnjim zvečer je gorelo v Stobu. Požar je uničil dve poBtopji, stoječi sredi vasi in le nagli in požrtvovalni pomoči gas I tub društev iz Domžal, iz Doba in Mengiša bo je zahvaliti, da se je požar omejil samo na dva objekta. — (Podružnica „Pivka* družbe sv. Cirila in Metoda) uljudno vabi k občnemu zboru, kateri bode v nedeljo 16. t. m. popoldne ob 5. uri v gostilni g. A. Lavrenčič a v Sv. Petru z običajnim vsporedom. Odbor. — (Županstvo v Bovcu) nam naznanja glede ondotnega zdravnika, da je prebivalstvo ž njim jako zadovoljno, Tter je spreten in marljiv, sicer pa da ni Žid, kakor je bilo rečeno v „Slov. Narodu" z dne 1. julija, ampak katoličan. — (Neckermannov dedič.) Celjski nem škutarji so se od Neckermannove smrti pa do nedelje trgali in ruvali, kdo izniej njih bo naslednik Neckermannov kot deželni poslanec. V neofeljo, ko je bil „parteitag" srečno zaključen, vršil se je nek« vrste volilni shod, po katerem je bil kot kandidat za deželnozboraki mandat postavljen sodni pristav v Celji dr. Emanuvel VVokaun. — (Vo lit ve v okrajni zastop Mariborski) iztekle so za Slovence slabo, zmagali so namreč nemskutarski kandidati tudi v kmetskih občinah. Čuditi se temu nepovoljnomu uspehu ni, saj poznamo razmere v ponemčenem Mariboru in njega okolici! — (Slovensko pevsko društvo v Novem Voi' k u ) Piše se nam iz Novega Yorka dne 26. junija: V Bvrho udtknovljenja slovenskega pevskega društva zbralo Se je danes na poziv gosp. J. K o in s a, uradnika tukajšnje banke Kuauth, Nachod-KUhne, petindvajset tukaj in v okolici biva-jočib Slovencev v gostilni gosp. D. Bloeteja, 116 Greenvvich Street. Gosp. Rems pozdravil je navzoč-nike s sledečimi besedami: „Rojaki I Vzprejmite najprvo mojo zahvalo, da Be Vas je na moj poziv danes toliko zbralo. Namen našega današnjega shoda je, da ustanovimo jednako našim bratom v Mich Minn. in IUs. društvo, kojega smoter naj bi bil, pospeševati društveno življenje mej tu bivajočimi Slovenci in gojiti narodni čut. Nemila usoda pregnala nas je na tuje obrežje — ali akopram smo oddaljeni na tisoče milj od naše mile slovensko domovine, vender sem uverjen, da se vsak izmej Vas z nekakim ponosom spominja na mili domači kraj, na kraj, kjer je tekla njegova zi-bel, kjer se govori krasni naš slovenski jezik. Bratje! tudi tu v tujini treba nam je hraniti naše svetinje, tudi tu v Ameriki gledati nam je ua to, da se ne potujčimo, temveč da ostanemo zvesti sinovi matere Slovenije. In s čim to najlažje omogočimo? S slovenskim in sploh slovanskim petjem. Kolikor mi je znano, nahaja se mej nami dvanajst več ali manj izvežbanih pevcev. Upam, da ste vsi z menoj jedne in tiste misli, te namreč, da ustanovimo slovensko pevsko društvo. Temu navdušenemu govoru sledili so burni „Živiott-klici; navdušenost, s katero je bil vzprejet predlog, je dokaz, da je misel srečna. Gosp. Rems prebral je potem navzočim rojakom načrt pravil, koja bo se jednoglasno odobrila Društvo ustanovilo se je potem pod imenom „Slovensko pevsko društvo Lira". Pri volitvi odbora izvoljeni bo bili sledeči gospodje in sicer: J. Rems z vzklikom predsednikom; Dr. Adamič, blagajnikom oziroma tajnikom; G. T a tiso 11 i, Fr. Zelene, odbornikoma. Zborovalci ostali so še pozno v noč skupaj, govorila se je marsikatera napitnlCa in zapela marsikatera slovenska pes mica. Dal Bog, da bi ustanovljeno društvo se lejio razcvitalo in doseglo svoj smoter. — J. G. — Te besede, katere nam je iz daloje Amerike pisal vrl domorodec, so nas vzradostile in ganile. In kaj bi nas ne! Tam onkraj morja, v tuji deželi živi kopica narodnjakov, katere veže ljubezen do slovenske domovine in do slovenskega jezika. Osnujejo si društvo, da ohranijo sebi in svojim otrokom slovensko narodnost, društvo, katero jih bo varovalo po-tujčevanja in bo vedno živa vez mej njimi in majico Slovenijo, katera gleda 8 ponosom na svoje verne s.novo v tujini ter jim veselo kliče: Slava ameriškim Slovencem ! ___J i r ^ Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. * (Poeta I a u r a t u s) Odkar je umrl Alfred TVunvaoii, je izpraznjeno izvrstno plačano mesto dvornega pesnika, kateri ima naslov npoeta lau reatUM". Bodoči „prvi angleški pesnik postane najbrž L^Wis Morris. Ko se je poročila prince/.tnja Miuy Teck z vojvoda Y»rškim, dobil je Lewis Morris ..naročilo", tla zloži |>r>merni slavospev, kar je ne-dvournui znak, da ga čika omenjeno odlikovanje. Morris je poslanec, privrženec Gladstoneov, in jako unovit človek. * (Dunajska mestna železnica, obzidna proga.) Vsled razglasa v „Wiener Zeitung" razpisalo se je izvrševanje podzidnih del v žrebih 4 in 6 (proga Goldsehmidtgasse-Stefanie-gasse in Nussdorferstrasse-Rampengasse) obzidne proge Dunajske mestne železnice. Ponudbe se vzpre-jemajo najdalje do 17. julija 1893 pri c. kr. generalnem ravnateljstvu avstrijskih državnih železnic, katero prevzame gradnjo na račun komisije za prometne naprave na Dunaji. Pogoji in drugi pripomočki so na upogled pri imenovanem c. kr. generalnem ravnateljstvu in pri c. kr. stavbenem vodstvu za železnice, sekcija obzidna proga. * (Velika tatvina.) Sluga Dunajske kreditne banke, Fr. Spath, šel je v soboto opolu Ine na glavno pošto, kjer sta mu dva lopova, ko je svoj portfelj za nekaj hipov odložil, ukradla iz njega 11250 gld., ter s svojim plenom utekla. Ljudjn ho sicer takoi hiteli za tatom*, a ujeli niso nobenega. Okradeui S|iath je 72 let star |