Predpisi so, deviz ni!
O malokaterem predpisu je bilo toliko polemik kot o zakonu o deviznem poslovanju in ekonomskih od-nosih, ki so ga delegati zvezne skupine konno le sprejeli konec lanskega leta. Mnenja o tem, ali bodo novi predpisi pripomogli k ugodneji zunanjetrgo-vinski menjavi in bolji devizni in plailni bilanci Ju-goslavije ali ne, so si bila sila nasprotujoa, odvisna pa od tega, kako v posameznih okoljih gledajo na izvoz na konvertibilno podroje in uvoz od tam.
No, polemike so konane, novi zakon in veina podzakonskih aktov je sprejeta, e od novega leta se nove dolobe uveljavljajo in potrjujejo v praksi, ki je seveda najbolji kazalec, kako se teoretine predpostavke uresniujejo v vsakdanjem poslova-nju. Tako bomo kmalu spoznali, igavi argumenti v polemiki o novem zakonu so bili blije resnici, kar pa nam seveda ne bo kdo ve koliko pomagalo, kajti je e pa tako, da je napako laje narediti, kot pa jo popraviti Po enoinpolmesenih izkunjah namre kae, da so imeli bolj prav tisti, ki so trdili, da bo pri delovanju novega deviznega sistema prihajalo do precejnjih motenj, ker pa ne bo dovolj deviz za vse potrebe. V januarju so namre na deviznem trgu v Beogradu prodali vsega 51 milijonov dolarjev kako malo je to, je dokaz e dejstvo, da bi to ob tak-nem nadaljevanju pomenilo le 600 milijonov dolarjev prometa na leto, obseg nae menjave s tujino pa je, vsaj plailni promet, desetkrat veji. Devize so bile na voljo le za zadovoljevanje potreb prve prioritete: za vraanje fiksnih in garantiranih obveznosti tujini, medtem ko deviz za plailo reprodukcijskih materia-lov in blaga ni bilo. To pomeni, da uvozniki niso mogB plaati blaga, ki ga zato tudi ne bodo mogli uvoziti, kar pomeni, da bodo ostali brez njega, kar bo vpli-valo na obseg proizvodnje. Manji obseg proizvod-nje pa naprej pomeni tudi manji izvoz, kar bo prine-slo e manj deviz in s tem e manj monosti za uvoz. Pa smo tam: v zaaranem krogu namre.
In kako iz njega? Z vejim izvozom seveda, a vpraanje je, kje dobiti devize za zaetni zagon. Re-itev je v deviznih rezervah narodne banke ali v po-sojilih, seveda pa bo osnovno, da bodo prednost do-bili resnini izvozniki na konvertibilni trg.
Poleg tega osnovnega problema pa se v gospo-darstvu sreujejo e s tevilnimi drugimi problemi, ki jih je pnnesla nova devizna zakonodaja. Najprej so se ubadali s pomanjkanjem pravih obrazcev za zu-nanjetrgovinsko menjavo, ko pa so iih vendarle do-bili, so se drali za glavo, ko so zvedeli za njihovo (ni-kakor ne majhno!) ceno.
Druga velika nadloga so bile tevilne nejasnosti v predpisih, e posebej v podzakonskih aktih. e en-krat se je izkazalo, da naglica ni dobra, tudi pri spre-jemanju predpisov ne. Vsako leto lahko sliimo ob-Ijube, kako bo gospodarstvo e zdavnaj pred vsto-pom v novo leto vedelo za pogoje poslovanja, a do slej se te napovedi e nikoli niso uresniile. Tako je bilo eno temeljnih opravil v gospodarskih organiza-cijah po novem letu iskanje tolmaenj novih predpi-sov, namesto da bi bilo vse res jasno in bi se v po-djetjih lahko ubadali z drugimi, bolj donosnimi zadevami.
Stalno pravilo je, da se uimo na napakah, a zdi se, da smo pri nas vsi skupaj sila slabi uenci, kajti dobro znane napake ponavljamo iz leta v leto. Kaj, ste hoteli dodati e kakno o odgovornoti?
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si