ClTATELJI! Prosimo, poglejte vk številke poleg naslova sa dan, ko Vaia naročnina poteče. V teh Časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Usf slovenskih delavčevi Ameriki. Z&th. 1M« at the PMt Offiec a* Nn> lork. N. Act ml •I March M, 1T». IA NEKAJ VBC KOT na dan dobivat« • • * fC 'GLAS HAB ODA" . PO POŠTI NARAVNOST NA DOM 1 (IfTffil mM, MddJ in ČITAJTE, KAR VAS ZAHIMA No 167 — Štev 167 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, AUGUST 24, 1942 — PONEDELJEK, 24. AVGUSTA, 1942 STALINGRAD PRED PADCEM RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO PRIZNAVA, DA STA OBA KONCA NEMŠKIH KLE&C DOSPELA BLIŽJE STALINGRAD A, VELIKEGA INDUSTRIJSKEGA MESTA OB VOLGI Polnočno vojno poročilo pravi, da so Nemci čez Don poslali tanke in vojake na nekem kraju jugovzhodno od Klecka-je, okoli 75 milj severozapatino od Stalingrada. Poročilo pa dostavlja, da se je Nemcem posrečilo priti čez Don Šele po vročem boju z Rusi. Tudi v okolici Kotelnikova so nemške oiklopne in infante-rijske čete neikoliko napredova-i podmornice v enem tednu po BRAZILIJA NAPOVEDALA VOJNO V soboto je Brazilija napovedala vojno Nemčiji in Italiji in je izdala na armado povelje, da stoji pripravljena se žrtvovati do smrti. — Brazilija je sedaj 32. drŠava, ki se je pridružila Združenim narodom v boju proti ostišču. Ves prejšnji teden to bile po t ~ raznih mestih Brazilije velike! tj^-^ clra demonstracije, ker so nemške K lllOlVGl tli IjJlClVlJCOcl GERHARD KUNZE OBSOJEN NA 15 LET le, toda poročilo pravi, da so Nemci za ta uspeh drago plačali. Rusko vojaško poveljstvo pravi, da so Rusi jugovzhodno od Kleckaje, kjer se še vedno bijejo vroči boji. uničili pol laške Celere divizije, okoli 8000 mož. A'ko se Nemcem posreči poslati čez Don dovolj močno armado, tedaj bo nastala za Stalingrad velika nevarnost, ker to odstranjena močna narav- toipile 9 brazilskih parnikov in je utonilo nad 600 oseb. Vojna napoved je bila sklenjena na kabinetni seji, kateri je predsedoval predsednik Ge-tulio Vargas. skleniti mir z Rusijo Iz poučenega in zanesljivega vira je Overseas New Agency izvedela prejšnji teden, da je Finska pripravljena skleniti mir ako se ji zagotovi, da sme obdržati meje, na _ .... katerih sedai stoji finsko vojaštvo. Finski krogi pravijo, \,top Brazilije v vojno je za da finflke armade ^ y ^ ^ ^ meje ^ Združene narode ve lise %azno- , . . , , , , " .F , ... J ... secev, ne da bi skusale prodreti globlje v sovražnikovo o-zemlje. važnosti, kajti s teJii je za zaveznike zavarovan oni zapadni del Južnega Atlantika, po katerem bi mogli Nemci priti čez ocean iz Dakarja v Afriki. Brazilija pa ni napovedala A»* n A cmo. na obramba. Na tem kraju soi vojne Japonci, ker je ne sma-^Nemci že pogondon, je 'bilo poveljstvo armad w Egiptu premenjeno. Sedaj je bil i-menovan novi poveljnik neodvisne armade v Iraku Ln Iranu. Vse to kaže, da bo mogoče t oka j odprta druga fronta. Meje, ki jih zahteva Finska za stalno, kot ceno miru, vključujejo, kot pravi poročevalec agencija ONA v Washington, tri strategične "isthmu>e" tra za krivo kake agresivnosti j ( kopna celina med ozemlji), proti Braziliji. | med Finskim zalivoan in jeze- Vojno napoved so podpisali rom Ladoga, med jezerom La-vsi ministri v predsednikovi] goda in jezerom Onega, ter palači Guanafbara. •med jezerom Onega in Belim morjem. Po taki pogodbi bi Od januarjaS0j**&ce.pod- ^ nazaj nekaj več o- mornice potopile 17 brazilskih' kot so ^ predalL Rn_ parnikov, zadnji teden pa prav blizu brazilske obali. Via siji ob koncu Ru^ko-finske voj ne v letu 1940—predano oze- ua je vojno napoved sporočila nilje je tedaj merilo 16,000 kva-španski vladi, ki zastoipa bra- dratnih milj. Finci trdijo, da zilsfce zadeve pri nemtški vladi, žive v tistih predelih večinoma odkar so bili prekinjeni diplo matski odnošaji v januarju. Brazilija je s svojimi 3,275, ?>10 kvadratnimi miljami povr-j šine večja od Združenih držav. Po številu prebivalstva 46 mi-, lijonov pa je druga največja ameriška država. Ko je bilo v Rio de Janeiro in pozneje tudi po drusrih krajih Brazilije naznanjeno vojno stanje, so pričeli trumoma zapuščati Brazilijo nemški in ita-ljansski podaniki. Poročilo iz Montevideo naznanja, da je več *t® Nemcev m Lahov prispelo rz južne brazilske province Rio Grande do Sol v Urugvaj in sedaj okušajo, kaj pomeni biti vojni begunec. Urugvajske oblasti ,pa bodo vse te begunce polo vile in jih izročile brazilskim oblastim. poLsknšala obdržati svoj sta-j iv i "J""' \ tu>- quo in preprečiti odprto so- 'oianka vrednota ah važno«* j1 » r vraznost z Ameriko s tem. da njena armada ne bo hotela prodirati dalje proti važni železniški Črti od Murmanska proti zapadu. koder se prevaža vojni materijal, ki ga dostav. Ijajo zavezniki. Velik konvoj dospel v Anglijo Kot naznanja ameriški glavni stan v Angliji, je v Anglijo prišel do sedaj največji ameriški konvoj in ladje -so pristale v različnih angleških pristaniščih. S konvojem je prišlo mnogo vojakov in velike zaloge vojnega materjala zlasti za zračno -silo. Vojaki so se takoj odpeljali v notranjost dežele, kjer se vo-jalki vežbajo za vpad vFranci-jo. VSI no moremo iti n& bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko po-maga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAMKE redno. njih ljudje in zato ozemlje po vsej pravici spada njim v mejo, ki jo zahtevajo Finci, leži v tem, da drži največ po vodi. Sicer Finci Rusiji ne zaupajo, kljub temu smatrajo, da Rusija, po izkušnjah, ki jih je imela v letu 1939, ne bo več poizkusila napasti Finske pozimi, ko zamrznjena jezera služijo, kot izborne ceste za prevaža-, nje tankov in motoriziranih] vojnih naprav in orožja. V vsakem drugem letnem času, pa bi bila fronta presekana v mnoge precej ozke predele, katere bi ■bilo mogoče (braniti -s primeroma majhnim številom vojaštva. Ce se torej Fim^ki dovoli o-hraniti te meje, bo bržkone pri-pravljena se odreči zahtevi, ki je bila predložena zadnjo jesen, ko so se pojavila tipanja o miru in je Finska hotela, da ji zavezniki garantirajo njene meje vnaprej. Zdaj smatrajo, da, ker bo Rusija, kakor Nemčija, zelo oslabljena po vojni, se Fincem ni 'bati sovražnosti od ene ali druge. Predvsem je seveda Finski v tem trenotku na tem, da konča z vojno, katera je pustila težke sledove na velikem štev i lu prebivalstva štirih milijo nov ljtidi. . Ideološko se Finska na giblje k zavezniškim narodom, kot pravijo finski krogi v Washington!!. .Voditelji Finske sami *o. ravno tako vneti dernokra-tie, . ko so bili pred zvezo Nemčijo proti Rusiji. Mnogi od teh voditeljev so še danes v oblasti na Finskem. Napoved vojne od strani Anglije, je Fince zadela v živo in napovedi vojne po Ameriki se pa Finsko ljudstvo naravnost (boji. So pa zapreke, ki skoro o-nemogoča jo poiskuse kakih pogajanj, ker izkušeni državuiki in vojaški poveljniki ne morejo verjeti, da bi Nemčija enostavno odpoiklicala svoje armade iz Finske, ako bi ta nenadno zaključila, da se noče več vojskovati. Za nacije je Finska zelo važna iz straiegiČnih razlogov, kajti Nemei jo rabijo kot bazo iz katere napadajo konvoje zaveznikov, ki vozijo materja* v Murmansk, poleg tega je njih namera, da prere-žejo železnico med Murman-5-kom in or-talo Ri^ijo, s čim bi bil ustavljen dotok zavezniške • pomoči Rusiji preko severu. Vse izgleda, da bo Finska V Hartfordu, Conn., je bil 21. avgusta obsojen na 15 let zapora znani vodja nacljskega Bunda v Ameriki, Gerhard Kunze, ki je priznal, da je bil nemški vohun. S Kunzem sta bila obsojena na zaporno .kazen tudi dr. Otto Willumeit, ki je ,svoj čas vodil i aktivnosti čikaške bundovske "celice", in dr. Wolfgang E-bell, v Nemčiji rojen zdravnik iz E1 Pasa v Texasu. Ker je Willumeit nudil vladi važne informacije potom katerih je bilo mogoče odkriti in streti nevaren krožek vohunov, je dobil za kazen le pet let zapora, Dbell pa sedem let. Vohunstva je bil obtožen za-eno tudi duhovnik Kurt B. Molzahn, star 47 let. Ta lute-ranski pastor, ki je sJuHboval v Philadelphiji, je zanikal vsako krivdo, a ker je proti njenni pričal grški duhovnik Alekis Pelvpenko, ki je vodil proti-vohunstvo za agencijo FBI, je bil pastor priznan krivim. Peti Član vohunskega krožka, ki je imel nalogo izdajati Japonski in Nemčiji vojaške in obramibne tajnosti Zdr. držav, je bil fcivši ru&i-grof in ruski fašistični vodja Anastazij Von-siatski, ki je bil obsojen na pet let ječe. Kunze je mislil pobegniti v Nemčijo ali v kako drugo državo osiŠča, da bi tako mogel izdati važne vojaške lajne, ki jih je imel pri sebi. Iz tega vzroka je pu=til nekesra dne svoj avto na ulici in- izginil iz Chicago brez sluha in duha, a-gentje FBI pa so bili toliko časa na delu, da so ga končno našli nekje v Mehiki, odkoder je upal pobegniti ob prvi priliki. Nova sleparija odkrita v New Yorku Zvezna vlada je 21. avgusta obtožila 38 trgovcev slepar-stva z nakazilnim znamkami, katere so prejemali potrebni Newvorčani od države za na-ihavo hrane. Pomožni zvezni pravdnik, Joseph Brandwen, je dejal, da so prišle prve pritožbe o sle-par.^tvu z znamkami že pred devetimi meseci in poseben odsek je vodil preiskavo v tem o-ziru, ter tudi dognal, da je vseh 38 obtoženih trgovcev res kupovalo knjižice z znajrikami od strank za $12.000 ter so za iste potem prejeli od države $15.00. Ker je prejemalo najmanj 500,000 revnih oseb v mestu New Yorku take znamke za hrano, je "racket" prinašal tem tičkom milijondolarski le* tni dobiček. Knjižice so mnogokrat pokupili od strank za mal denar posefcno, ker s temi znamkami ni bilo moč kupiti tobaka, cigaret in alkoholnih pijač, kar je cesto dovedlo do prodaje knjižic, da so mogli ta- VOLUME L. — LETNIK I> |Vojne vesti Mornar Laki stan v Washing-tonu javlja, da je bilo na Pacifiku potopljenih in poškodovanih več japonskih ladij tekom zadnjega tedna. Štiri tovorne ladje %o -bile potopljene, ena križarka tafko poškodovana, da jo je smatrati izjgufoljenim in en velik parnik je bil močno poškodovan, (kakor tudi več manjših ladij. Agencija Tass poroča, da je Hitler poklical k sebi generala von Rundstcdta, da pojasni napad angleških "commandos" na francosko obrežje pri Dieppe ju. Von Rundstedt je odgovoren za obrarribo obrežnih u-tnib na zapadnem nemškem krilu. L. V. Sumeov, poveljnik letalskega oddelka, ki je prete-fcli teden napadel važne vojne točke v Varšavi, na Poljskem, je dejal, da so bi»li naciji docela presenečeni in nepripravljeni ob priliki tega 'bombardiranja. Sumeov je rekel, da ko so oni prišli nad mesto, to ni bilo zatemnjeno in zračne baterije ter žarometi sfflah niso bili v akciji. Vsled tega je bilo ruskim letalcem lahko bombardirati municijska skladišča na severni strani mesta in važno železniško 'križišče ob reki Visi L To fcrižišče je del. po Nem- ko taki, ki so radi pili in kadili cih zgrajene železnice, katera porabiti za knji-ži«?j^kupl jenf veže promet med Prago-Warsa denar v te svrhef' "" vo inoFte jprogi so Velika mn- nicijska skladišča, pa vkljub temu niso ob napadu delovale nemške protiznačne baterije. Operacije na Gilbertovih otokih Ameriški marini, ki so pri-deljeni vojni mornarici na Pacifiku, so se izkrcali na otoku Mak in, ki pripada k skupini GiJbertovih otokov ter so uničili vse tamošnje japonske naprave, nato pa so se umaknili "z neznatnimi izgubami". — Med marini, ki so se izžkrcali na Mtfkinu je bil tudi sin predsednika Roosevelta, ma j or James Roosevelt. ' Lahi širijo kulturo z ognjem in mečem Jugoslovanska vlada v zamejstvu v London u naznanja, da so Lahi požgali Ravno v Hercegovini in pomorili na 300 prebivalcev, toda jugoslovanski patriotje so v zadnjih dveh mesecih pobili 10,000 osiških vojakov. Lahi so požgali hercegovsko vas, prebivalce pa so odpeljali izven vasi, so tam nekatere izb rali in jih vstrelili, okoli 200 pa so jih odpe-ljali v koncentracijska taborišča. Lahi so vas zažgali v povra- iz Časopisov pod fašistično kon TROLO čilo za to, iker so četniki gene-tala Mihajloviča porušili železnico Mostar—Sarajevo. Ko so Lahi porušili Ravno, so zakrivili največji zločin, odkar so s strojnicami postrelili nad 100 prebivalcev Kraguje-vaca. Upori in -sabotaže pa se na-' ziv Rdečega križa: vzlic vsem grozovitostim vedno bolj širijo po celi Jugoslaviji. V soboto. 14. avgusta so patrioti raztirili Zhgreb-Beograd ek.spresni vlak, pri čemer je bilo ubitih 21 ljudi, 32 pa ranjenih. Dopisovanje potom Rdečega križa Ljubljanski "Slovenec" je objavil dne 12. marca t. 1. po- o njegovi usodi. Baje se je ponesrečil meseca decembra 1941 na železniški progi v okolici Novega mesta. —JIC. Izgnani slovenski učitelji Ljubljana, 15. marca.—Imenovanje slov. naseljencev-uči-teljev na Hrvatskem: Marije Jelušič, učit. iz Trbovelj, na meiščena v Budanovcih pri Ru-mi. Josip Hoglet, učit. iz Po-S>rezja, pri Mariboru, nam. v Britanska admiraliteta poroča iz Londona, da sa angl. ladje s pomočjo letalske obrežne sile zajete 14 danskih ladij, ki se niso hotele pokoriti danemu opozorila, da se držijo v mejah obrežnega vodovja v Severnem morju, v Angleškem kanalu in v Biskajskem zalivu. Danske ladje, ki plovejo izven določenih vodnih mej, pravi admiraliteta, se lahko izrabljajo po sovražniku v njemu koristne svrhe. 11 mest na Hrvatskem in Dalmaciji porušenih Pooblaščenec jugoslovanske vlade je dne 19. avgusta izjavil v Londonu, da so laške vojne sile porušile z bombnimi letali 11 mest na Hrvaškem in v Dalmaciji, ter vzeli 1,000 mož za talce. Tako se Italijani maščujejo nad jugoslovanskimi rodoljubi, zaradi povečane guerilske podjetnosti. Na stotine hrvaških| Zarvašnik Mara, "Žena in dom. dijakov odhaja v gore, kjer se V tajništvu poizvedovalnega pridružujejo guerilskim skupi- oddelka naj se zglasi Vidic nam. —JIC, Franc ali kdor koli, ki kaj ve V tajništvu poizvedovalnega oddelka naj se javijo: Benko Marica, Bezen.šek Dominik, Bo-riišdk Boža, Bregant Boris, DrJ Varešu; Ivan Velišček, učit. iz Brenčič Lojze, Čopič Venče- iSv. Barbare pri Mariboru, nam. jan, (rabrijelČK* Mira, Greif, DVodičevo; Cirili Delkot iz slav, Drčar Ernest, Fortič Bo-| Radvanja, nam. PodJugi, kot. Ivan, Horvat Tatjana, Hude Visoko; Vamburga Marušič iz Cvetka, Justin Ilaš. Jagodič Sv. etra pod Sv. Gorami, nam. Vojko, aklič Helena Jež Marija, Žepee; Marige Kociper iz Sve-Kočevar Marija, Kočevar tinj pri tuju, nam, na Gor. Ja-Ivan, Povaljskp Julijan, Kra-| vornju; Marija Ferlinc iz Loma r Jožef, Kraus Artur, Lah kavča, nam. na Dragocaju, ko-Zoran, Subec Jožef, Markošek; tar Banja Luka: Katarina Se-Marija, Modrija Danilo, Rajb- bat iz Sv. Martina pri Mari-man Zlatka, Rant Rezka, Smerkolj Marija, Sreznik Ana, dr. Šijanee Stefanič Franc, Tršan Jakob, Vidmar Franc, Vidmar Tončka, Zaje Boris, boru nam. Bukvik, kotar Brc-ko; Anton Ferlinc rz Lokavca, nam. Dragoča, kotar Banja Luka ; Božidar Fahle iz Sv. Roka ob Sotli, nam. Kazmin; — Kari Vollmaier iz Zavorca pri tujo, nam ralupi, kotar Visoko; (Nadaljevanje na 2. str.) WiWrie bo obiskal zavezniške države Kot je biio že večkrat omenjeno v časopisih, ise Wilikie odpravlja na pot, ki ga bo po-vedla v več zavezniških držav, katerim bo ponesel pravilne fakte glede ameriške vojne produkcije, da ■& tem popravi napačne vtise, ki sc širijo v tem smislu. Predsednik Roosevelt je povedal časnikarjem, da bo Will-kie potoval, kot posebni odposlanec prededn5ka (Zdr. držav. "Willkie sam. pa je dejal, da bo odpotoval v treh tednih. Wilylkie bo ponesel predsednikove osebne poslanice raznim predstavnikom zavezniških držav. med katerimi je vključen tudi Joseph Stalin. Namen teh poslanic je pobiti govorice, ki se širijo izven Zdr. držav, da v Ameriko zelo zadržujejo produkcijo vojnega materijala delavski nemiri in industrijah i zatoji izvirajoči iz nesoglasja med delavci in industrijo. Roosevelt je poročevalcem dejal, da bo WilMe v njegovem imenu povedal zavezniškim narodom resnico v tem oziru, da ^e s tem takorekoč uniči vrednost propogaude osisča v tem poigledti, ker resnica je, da jstavke in klicni pojavi v amer. industriji priaadevajo neznaten odstotek splošne ve j ne industrije. . •S L AS M 11 O D i" •-> Htm MONDAY, AUGUST 24, 1942 V0EAN0VUEN 1M0 -GLAS NARODA M s m TOSK. l/ti itoi BTint, 49t/i Year iMtH b«loM« vat* liac M i ■■till ta rutin t w »rt tata IMI m totrt tata |U0. « S« Mev Torte m Mta tata »Ijb*; m pol leta ITN. m Mta tate *7jr-j HjiiMt is JO, ▼mld tat VSTAJA DOMOLJUBOV T SLOVENIJI SE ŠbtT t-4 i- ije. . - 1 To izseljevanje so izvršili Nemci v namenu, da ojačijo nemfške manjšine, ki je že do?go let 1£ivela v Sloveniji in katero J je Hitler poratnl zato, da pri- niju in 18 v prvi polovici meseca avigusta. . Glede slovenskega upora so Italijani v svojem lastnem časopisu priznali zanimiva in značilna dejstva. Popolo d 'Ita lia na primer obtožuje v svoji številki od 2. junija slovenske eiierilee, z namenonv da jim očita, nedostojen način in značaj vojskovanja, da napadajo in ropajo manjše italijanske posadke. , INVESTIRAJTE V AMERIKO Italijani so razočarani. Tudi Regime Fassista je tiskal dne 6. junija značiTno priznanje, najprej trdi, da so začetkom vojske Slovenci z veseljem pozdravljali "dobrodušne Lahe" ki so jim bili* ljubši nego njihovi nemjški tovarišu potem pa nadaljuje: ■"Prevarili smo sami sebe in mislili, da je prebivalstvo zasedenih predelov vedelo upoštevati in oceniti našo velikodušnost in našo energijo pri reševanju ekonomskih, kulturnih in zdravstvenih problemov, kakor tudi naš čut rimske pravice. Za zahvalo pa~ imajo Italijani na svojem hribtu zdaj že skoro eno celo leto trudapolno gnerilsko vojevanje. "To je prikrita vojna. Mno- KLTOH® UNITED STATES WAR SAVINGS BONUS In STAMPS Obisk v uradih ruskega konzulata Pred nekaj dnevi je prišla potreba, ozir. zadeva, ki me je zanesla v urade ruskega konzulata v New Yorku. Slo se je za neki izujn, katerega ft>i rad naš rojak iz Penne izročil vladi USSR. Ko sem se pri vratih izkazala s pismom tajnika Okova, ki mi je bil sporočil, naj se zglasim v u-raxtih konzulata v zadevi stvari, o kateri sem jim bila pismeno sporočila, sem bila takoj povabljena naj vsto-zjutraj. . pim in počakam, da bom na- 'Nemei pa ine tem v onih znanjena za sorejem. predelih Slovenije, ki so sa-l VsetMa sem se z doforo vero, mi zaseli, kažejo z največjo da bom sedaj lahko v miru __- x___ .. . jasnostjo, da bodo tam tudi prečita!* i nt rani i časopis, kerl pri f^1™ n*?anJe' V . :!, , . . cia nam bo zmagovita Rusna imela sem ze večkrat sktwnie s * . . » , . , v, sla v tem ozira na roko. čakanjem po vladnm uradih, ameriških in tudi drugih. Ali vede Nfln*e zopet v bližino hujša nego^ odprto vojsko- dranskega ročil na ta način ustreljenih 23 talcev v (mesecu maju, 54 v ju- Misleč, da je s tem moj opravek tu končan, sem bila takoj pripravljena na odhod,. tedaj pa se je uradnik naenkrat pozanimal za moje ozadje in me vprašal, če sem v Ameriki rojena Slovenka in če sem že dolgo uposljena pri urejevanju listov. Smeje sem mu povedala, da pomagam urejevati list komaj par mesecev, d očim vem za naše liste pisala že precej, a to bolj v literarnem stnislu, rojena pa da sem bila v tistem delu Slovenije, ki je bil podarjen Italijanom po zadnji svetovni vojni. Pripomnila sem, da zdaj ameriški Slovenci skušamo voditi giibanje za osvoboditev te naše zasužnjene manj- osta'11 "Naj nikdo ne misli, da bodo Neralci kdajkoli zapustili to deželo," je izjavil nemški gauleiter na Gorenjskem v svojem pohvalnem govoru ob pogrebu dveh nemških nacističnih uradnikov; ubitih meseca aprila od slovenskih domoljubov Mesec dni pozneje pa je priznal, da mu njegovo okrožje začasno dela preglavice, tudi zatrdil je, da bo ta pozicija nemJStva trdno zasedena pa naj se zgodi karkoli hoče Izgnani iz tuje dežele. Seveda ni hotel priznati, (i® je vzrok temu jugoslovanski patriotizem, temveč trdil je, da so vsega tega krivi zločinci, katerih geslo sta srp in kladivo. Nemški namen je popolno poneročenje vsega tega ozemlja. Vtem cilju skušajo celo prisiliti-Slovence, da verjamejo trditvi, da prav za prav sploh niso Slovenci, tomveo nemškega pokol jen ja. \Zj neverjetno predrznostjo trde celo, da je 95 odstotkov prebivalstva v teh krajih nekako *4 potrebovalo * * blagoslov gennanizacije. . Oni, ki tega ne bi hoteli sprejeti, pa seveda niso vredni, da žive «e nadalje v tej "nemški deželi,". To so vzroki, ki To se mu je dobro zdelo in mn »budilo še več radovedno- komaj sem dobro ra^la, kaybLljndje da ^ ]oh l*t, ki sem ga imela s sebo^ fc,ovenci kolito na, t ko_ ze je stal pred menoj v*ofc ^ v domoy. ni, koliko v New mlad človek m me vprašal, ceU^ ^ ^ w di sem ta m ta oseba m ce znam imamojhlld<> reakcijonarje med govoriti ruski jezik. Qagovo-| ^ rila sem mu, da govorim sicerj slovenski jezik, pa bi se nemara vzlic temu ne razumeli tako seboj, kaj -mislimo o slovan- mocrlo končati takoj, v enem tednu ,ako bi ljudstvo hotelo sodelovati z laškimi vojaškimi oblastmi. "Mrzla" rimska pravica. Elvajset let fašistovskega gospodarstva ni bilo zadosti, da se raznarodi slovenstvo v Istri in Primorju. Niti ne, da jih privadi rimsski energiji in velikodušnost, List zaključuje: "Napram tem' slovanskim roparjem moramo nastopiti z neupogljivostjo. Napaka je bila, da smo bili velikodušni." Tako je mnenje v današnji fasistovBki Italiji- Ne-bodimo torej presenečeni da je fašistov? ko časopisje v Italiji pozdravilo in odobrilo umor številnih slovenskih talcev, v teku mesecev junija in julija. Od začetka junna sem. ie v vsej 7~ ~ . " . ... , v ", , ... j pradavne domovine, ter jih dezeh prepovedano stopiti na r . , . . ' . , x . _ ^I pognalo brez krajcarja v naj- cesto od 9 ure zvečer in 5. ure ^^ J kot bi bilo treba v kratkem ča-ki je navadno določen za take uradne razgovore. Mladi uradnik se je nasmejal in nekaj dejal v zelo trdi angleščini, iz katere sem razbrala, da moram še malo počakati, detjah m praznikih prejmejo mizo s prtom iz domače sra platna. Mladi uradnik je sedel nasproti meni za mizo in mi v kratkih besedah pojasnil o stvari, radi katere sem prišla. odnosno ruskem vprašanju? Itd. — Dala «em mu odgovora, ki so se mi zdeli pri-'merni in zmorni in msr imenovala nefraj imen, katera so se mn zdela kakor ruska, kot je dejal. Ko sem se »poslovila je izrazil željo, da «e ob prilki pogovoriva še kaj več o Slovencih in obljubil mi je, da bo poskrbel, da pri :lLstu dobimo kakšna izvirna ruska poročila. Dcwnovgrede sem i=i mislila: Kako domače se človek počuti s temi ljudmi in kako so iskreni. Prepričana sem bila, da njegovo zanimanje ni bila uradna vljudnost, bilo je zanimanje velikega'slovanskega brata za malega. In ko sem drugo ja-tro po pošti prejela istre posebnega (buletina, v katerem je podan nekakšen obris enoletne Ixrrtbo ruskega ljwistva v tej vojni, ter izraz-simpatij, prijateljstva in občudovanja različnih ljudi svetovnega slovesa, tedaj sem se nehote spomnila w?eh onih nesrečnih vojnih n-jetnikov zadnje vojne, ki so bili tudi visokorasli in krepki moj uradni (ruski fantje pa jih je avstrijsko puškino kopito in ničvredna hrana skrivila V predčasno nagubane starce—in danes se to ogabno delo nadaljuje v vse groznej&i luei in meri. . . a to pot prihajamo Slovani bližje drug k drugemu, skušamo se spoznavati in razumeti drug drugega in v tem vidijo mfladi Ektsi, kakršnega sem srečala na ruskem konzulatu, rešitev Slovanov. : JERRY KOPWrfite la ajefee Terealnka Pt>lka . Na planiaoab-—vaUMk Btv. M la DUQDB8NE CNIVEBSIT* TAilBLRICA — 6tr. M 511 Za toa. cenik In cene ploM obrnite- na: JOHN MlBSiCB lM. 4a Wat 4Xmd Street, Nssr Ytk ^b I' KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV A | Stane samo S . . ■■p^p^H^I | {t, i je trda vezana in ima 821 strani"^ (i, i Recepti *o napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so' | tudi v jexiku naroda, ki m« j« kaka jed posebno v navadi | ^ ( Ta. knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo s&, i, i kuhanje is u hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati in, ^ > izpopolniti. , h» ^Naročite pri "^-^-^^^mi^mrž-ži^ | J 00 216 West 18th Street New York, XT. T, DA*«* N«r T«ft MONDAY, AUGUST 24/1942 f viEiNorun iMi VLADO BOG LJUBEZNI Združene države naBfra jo ogromno -—fltetffe člov&kih sif-—— trefbne šole, kar jasno kaže, da Sovjeti ne kanijo zanemariti izobrajževahaagu dela med ljudstvom svojih republik. V Daghestanu so velike vo- Sa položnem griču blizu izliva Žile v Dravo, stoji gradišče župana Vitogoja Grid obdaja krog in krog utrjen nasip; onkraj nasipa pa se razprostira zadružna vas VitagojcL Velika lipa se košati sredi vasi, pod njo pa stoji kameni t žrtvenik, na katerem daruje "bogovom starešina in župan VItogoj. NI knez Hotimir pride danes med * iLjudi se polaača^še večja ns-nas. Kaj prinaia, vam ne n»- mir. Nekateri govore: rem povedati/* z | kakb je mogoče, da bi •"Dobrega nič," Be oglasi ee dial hog umoriti t" — Drugi starešina Radoslav." "Ne zau- pravijo* 44Ali Bi čudno, da js pam knezu. Zavrgel je vfcro živel med ljudmi t Nasi bogovi pradedov in se draži s tujai — se ne* ponižajo k namna zem-BavarcL Ze rajni njegov stri« \jo," Človeške aile v takem štev i- in letališčih se utegne povečati štfle in tamkaj so pred hi kakor zgodovina sveta še ni peterokrat. In prerokuje ee,j kratkim izvežbali ha stotine videla, nabirajo v Združenih da oborožene sile Zdmženih prvovrstnih topničarjeV, stroj-državah za borbo proti silam1 drža v se do tedaj povečajo do | nifcarjev, napadalcev, ki delajo o*iŠčn. .....17,000,000 in morda 10,000,000 sovražnikovo bojno črto, "V*ak Amerikanec ima svo- inož. v j ter drugih vojaških, tehnikov- jo nalogo v totalni vojni," je' Program tako orjaškega flfc-'Vsi ti izvežbani in izšblani jpla-rekel rtedavno Paul V. MoNtttt,1 sega se ni še nikdar poskuBil v di ljudje so odločeni, da b© bo- beeebs» of wmno načelnik federalne .Manpower zapadni hemwferi. Narodna do borili proti sovražnika tako time of blossom (CTetai ca») komisije. "Eden izmed vsa- prilagoditev k-temu programu dolgo, da ga uničijo. I kih treh mož v starosti med 20. v tako kratkem času je «amal Ker Moskva Dorabi precejš-j Note P I AN O -HARMONIKO m II KLAVIR knez Borut je bil velik prija-telj Bavarcev. Poslal je svojega sina Gorazda in nečaka To-Nenavadno vrvenje je daoesftimira na Bavarsko, kjer soju grattfšču. Okrog lipe se je iljjudstvo se živahno razgo-varja o vsem> kar je sl&alo. Nekaterim so vse te reči še nove, mnogi pa niso danes prvič zbrala domala vsa Vitogojeva župa. Prišli so Bodislavci in Bra n i slavci, Žitomirci in Ra-doelavcl, Drajganjiči in Prvi-slavci, prišla je starešinka Lju tomira s svojimi Ijudttii. Lep je pogled na množico. Tu vidiš belobrade starce, ki jim je življenje zbra&dalo čela, vidiš može kakor gore in čvrste miladeniče. vidiš žene z otroki v naročju in zorne mladenke. Možje so oblečeni V ovčje kože ,prepasani s preprostimi j-enmeni, ki na njih vise me«či, nekateri se opirajo na svoje dolge strlice, strelci nosijo čez rame loke in tule s puščicami, najmlajši pa so pračarji, ki v hojo lučajo v sovražnika okrog le kamne. . Ženske imajo ograjene lepe platnene halje. Vsi ko radovedni, čemu jih je klical župan na gradišče. Ali ho zahvalna daritev bogovom? Daleč je še do jeseni, ko bodo opravljeni pridelki. Ali se bli-ža sovražnik! Kdo ve. Tedaj stopi župan Vitogoj na nwse-k kamen* pod lipo in spregovori: *'Spoštovani starešine, osiveli v skrbd za domovino! Dragi možje in mladeniči, vedtno pripravljeni, da z orožjem branite na.^e pravioe. Drage žene in dekleta, varuhinje domačega ognjišča! Čudite <*e. če*rm sem vas sklical v gradišče. Ni se čas daritve, n opreti sovražnik. Narobe: sosedje nafm po-nujejo spravo in mir. Sam vzgajali nemiski svečenikil Injčuli o Kris tu. Med temi so tu kaj so napravili La naših kne- di taki, ki je v njihovih dušah žice v ? Napolnili so njuni mla- že vzklilo seme Kristove blago-di duši a tujo učenostjo in mnš-j vesti. Le stareiine in oboro-njo do naših bogov. Vrnila ženci nočejo nič slišati o novi sta kristjana. In ko je po veri. Rožijaje z orožjem kličc-Borutovi smrti zavladal Go- io vse bogove na pomoč proti razd, ni hotel več zažigati tujcu. ognja na čast bogovom; zato Tedaj ee začenja topot konj-ga je Morana usmrtila. Nič skih kopit in glas roga. Proti o SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PRODALA IP HPHHP 30 S8mai "T yjiXJVENIAN DANCB in 66. letom, ae bori kot vojak na sebi ogromna naloga. "Na- nJf koireme soli m ker je po- vanpa polka oziroma mornar ali pa kot de- tia naloga kliče za večjo brzino ložaj prevoza odi Kaspiškega/ jezeru lave«, ki producira orožje lii kot Hitlerjeva — in kar je važ- morja, odkoder je mesto prej k zaloge oeiroama jih prevaža do no, klice za ohranitev oblike j dobivalo sol, tak, da dobava bojnih front Združenih držav.; in vsebine demokracije," je'ne hi bila zadostna so raz-O kolo Božiča, po eden iamed preglasila Manpower komisija, iskovalci, ki so vrtali v okolici všttkih dveh bo iJ v tej vojni.","Storfii bomo to delo, ker ho-Pocrmenju Manpower komi-, čemo premagati nacije in jasi je; ki je bila ustanovljena ,d a poneko vojno gospode, ne zato, se zagotovi najbolj izdatfta ker kdo nam pravi, da mora- OHIO VALIJ5Y SYLVIA POLICA TAM NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTS Moskve za olje, naleteli pri tem ^^ moja na izvirke slane vode, m tako.}, ohphan waltz začeli delati načrt« za zgradi-j Shbkle na vrto tev solnie, v katerih ee zdaj že oj, mamCka. peouaj boljši od Gorazda ni Hotimir. Na evojem dvoru ima bavarske duhovnike, ki jim je postajen, kakor suženj. Kido vlada danos na slovenekem dvortjt Bavarski svečenik Reginbett, Vaton, Ekehard — jezik si bom zlomil, ko izgovarjam ta imenaJ Nikdar ne vpraša Hotimir, kako so želje ljudstva, malo ali nič ne posluša sveta stareeip iu županov. Ali je to fcnea?'* Med množico zavrsi kakor v panju in slišijo se vzkliki: "Nočemo takega kneza! — Proč z nemškimi zapel ji veil — Naj jih poberejo be»il" Ko se nemir nekoliko poleže, nadaljuje Radoslav: "In s kakimi nament prihajajo Bavarci med Slovence f pravijo, da je eamo njihov 'bog pravi bo*?. Da y roiKl na slami v hlevn in živel med preprostim ljudstvom. Da so ga na križ pribili in umorili; Da je trpel, umrl in f svojo smrtjo odreci Vse ljudi, tudi ISlovence. To pripovedujejo ljudstvu. Mno^re bo že pregovorili, da so zavrgli staro vero in postali kristjani." * 'Res je tako," pravi starešina Žitomir. "Take oblijejo svetniki z vodo. To imenujejo krst!" gradišču prihajajo jezdecu (Spredaj jahata knee Hotimir in [bavarski duhovnik. Duhovnik je oblečen v črno haljo, okrog vrata pa mu visi sre-'brp križ, ljudstvo radovedno ogledtrje prifleoe. VSeč um je zantavm knees v svetlem oklepu. »Saj je- vendar njegov naj-višji (poglavar. Nihfe ae ' v tem trenutku ne spomni, da so že malo prej klicali: "Nočemo mobilizacija in vporrtba-Človečkih sil tega naroda, skupne delavske in oborožene sile Ž9r. d rite r znašajo približno 50 milijonov ljudi največ v zgodovini. Več kot' 2 milijona wtlh ro že v oboroženih silah. Približno 9.500,000 onih v delavskih flHah vrtijo potrebno de-k> na farmah, da ee prideluje živež to poletje. Vsa potenef-islna delavna sfla, ki vključuje s?pnt»ke in piladeniČe pod nalbor-1 po starostjo, »teje med TO in 75-rrilijonami. 'mjm To ogromuo število delavcev napenja vee svoje sile, da za-i lagajo vojsko in mernarioo-Združenih držav z najboljšim in največjim številom letal,; tUnkov, topov in ladij, ki jih je takega kneza," vsi ga prijav producirati. Oni tudi no pozdravljajo. Župan Vitogoj z vsemi ata-re§inami stopi knezu nekaj korakov naproti in mu po običaju ponudi kruha in soli. Na- producirajo opreme in živež za vse združene narode. VA2NG ZA NAROČNIKE Pole« uilort jcniTidio -kdaj Imate pUtuo urotalM.- Pm^ »trrHto- poM—i dm«« du ll tH(j* p« UM. Dt ■■■ prthn nit® nepotrabo««* deU la Kroikov, Vrj pitMlaio. MONTANA: Koandop, m M. Pan* L NVBBASKA Onubk. r. VMW TOKK Brooklyn, qowindt, »aH .Little ralla. Worceater, OHIO: Homer Olty, Wr. Imperial, Vence Palcieb Jobnetown, Mv NhH Ktnya, Aat Tanbali % a MWwl),')« Plttebaiffk la SteoKoa* A. H ma Tartle Creek. Ft. BeMfrar Ifeaf New too. Jcvnfc Joraa wiBooNaOr. . MQwaaMtb 'Wrnt-mmu WTOMIKQ: Boek Springs, DanmondrWo. loo mo." Predsednik Boosevelt je potom efcsektrtivnega uka^a, izdanega me«eca junija 1941, zopet potrdil vladno stališče proti diskriminaciji v vezbanju in zaposlovanju iz razlogov ple-1 mena, barve ali narodnostnega izvira. IProWemi, ki se razvijajo- iz igospodarstva totalne vojne, ee morajo rewevati potom kooperacije delavcev, de h lodaialcev, vlade m* dmgih, ki ga prizadeti € poravnanjem «po roY in prostovoljno jirilago-dStvijo k novim razmeram. Tnozemfoi smejo debati pri vojnih korrtraktih vsake vrste,-dasi v slilSajn -nekaterih tajnih ali zaupnih, kontraktov je treba pridobiva foI za mestno pora- židana marela (polkam bo, katera znaea okrog 25 ton BttyrcL(maaorkai dnevno. BARCica^ MLADI KAPHTTANff ljerrfa s strani vojske aH mor-nerice. Tovarne aeroplanov Wodo v velikem oflb^egn vtporaSb-ljale ženftke. ker so ee izkazale sposobna za to vrsto dela. NKWYORSKI HABUBM DE LA MBSTU VELIKE PROBLEME. tZadnje čase se v Harlemu, v New Corku dogaja čimdalje več zločinov in ropov ter po silite v belih in zamorskih žrtev. Temu je menda največ kriva policijska administracija, katero sedaj -žigosajo od'vseh strani. ■V Harlemu živi čez 400,000 črncev, ter imajo svojo policijo, svoje šole, cerkve, gledali- oremo na Štajersko STAJEBlft_ HAPPT POMCA Ce na tuj me šča, holnilniee itd. Seveda v predhcudnega dovo-1 okviru mestne administrajeije, ki ima skrbeti, da Harlein ne 35 centov komad _ 3ra$l. MOJA DEKLE JH ft« VLADA Po tS* konadt Narorttr prt KNJIGARNI PUBLISHING CO. o* life 81. ttim Vark fllI]|llUI!lttR}fl(lil»IUUIQt)li|IU skupaj sledila in tako sta oba postane nevarno gnezdo zloči-, pa^a v p^ ^ katere so ju nov in tatov ter roparjev m T&m v ki so culi • Vojne industrije v Združenih državah ^e nadalje raavija-to gredo vsi skupaj pod lipo,1!0* hitrostjo. Vse ka^ kjer stoji žrtvenik. Tu-prižge « med gnanem 1942 m župan plamenioo, jo da knezu Jjamiarjeftt 1944 se število d^-in reee: jlavcev v ladjedelnicah pribfež- Svetli bno, pri* ^ lito potro^. Tudi žtevilo menico ogenj na žrtveniku, kl PtotociraJ® oroi.ie, sH *e prikupiš mogočnemu Tri. ™!^' Tovarne letal glavu in da bo tvoje Wvanje;^^^-Jdi nagli po^opefe v proo^ITzvnor^ poeilnežev (Že sproslo zimo je harlemska moška mladina vprizorila nekaj ogaJbnih umorov v Central park« in v Harlenra samem. (Zadnje tedne pa se zločini ta- čudno premetavanje in pridušene klice na pomoč s strehe. Pred par dnevi je patrolman John ML Bou smrtno zadel nekega črnca, ki ee je »krival v neki temni veži in je z revol- ki nas »gleda z jasnega neba."( _ ,, Knez sicer vzame plamenico,!1^ v *lual>1 Zdruaenih pa .jo vi-ze na tla, potepta in: ^a^ večinoma v mornariških odgovori: j ladjedelnicah, ar«en»lih'vojske poznam drugih bogor.i _______________ razen enega samega in ta je Kristus!" Kakor če veter potegne <>ez gozd, da zadesnijo who vi dreves, se zgane množica. Nekdo žaklšee: "»Perun gronftovnik naj ga Udari s strelo za te he^ede!" Nekateri ^rigajo pešti in vpijejo: "Izdajalecr* Ta in tam grozeče zažvenketa orožje. •Nekateri se v *em hipa s strahom azirajo v nebo; od koder naj *hi Isvignila maaičevaflna strela. Pa me takega se ne zgodi. Svečenik v črni halji vzame s svojih prsi križ, ga pokaže ljudstvu in reče z mirnim glasen*: imenu Kristovem naj host* med vami mir itf ljubezen. N"i. Peruna, ki m&5e" strele, ni Svetocvita, in drugih hagov" razen Bega ljufcezni!" t iHah^vrnk {govori - od kraja, pečici m pretrdarofr, potem pa vedno a večjim" o&rfmtf (Je eden iatmed redkih, Bavarcev, ki so seima&« rfpmisfei.) Prt povedetje efiriatu, Bog- prave resnice. Z Bavarskega vefen, o njtt^dvean žMJeftju m eo (prispeli knlčanski dehovni- odreSenjo. Tako l«j» prfpove: duje, da mnogi ne morejo od C p&gletfa od njega in jpol-a^Tlo ponavljajo za njim hese-de ffriitove l^lagovesti. Zopet drugi neVdjno mrmrajo in le nattsoSfest ksrt«a jfh nšttfv^a, cfei oSitnb' ti« pokaže je svoje sphi^wwl knto Hotimir. ^'iTrietjan sem in nič na «ve-tu me ne odvrne od prave vere. Naft sosedje Bavarci ae^e dav-w> zarvrgti wrojemaiike inspre-je« Križttr miufe Žrtin, da ameriški državljan. V Rdet Tpcnlaal. ki m navadno sodniki atnvljo prt izpita za dx» kartjanatro. vaetraje knjižica ie w ' CL delo aekki rainlb letnic la agodbrln« Zedlnjdnlb drfiT. t III. d«u pod nAatorom Bazno, ptt i Proglas neOOvtattOett tTataon Zadl-i njenih držar, UoMiacrgomr t Gottyabnrcn, PrddaednHtl Zediajo-r nlb držav-Ln Poedtoo drtare. - samo50ce&tov. la ao dobi k>rt: 8LO¥ENIC KWffllNO CO, Slf Weal 18th St, Now York NAGLI POSTOPEK VBOLOASm ^rlJL^^i^i^^l^^^^ Vo**>«o poh- detektive, ki so v eivilm ohl^ki SlrSS ^^ preiskovali razmere po Etafle- predvideva med drugim ta-(kontrolo nad Harlemom. ^ j^Mivi so nf svojem opazovalnem sprehodu opazili, kako je sko£al neki omec pregovoriti mladega angleškega (mornarja, naj gre ž njim. Ker je bBo v Hižini ist^ hise,, v kateri je bil pred nekaj tedni zafooden v sroe neki delavec iz Massachusetts, so postali detektivi pozorni in so Črncu sledili v hišo. Tam je črnec pričel nanje streljati ip. je bil pri tem sam ustreljen, . ščiti države, ustanovitev kon- moškega in njegovo ee*t- potivilr!toTwiriaS tn mrisil . i__i___ • "1*1 ,n »____ centracijskih taborišč in prisilno (Wo. Kar se tiče javne usirtrtitve, je v zakonu rečen«, da je ta novost potrebna zaradi pedinjega vojnega stanja. ki, da nas pence o pravi veri; Sprejmime jih in poslušajte! Ko- bofate resnico prav rasnxme-Hr boste prejeli krst in postali kristjani. Vedite, da se ibojuj« za Kris ta najmogočnejši treh vladarjev, frankovski oesar Karel." OK^cor poprej dtfhovniku, ta- MoT v aiA m& natd . V ».^pvvvu t Vn*at UMim^r 150 tum sedaj minogi -tcnesn pritrjujejo, drugi pa uigovar^ajo. zapusti Hotimir s svojimi IjttArrf (gradišče, ga nekateri prtjaario spremljajo na nadaftj-nji /poti drogi s IŽkdoslavom na čelifpa osthH^o^pc^d Irp^i in tndS istdtttijiMhiA|^Uifett hsč se dolgo posvetujejo. VOJNA NI ZAUSTAVILA Šolske izobrazbe vkubul Moskovsko- iporočilo od zadnjega tedna podaja - zanimive številke, ki kažejo, da Sov je ti vzlic vojnim razmeram in težavam ter velikim izgubam vojaškega in civilnega prebivalstva, nadaljujejo s širokim sistemom šolstva in izobraževanja na vseh pol jih akademije is tehnike. , Višje šole, učiteljišča, univerze in druge slične šcAske institucije skrbijo, da prihajajo v vse panoge tehnike in znanosti vedno tisoči izurjenih mla^ dih znanstvenikov- in tehnikov vseh vtbL Pred nedolgo je zavzelo po sovjetsEih šolah mesta čez deset tisoč novih učite* Ijev in 15 tisoč- specialistov, ki so (bili poslani v razna industrijska središča- in podjetja, kjer bo "njjfh znanje služilo volnenem prizadevanju ruskega ljudstva. . V Rusiji se tudi neprestane nadaljuje raziskovanje naravnih bogastev in tako so pred nekaj časa odkrili nova in bogata polja mangana rude, ki je n eobihodno potrebna pri iz delovanja jekla.. Plasti te rude leže v vzhodnem deln TIrala in kopanje rode se bo pričelo, kakor hitro bodo vse potrebne priprave vzpostavljene. Budarji v zlatih rudnikih v Oktobrska in Jelniču, v Sibiriji, so prispevali denar za Zgraditev dveh: 60I, prav za prav so denar zbrali in ga izročili vladi; da .ga ta porabi za armado.- Vlada pa? je rudarjem za ta dexear sj^radJla ro, katero je posililo 12 črncev zaporedotma, d očim so njenega brata strašno pretepli in ntu tnA drugače prizadejali silo. Izvabili so ja v past s tem, da je eden črncev ugrabil deklici torbico in žibežal v neko hišo. Brat ukradenega dekleta je tekel za njim, njegova sestra, ki se je bala za brata, je vsem :U3 ■ i" i1 j SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO $2. so Pri naroČbi se posKizite naslednjegakuporta Pošiljam Monej Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za , Moje ime --- St. ulica ali Box št. ! Mesto in država ■ —— Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI ~Glas Naroda^ 216 WEST 18th STREET NEW I? "GLAS NAIODA'MWvti MONDAY, AUGUST 24,1942 TSTANOVL/EN WW TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENOELBEET GANGL In ko je delo končano, gredo živi stroji počivat. Vsi so t-klonjetii in izntučeni, kakor da ni več mozga v kosteh, drsajo po tlakovanih ulicah, globoko nagnjeni k tlom. Zdaj si šele oiere ul>oe ne razlije žolč po človeku. Počitek je kratek. 2igodaj potrka dolžnost na~vrata. Kosti pokajo od utrujenosti, a kruh klice, zakaj sto rok, kruha lahnih, čaka pripravljenih, ako ni ob pravem času živega stroja mi odkazano mesto. 1 , "(ilej, tu je bil tudi moj začetek," je pripovedoval Prelič. '•Samo da pride človek d> dela, potem si že kako pomaga naprej. Zdaj si videl, kje režejo ljudem kruh. Stopi torej jutri zjutraj >em, moida dobiš kaj. Danes se še lahko komu edroi>i in zlomi roka ali mu jo odtrga stroj; jutri bo treba xanj namestnika. C"e ti jp sreča mila, izbero tebe, in potem imaš kruh." "Ali ne pojdeš z mennij" je vtprašal France Uijo. Dobro, pa grem s tabo." "Res te prosim! Navadil sem se sicer že nekoliko angleških besed, a vendar se bi sam še ne mogel pomeniti. Žalosten je legel France spat. Vfračno je še bilo, ko je vstal Ilija in se začel napravljati. **Ali že greva!" je vprašal Ribič. V čast Jugoslaviji Radio prireditev, posvečena bojevnikom za svobodo Jugoslavije. '(JIC.) — V programu, po-j!navadni (povprečni. ljudje, »večenemu črki "V" za nezna-Med njimi je celo bivši filmski ne bojevnike za svobodo v za- igralec. Malo jih je bilo voja-sedenih deželaii Evrope, ki se kov. Povečini niti niso vedeli, še vedno upirajo proti tlačite-j kako se puška nabija, vse do lju, je oddala radio postaja takrat, ko so se pridružili čet- Columfbia Broadcasting Syste-tna v s redno dne 12. avgusta db 10.30 zvečer priredbo na- nikom. To niso banditi, temveč navadni ljudje, ki so se pridružili, da izženejo ven iz menjeno Jugc-slaviji. Trajala| svojo domovine tujega osvoje-je dobre pol ure, a izvedena je.valca. bila v Los Angeles na postaji J (Potftn so prečitali na radiu KNft. Prenesena je bila iz oba- spi*: "Petdeset za enefira." To le Pacifiškega morja na Atlantik preko postajo WAiBC. Pro- je preureditev za radio filmskega spisa "Stotina za ene- gram je bil piipremil Ronald tra," ki ga je nedavno pokazal MaoDougal, radio pisatelj Co-'Stanley Theatre" v New Ror-lumbia Broadcasting Systema. leu kot vzorec serine ruskih fil-fUivod je bil jugoslovanska mov "This is the enemy." V narodna himna. Nato je radio ten filmu kaižejo nekaj razbur-govornik prečital članek iz Ijivih trenotkov. ko bi imelo nenuSkih listov "Deutsches sto talcev plačati s svojim živ-Volkswht" in 'Donau Zeitung' ljenjem smrt enega nemškega od 14. septewbra 1941, kjer ( vojaka. Talci btvrše pravočas-n«nuški očividec Walter Oru-.no skupen napad na ?voje krv-ber opisuje, kako so Nemci po nike, jih pobijejo in se pridru-svojem pohodu v Srbijo napra*|žijo četnikom v planinah, vili mir in sejali smrt na vsej V pogovoru med Dra£o in strani med ženami in otroci, Stalinom ponovno slikajo nem-med starimi in mladimi. Pojfcke zločine v Jugoslaviji in episu teh zverinskih zločinov i četniško vojskovanje, poroča radio govornik o četni-} "Cetniška pesem je potem za-škem odporu, katerega geslo ključila predstavo. Na koncu je: "Naj umrem, toda 7. menoj bo umrl tudi eden od njih." To je način vojskovanja, ki Tn v poskušanju slava četnikom! Nato so zapeli eetnisko pesem«: 'VSprent'te se spremite četniki, Ljuta še borba hude ..." •Nato je v par besedah govornik proslavil junaštva in hrabrost četnikov, ki so bili poprej. predno so začeli metati "Ne še. Samo majhno pot imam še. Takoj se vrnem. V tem se opravi, in potem odideva za kruhom," je odgovorili vodi do zmage. Po (številu so Prelič.. -"TBt'^^tP!1 elafbejsi — zato umirajo. Ved- Ribič je vstal in se napravil. Oakal je in Čakal, a Ilije nijno več jih pade vsak dan. To-bilo nazaj. Zdanilo se je že popolnoma. Na ulicah se je da vsak posameznik poskuša, nuzvilo življenje, a Ilije še vedno ni bilo nazaj. Franceta da odvede s seboj najmanj ene-Pc je polastil nemir. Sumiti je začel, da mu je Ilija odšel in ga nacista, da ga več ne bo naza;i. Cas je hitel, škoda je vsake minute.'uspevajo Čakati ne kaže več. Ribič se je torej odpravil z doma in krenil proti pristanišču. Ko je dospel tja, se je mravljišče živahno gibalo. France j<- stopil prav blizu, bil je čisto v sredi velikega življenja. Gledal je okrog in iskai, kam se naj zateče, da poprime za delo. Mimo je p rivozil težak, ubogi živ stroj, voziček, naložen z želeejem. Roke so mu bile napete kakor da se mu zdajci iztrgajo z ramen. Odleteli sr» irunibi na srajci. Težko so dihale razgaljene pris. Peza je bila prevelika. Težak je postal in se oddahnil. 'boir#v\ pisarji in knjigovodje. J 'ljunil je v dlan in pomol roko ob roko. . kmetje in ma«inisti. učitelji. Hitro je pristopil .paznik. Surovo se je zadri nad njim. (dijaki, zobozdravniki,, odvetni-"Vi saimo počivate in nič ne delate. Takega človeka ne ki, pevci, pismonoše, kratko: moremo rabiti. Tu je vaš zaslužek in z Bogom!" Težak je hotel ugovarjati, se opravičiti. "NiČ besed. Zaaj b: te se upiral!" Segel je v žep in mu r dštel denar. "Opravila sva! Z Bogom!" Živi stroj je dokončal svoje delo. Odšel je in se izgubil \ množici. Paznik se je ogledal. Pristopil je France in dejal: "Bom pa jaz na ntesto onega!" "Dobro. Vozite dalje, tam do onega skladišča." je rekel ta tn pokazal s prstom na veliko poslopje tam daleč ob obrežju. Prance je prijel za ročaje in potegnil breme. Bilo je težko. &e nikoli ni bilo v njegovih rokah tolike peze. Mislil .je, da mu popokajo žile, da se razklenejo roke v sklepih. Vsa njegova telesna moč se jo uprla v težo voea in ga pomaknila. Ko j« pripeljal voz do skladišča, je bil ves premočen od znoja. "O, Ilija, kaj si napravil z menoj!" je zdiboval. A kako bi ga čul Uija! Ta je v tem Času že potoval globoko dol v druge kiaje, k.;er je bival prej in kjer se mu obeta boljši in lažji zaslužek. France je trpel nuje, nego živina, trpel toliko bolj, ker ni bil vajen dela. Koža mu je ratqpokala na dlaneh. Peklo je, ko je prijemal za delo. Ves je truden in upehan, a trpel je fbrez ugovora,, .brez mrmranja. V duši mu je bilo i.udo in žalostno, zakaj v nji so mu vstajali spomini na lepa <:a*e, ki jih je lahkomiselno in brezskrbno užival doma. Kes mu je množil trpljenje, spoznanje ga je mučilo bolj od težkega dela. Zaslužek je bil skromen, v početku ga je bilo komaj ttfliko, da je zadoščal za stan in jed. Ko se je izkazalo, da je uporaiben delavec, so nam nekoliko primaknili. Hej, lepi dolarji v žepu, in France bi si ne privoščil ene vosele u re! Zašel je v družbo, ki je pela in pila. Denar je rožljal I' runoetu v žepu; pozabil je na trpljenje, užival je svobodo in bil vesel z veselimi. Drugo jutro se ie zlbndil s težko glavo. Pogledal je in je videl, da *=e je zakasnil Naglo je planil s postelje, brž se ie oblekel. Še umiti se ni utegnil, tako se mu je nradilo. A ko je dospel na svoje mesto, ni bilo več prostora zanj. Drug teža »c je opravljal njegovo delo. "Zaspancev ne rabimo!" ga je pozdravil paznik. "Hodite z Bogom, in si poiščite dela drugod, kjer vas bodo plačevali za spanje. — 1 Tako je stat France =redi ceste. Vjprašal je ta, vprašal tam — a nikjer ga niso mogli raibiti, ker je bilo dovolj delavcev. Kam in kaj zdaj? Odpravil se je v kraje, tja, kjer je čnl, da dela več njegovih rojakov globoko pod zemljo v rudnikih. Sprejeli so ga z novico, da se je ravno zasul rov, ki je pokopu! več delavcev. Ker jim je bilo treba namestnikov, so sprejeli v delo. In tako je zanj ugasnilo solnce, razsvetljevala mu je težko pot življenja bleda luč, ki je svetila pred njim, ko je izkopal iz zemlje bo ara* tv o tujerrra, naznanemu človeku. radio govornik znova spominja sluišalce nato, da so četniki povečini priprosto ljudstvo, da so popolnoma podobni vam in meni, in da le branijo in ščitijo svojo domovino. .Tiieoslavija ni podjarmljena. kajti Jugoslovani nočejo priznati poraza. . Rerija radio prosrramov "Ifva in dvajseta črka", katerih crlavni r»ilj je proslava junaških borilcev za evropsko svobodo, ibodo morda koristni tudi še na drugi strani. Pri-reievalci žele seznaniti ameriško javnost z žilavim odporom narodov in tako tudi v njej vzbuditi duševni razmah in »bor be nos t. Ravno boji v Jugoslaviji iim dajejo zato najbolj prikladno snov. Slovenske Knjige LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . (Finžgar) POUČNI SPISI ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO (F. J. Kern) — Zvezann Ona $2— Bodo« d rta v U Ani naj narotlje knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" V tej knjigi bo rna pojasnila ln zakoni za naseljence. Cm 35 centov DOMAČI ŽIVLNOZDRAVNIK Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda rex. — Zelo koristna knjiga za vsakega girlnorejra; . opU raznih bolezni Id zdravljenje; slike. Cena SLM GOVEDOREJA Spisal K. Legvart. 145 Hrani o slikami. Cena *L VESTI IZ CLEVELAND, OHIO. PET NOVIH GROBOV V MILWAUKEE WIS. V zadnjih dveh tednih je smrt zopet zelo pogosto pceegla leg soproge Helene zapušča 4 med naše iSlovemce. — Dne 1. sinčke ter starše Mr. in Mrs. avgusta je v okrajni bolnišni- Joseph Zainer, dve seetri, ter • ci preminil sploišno znani ro- dva brata, jak Albert Kolbezen, bivši organist in učitelj petja, katerega se bodo v tem svojstvu spominjali tudi mnog' pevci v New Yorku, iDetroitu in Cleve-landu, koder je svoj čae baje poučeval petje, kakor je večkrat sam pravil V Milwaukee .ie živel menda zadnjih 25 let. Natančnejši podatki o njegovem življenju niso znani. Tu je živel sam, brez vsakih sorodnikov ter -zadnji čas je stanoval pri družini John Staut. V Kaliforniji nekje baje zapušča eina. Star je bil 73 let in doma nekje od Črnomlja v Beli Krajini. Bne 3. avgusta pa je umrla Mrs. Betty Brower roj. Mlinar, stara 26 let in rojena v Ringu. Kans., kot hči rojaka Leopolda Mlinarja. Tu zapušča, brata in sestro. Dne 4. avgusta je v okrajni bolnišnici umrl rojak Joe Jerman. doma iz okolice Čraomdja v Beli Krajini in star 61 let. V Ameriki je bil 44 let, prej v Calumet, Mioh, kjer zapušča brata Jdhna, v starem kraju pa dva brata in dve seetri. Tu je bil član in predsednik društva Lilija. Dne 12. avgusta je v starosti 55 let preminil rojak Anton Kostanjeve« 'biviši gostilničar Rojake prosimo, k o poiljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako Je vam le prlrotoo KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU 111 stranL Cena 50 centov .MLEKARSTVO Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje in farmerje t splofinem. Cena 56 centov OBRTNO KNJIGOVODSTVO ^58 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena ▼ prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno klju£av- ' nI£ar9tvo ter železollvarstvo. Cena »L— ZDRAVILNA ŽELIŠfA TJ «r m nI. Cena K centov LISTKI Spisal Ksavar Meftko. <144 strani.) Cena 70c MARKO SEN J ANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MALENKOSTI Spisal Ivan Albreht. (l-t) strani.) Cena 75c Po 50c zvezek Andrej Trrnovae (Ivan Albreht) Bete noti mali Junak. (DostojevskiJ) Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Frane Frlseh) Verne du&e v vieab (Prosper Mirim«) ZI VI IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih doiglb poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem ■iovanatm do daoaA&Jega dne. Knjiga Je verno srcalo nafiega ftivljenja ln trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih ve« kot mu more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo. IS POGLAVIJ — 41S STRANI V PLATNU VEZANO Cena $2. PeUnlna platans Po 75c zvezek Belfegor (Artur Bernede) Pe strani klobuk (Damlr Feigel) Po $1 zvezek Veridieua (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingrlnskl otok (An*tole France) Po $1.50 zvezek Zločin ln kazen (F. M. DostoJevaklJ) ■ (Nadaljevanje prihodnjič.) Poznani slovenski par Mr. m Mre. John Zakrajšek, ki lastujeta dobro idočo farmo v LeRov, pri Painesville, O., nedavno praznovala 40-letnicoi srečnega zakonskega življenja, \ in 'Mrs. Zakrajšek je pri tej' priliki praznovala tudi svoj J rojstni dan. Poročila sta se v j Cerkvi sv. Vida v Clevelandu,' a poročne obrede je izvršil takratni župnik Rev. V. Hribar. Oba sta doana iz velikih La6č. Trije otroci jima še živijo in so vsi poročeni, namreč sin. Louis, ter hčeri Frances Struna Ln Ghristine Mhižič. Mrs. John M4T5 . T1 ,„ .. T Brodnik iz Edna Ave., ie sestra1 '"^ster i^oya- pise: iz pi- Mis. Zakrajšek, Mrs. J. Cm,^ del\za oerman ie fca nostra Mr Za rekonstrukcijo Srtnje,, poroča- krajška. Zakonca imata* tudi j0'JdaJ>0?si £ ^^ * ^^ nekje m Dolenjskega. Zena mu1 ^ ' je umrla pred 2 letoma in zapušča dva sinova, Antona in Johna. Ttne 14. avgusta je v najlepši moški starosti 36 let preminil znani trgovec z muzikali-iami in učitelj igTanja na harmonike, John Zainer. Bolezen ga je mučila že dalj čaea. Po- lon, O., dva vnuka ter več drugih sorodnikov. i— Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu Mrs. Karolina ivaužek, roj. Pušlar, v starosti 66 let. Doma je bila srednjih Sol po zrelostnem iZn pitn obvezno vstopiti med delavce. vztrajati preko poletja. Dijaki bodo imeli možnost, da se v oktobru pravočasno vpišejo na univerzi. "Tagespost" poroča: Na Hrvaškem obstoja do zdaj 200 neainških kooperativ. TJstvar-| janje novih je v feku. '"Neues WienJer Tagfalatt" poroča: Delegacija 25 članov vsta&ke mladine bo odšla v kratkem na Slovaško, kjer bo ostala tri tedne v skupnem taboru s hitlerjevsko in slovaško mladino. <"Neu.es Wiener Tajrblatt" poroča: Po naredbi ministrstva KVIŠKU SRCE — (ftt. 355) x Inčev — 224 strani v belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2K z Inčev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (St. 498) z 4 1 nčev — 256 atr&^l ▼■ter« Sv. Krile v Pot Cena $1JW RAJSKI GLASOVI—št. 418) x 4 infev — 255 strani Titevfil Sv. Krliev Pot Ceno $1-5« NEBESA NAd DOM — (St. 415) 2\ x 4V4 in«ev — 384 Lnfev Cena 75t SKRBI ZA DUŠO (fit. 408) 8 * inčev—512 strani Cena $1.73 NEBESA NAŠ DOM—(St. 415) 2% x 4Va InCev—straul Cona 75e (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltvenlke po selo nizki ceni, J lil tudi moremo prodajati po