Izhaja koncem meseca. Naročnina letno 20*— Din, poluletno 11*— Din. Posamezna številka 2*— Din. Izdaja konzorcij »Domačega prijatelja**. — Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek. — Upravnik agr. Vladimir Sergejev. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 24. — Tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani. — Odgovoren Mihael Rožanec. Vsebina. Žegnanje. (Gustav Strniša.) — Sonet. (Miran Jarc.) — Milena. (Vladimir Hudinjski.) — Blodnici. (Mirko Kragelj.) — Žalostna Ljubezen. (ltadivoj Rehar.) — Med dopustom. (B. Podgoršek.) — Slovenska likovna umetnost na letošnjem velesejmu. (Spectator.) — Nad oblaki. (Lojze Fakin) — Velesejmska razstava naših inserentov. — Praktični nasveti. t Vsem našim rodbinam priporočamo KOLINSKO CIKORIJO pravi izvrstni pridatek za kavo. PROJA DIŠAVE Zapomni si, da uporabljam samo dišave z znamko „PROJA“, • ki so zajamčeno pristne, dobre in čiste. DOMAČI PRIJATELJ Mesečnik za zabavo in pouk. Leto I. 31. julija 1927. Štev. 7. Izhaja koncem meseca. — Naročnina letno 20*—D, polletno 11’— D. — Posamezna št. 2’—D. Izdaja: Konzorcij „DOMAČEGA PRIJATELJA". — Odgovoren za izdajateljstvo in uredništvo urednik Emil Podkrajšek. Ljubjana, Sv. Petra cesta št. 24. — Upravnik agr. Vladimir Sergejev, istotam. Tiskali J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Odgovoren Mihael Rožanec. Gustav Strniša: ŽEGNAflJE. (Odlomek iz kmečke povesti.) Pri mlaki za vasjo sedi bajtar Pere-grin, gleda polno luno, ki plava nad njim in jo prijazno nagovarja: »Vidiš luna, tako jjie na svetu, za poštenjaka že ni nikjer več prostora! Midva sva si zelo slična, bolj kot se tebi dozdeva; poglej, ti laziš po noči okoli, tudi jaz, če le morem; ti se spreminjaš, tudi jaz sem se pošteno spremenil; kje je že tista moja fantovska lepota; tvoja glava je vsa plešasta, moja tudi. O kako sem nesrečen! Najboliji me jezi, ker popiva moja stara; če si ga jaz privoščim, naj bo, to mora biti, saj sem gospodar in moram za vse skrbeti; da ga pa hoče žlampati tudi baba, ta salamiinska Urša uršasta, to je pa že vse preveč! Poglej lunica ljubljena, kaiko se tebi prijetno godi, res prijetno! Vsak večer se tako lepo ogleduješ v šumečih valovih in sanjariš na božjem nebu ter mešaš zaljubljencem glave; a mene pa gladi doma molja stara z brezovo metlo in trdi, da sd me ti trkala, čeprav si popolnoma nedolžna, saj se še ne zmeniš zame! Vidiš takole babo imam! Še tebi ne da miru in se spodtika nad teboj. Kadar se spomnim nanjo, mi je tako tesno pri srcu, da bi se najiraje vrgel kar v vodo in utonil. Pa nalašč ne, potem bi babnica toliko brezskrbneje živela in moja koča bi kmalu splavala po njenem grlu.“ ^ »Kaj modruješ Peregrin, se začuije hripav glas; po stezi pride sivi zidar Milež, ki se skoro spodtakne nad Peregr.inom, ležečim v Skupina Martuljek pri KranjskigorL travi. Pojdi z menoj Peregrin, bova zapela tvoji stari podoknico. Jezen sem nanjo, saj me je ta bavbav zadnjič zmerjal, da te zapeljujem v krčmo, kot bi vsak sam rad ne šel. Kaj ne preljubi moj Peregrinček, da je res dober v in ček?" „0, dober pa dober", vzdihne Peregrin, pograbi z desnico ohlapni suknjič suhega Mileža, se upre vanj in se skobaca na noge. Milež se zapači, zasope in se globoko skloni kot bi dvigal istotno težo ne pa malega Peregrina. Polje molči. Zefir upogiba klasje, ki valujoče šepeta svojo večerno pesem. Vas spi. Seni in tja mežika drobno okence in vabi zaljubljenega vasovalca. Naša znanca jo 'mahneta na drugi konec vasi klicat Uršo. Milež lahno “■potrka na okno in začne: »Urša oh Urša, tvoj stari te pozdravlja in še od tebe poslavlja, ker si mu vino branila, ga je hladna vodica utopila!" ' »Ti slepar ti, ki rogoviliš pod oknom, kdor si že, si slepar", robanti zaspana Urša ' ter se godrnjaje preobrne na svoji slamnicij da zaškriplje stara postelja in milo zajavka sivi maček pod mizo, ki si ne more iti poiskat večerjo, saj je okno dobro zaprto, a starka je zopet nanj pozabila in mu ni privoščila grižljaja. Peregrinček skače okoli Mileža, se vrti kot vrtalka, naposled se široko razkorači pred oknom, se napihne kot žaba in poskuša s tujim, debelim glasom: »Urša, kmalu se boš spet možila, a tacega oslička ne boš več dobila!" »Kot si ti rogovila", zasika Urša, ki spozna glas svojega moža, skoči pokonci in hiti k oknu, da bi ga zapodila spat. Peregrin in Milež odskočita, si padeta v neprostovoljni objem, se zamotata in zakole-bata po nizkem bregu. Urša stoji pri oknu, gleda klopčič, se tolče po stegnih in rezgeta zadoščenja. Milež se vjame za vrbo, takoj za njim se prikotali Peregrin, z združenimi močmi se skobacata kvišku, ječita in preklinjata ter se lezeta krepčat k krčmarju Preklji, ki jima zaspan odpre. „Da tudi nista mogla preje priti!" „Le potolaži se,“ ga miri Milež. Kdo bo nocoj spal? Poglej luno, cela vedra mesečine razliva na zemljo, ti se pa bojiš za svojo kislico. Hitro ga dajmo vsak par kozarcev, potem jo pa skupaj mahnimo čez hrib v sosednjo vas na žegnamje." Preklja momlja nekaj v svojo brado, prinese vino, se krepča na zidarjev račun, kmalu mu lice zasije in ko ga Milež še enkrat povabi, odhaja ž njima zadovoljen. Kot ogromen zelen kastorec stoji na ravnini hribček, po nijem lezejo vsi trije, si dajejo pogum, pomagajo z rokami, se pridušajo, butnejo včasih vsi trije skupaj z glavami, a vendar prilezejo brez posebne nezgode na vrh, kjer Milež cvileče za-uka, da gre skozi ušesa. Peregrin predlaga, da bi zapeli. Debeli Preklja zgrabi oba za ovratnike, se široko razkorači in kmalu odmeva v sosedno vas Grablje hreščeči pozdrav njenih novih gostov, ki prepevajo o žegnanju in vprašujejo vaškega patrona, kaj jim bo dal, ker jih je zvabil pod svoj zvon. »Čakajte, takoj boste dobili," se oglasi tedaj izza hrasta vaški pretepač Luka, ki je čakal sosednje fante, da bi jih namlatil. »Ker so vaši fantički odnesli noge okoli hriba, mesto da bi prišli čez hrib v moje pesti, kot sem mislil, bom pa vam naložil, kar sem hranil za vaše mladiče!" Luka zavihti kol, krčmar zahrope, Peregrin in Milež se poženeta po hribu, a Preklja lovi stokajoč udarce, ki padajo po njegovem hrbtu. Kranjskagora. „1 saj ste vi Preklja," zavpije tedaj Luka z nedolžnim glasom in odneha. „Vas pa še takoj spoznal nisem, ona dva sem pač spoznal in nič bi jima ne škodilo par udarcev, a nad vas bi se pa ne spravil, saj sva še nekaj v sorodu, pri kredi namreč." Preklja si drgne hrbet, se pači in godrnja ter odhaja počasi po hribu za svojima tovarišema. Pri Burji na vasi je vse živo, ves vrt je v luči, med drevjem odsvitajo rdeči balončki in bulijo skozi drevesne veje kot bi se čudili, da so morali baš na kmetih neslavno začeti in končati. Na bližnjem škednju odmeva harmo- U diti okoli miz, iztezati jezik in zbadati znance, ki so se mu smejali ter mu vračati milo za drago. >. Milež, ki je sam ostal pri mizi je kmalu zakimal, čeprav je vladal okoli njega tak hrup. Mož ga je srkal že par dni skupaj in zato se je znašel naenkrat v nekakem polusnu. Baloni nad njim so oživeli ter jeli goreti,, bele svečke so se nagnile in čutil je njih pekoče kaplja Silno ga je peklo, vzdihoval je in si tiščal suknjič čez glavo, pa ni nič pomagalo. Divje je zavpil in se predramil. Ležal je na vrtu pod mizo, iz prevrnjenih kozarcev je kapljalo vino, a mizni prt si je tiščal pod glavo. V nanj nika in klarinet: „Tita, tinta tintara, tira tara^Okoli njega so stali ljudje, se smejali in nor-tirata, tatarata tata- ” čevali, a bedasti Či- žek mu je tlačil v ton." Peregrin sede z Miležem za napol prazno mizo v kotu vrta; a Preklja, ki je slutil, da ga bosta pritisnila, naj jima plača pijačo, se je naenkrat jel izredno zanimati za ples. Pre-ril se je na skedenj, opazoval veselo družbo in mežikal v siju luči in prahu, ki je plaval okoli. „0, ta meglica, večerna," je naenkrat kriknil. Zagledal je debelo> Agato, ki ga je pred 15 leti ljubila in mu podarila punčko, ki pa je prav tako hitro umrla, kot sta se oba zaljubljenca drug drugega naveličala. Preklja in Agata sta si pa ostala vendar dobra prijatelja in še vedno sta rada pokramljala. Tudi nocoj se je Agata Preklji prijazno nasmehnila. Dedec se je preril do godcev, vrgel na mizo „kovača“ zavpil, naj zasviiraljio polko, pograbil Agato in zaplesal. To ni bil pravi ples, temveč nerodno cincanje in zamahovanje z rokama. Mladi svet se je prismuknjenemu oštirju smejal, Agata je rdela, a Preklja se ni menil za ves svet in je cincal dalje, dokler godba ni vtihnila. Potem je odšel s svojo plesalko k njeni mizi, kjer sta se pričela veselo pomenkovati in buditi mladostne spomine. — Peregrin ni dolgo sedel pri Miležu. Jel je ho- Planica. mu usta velik flancat. Peregrin je med tem prikolovratil do gruče fantov, ki so pili stoje iz steklenega škornja kisli cviček. Ustil se je, da se jih ne boji, da njega nihče ne užene, ker je stara korenina. „Da, da, nihče ti ni kos," ga je zasmeli-ljivo pohvalil Anžurjev Tomaž, ki je v domačem mlinu nalagal stotne vreče kot bi dvigal lahko žogo. „Nihče te ne užene Peregrin ček, če bi ne bilo tvoje Urše; ampak ta te pa zdela!" Peregrin je bil jezen, fantje so se hahljali in mu napivali. Bentačil je, da premalo spoštujejo starost, a pil je vendarle od njih. Počasi se je jelo daniti. Sklonjenih glav so ljudje odhajali, kot bi se bili sramovali novega dne, ki jih je zalotil pri njihovem rajanju. Peregrin in Milež sta se peljala pod pazduho, se lovila, mahala z rokami in si prisegala večno prijateljstvo. Za njima se je majal Preklja in zaman poskušal z rokami na trebuhu virteti palce kot je delal včasih doma in odgovoril, če ga je kdo vprašal kaj dela, da melje čas. Ko so dospeli na vrh hriba so počivali. Peregrin se je hipoma spomnil, da ima s seboj steklenico borovničarjjia. Vzel jo je iz žepa in skoro vso kar sam izpraznil. Milež je jadikoval, kako je žejen in požlampal ostanek, a Preklja je sedel mirno na svojem mestu in strmel v nižino, kjer je vstajalo sonce. Predno so odšli v dolino jih je zaneslo še v cerkev, ki je bila to noč odprta. Iz slepih lin so tjim kazali fantalini osle in Peregrin se je zaman napenjal in jih zmerjal. Razsrjen se je kar zaletel v cerkev, kjer je v glavnem altarju sameval svetnik Urban. Tedaj je doseglo sonce cerkvena okna in se razlilo po cerkvi. Pijani Peregrin je delal začuden obraz, si mel oči in suval Mileža: „Ali ne vidiš, Urban je oživel, iz zlatega grozda v roki se mu cedi sama sinjava v bledečo škodelo, ki mi jo ponuja. 0 svetnik, saj si ne upam, pijanec sem in živima, kako naj mi bo dovoljeno piti iz tvojih rok!“ „Molči šema", ga je zavračal Milež, „ali ne vidiš, da si v cerkvi!“ Peregrin je pa govoril dalje: „Odpusti mi svetnik veliko sem zagrešil, a tudi pokoril sem •se! Rog naj ji odpusti, moji Urši, za pokoro mi jo je poslal! A baba niti vere nima, samo tebe še časti, ker držiš v roki grozd in samo nate se zanaša, da jo boš tam zagovarjal, babo prismojeno." Preklja je Miležu namignil, pograbila sta Peregrina in ga šiloma vlekla iz cerkve. Bil .je že ves višnjev v obraz in Preklja je dejal, da je to nevarno. Zunaj se je Peregrin polagoma zavedel in mirno zadremal v mokri travi. Predno so prišli vsi trije bratci v dolino, je sonce stalo že visoko na nebu in spuščlalo svoje zlate pšice na njih butice, kot bi jih hotelo razsvetliti z bleščavo. Milež je zaspal na Prekljinem vrtu, a Preklja se je spravil k vodnjaku, si zlil vedro vode na glavo, se parkrat pretegnil in šel ozdravljen klicat svojo naglušno deklo Špelo, da mu je skuhala zajtrek. Peregrinček se je spravil pri Prekljii na hlev. Huda vročina mu ni pustila spati, vedno je bledel in naposled zbežal na vrt, kjer se je zvalil pod košato jablan. A kmalu je skočil kvišku, buljil pred se in se zaletel proti Miležu, ki je mirno spal pod tepko ves obžarjen od sonca: „0 brat moj nebeški", je vpil Peregrin, „o sveti Valentin, zakaj spiš, ah ne vidiš, da si danes poveličan, z zlato krono venčan ležiš pred imenoj! Vstani in pojdiva! Poglej, sonce je spletlo biserno lestvo, pojdi stopajva v nebo! Nebeška procesija naju čaka, sam sveti Urban prihaja, iz njegovega grozda se cedi vino, sama nebeška kapljica, smehlja se nama svetnik z zeleno trto okrašen. O pojdiva, žejen sem, strašno žejen!" Ti bom že jaz ugasila žejo," se je tedaj oglasila Urša, ki je prišla iskat svojega moža k Preklji, „celo noč si jo gasil, zdaj si se vendar že nažrl!" Peregrin je zmešano pogledal svojo ženo, se žalostno nasmehnil ter stegnil roke k jablani nad seboj: „Ljudje, ali ste danes slepi, poglejte vendar to čudežna zelenje; z oblaki se spaja v sinji most, zakaj ne marate z menoj na pot —, na pot?" Starec je še nekaj zamrmral, se sesedel in umrl. Miran Jarc: • Sonet. Kedaj te čut sem tisto pesem dalje? Strt svet je v meni zaihtel proseče, Kje sem roke razprožal v mrak samoten? zavzet sem sklonil se nad svojo tajno Spet se oglaša li privid begoten? kot romar, če se ustavi pred nekdanjo O, zvok, ki spet razgibal mi speč val je! domačo hišo — hramom mirne sreče. O, še prebiraj po klavirju s prsti prebelimi in drami moje strune da, razviliran, tišinsko ti zapojem. Že davno ni več zvezd na nebu mojem. Kako preštel bi vseh molčanj tolmune? Kje nehajo se križi v dolgi vrsti? a' Vladimir Hudinjski: Milena. »Prijatelj, danes si med nami in bogve kedaj zopet prideš; ne premišljuj predolgo, kajti noč nam je včasih še prekratka in nocojšnji načrti so velikopotezni,“ tako je čvekal Deževalo je brez prestanka. Veter je ugašal edino plinovo luč z razbitimi šipami — znak zaduhlega življenja... Trepetal sem mraza; nemirne misli so me vznemirjale v Radovljica. Savo, odličnjak med študentovskimi ponočnjaki, izvržek med nepokvarjenimi, ljubljenec zablodenk. »Čemu pomišljaš? Ali sanjaš še vedno o petošolškem idealizmu? Z nami, da vidiš življenje brez fantazije, da izpiješ čašo življenske naslade, da boš ljubezni pijan. Amor vincit omnia, mu je krohotajo sekundiral stari znanec iz podstrešja na Elizabetni cesti. No, še sem jim odgovoril in že so mi potlačili vihravi klobuk preko čela, prijeli me za suknjo in me tirali zmagoslavno po dolgi temni ulici neznano kam, kol bi jim bila zagotovljena največja nagrada za pridobljeno izredno žrtev. bojasti pred tujimi načrti tovarišev in negotovim ciljem te pozne hoje ... „Še daleč? — Kami vendar?1*, sem se oglasil boječe. »Bojazljivec 1“ je zarenčal Franjo in me skoro omamil z duhom po slivovki, ki mu je prihajal iz širokih, raztegnjenih, vedno smrdljivih ust. „V kraljestvo Venerino. Tam je naš dom, ne, mnogo lepše je tamkaj — raj na zemlji...“ »Kraljestvo Ve—“, sem ponovil tiho, neslišno, kot bi se predramil iz težkega sna. V bližini se je naenkrat oglasilo prosto-veseljaško petje pijančevo »za jedan časak ...“ in že so prodirali skozi dežni pajčolan rdeči prameni velikih obločnic in vedno bolj osvetljevali molčečo okolico- pred nami. Prišli smo do velikih neometanih hiš z razsvetljenimi okni, skozi katera so silili krepki akordi razposajenih dunajskih šlager-jev in hrupni glasovi pijanih. „Na cilju!“, je vzkliknil vzradoščen Sava. Ustavil se je pred visokimi zelenopobarvanimi vrati z malo linico. Trikrat tj|e udaril s pestjo po njih in zaklical: „Peter odpri!" Odprle so se; za njim se je pojavila nizka in popačena odurna pošast, tip pravega notredamskega grbca, kakoršmjega je tupatam videti v filmu. Klanjala se je skoro do tal, kot bi ji to pripisoval posebni ceremonijel iz nevem katerega stoletja prošlosti. Tovariši so me porinili v vežo, pomežiknili vratarju in nametali nanj svoje površnike. Vrata so se s težkim udarcem zaprla za nami in zarožljali so ključi. „Tu Ijte naš dom — tu naše zemeljsko kraljestvo," so zamrmrali tovariši unisono, kot da so jim te mehikozveneče besede početek njihovi vsakdanji jutranji ali morda večerni molitvi. Ko pa so odprli pred menoj motna steklena vrata salona, tedaj so mi predočili vso alegorijo hotenja, ljubezni, naslade in propalosti. Kakor rudarju, ki pride po večurnem delu globoko doli pod zemljo med črnimi, s temo in mračnimi sencami obdanimi stenami, v beli dan, — so se mi zapirale oči razkošnega bleska številnih lestencev. Oslepljene so bile sijaja krasnobrušenih zrcal. Zasanjan, nevedoč, da nosi tudi zemlja raj, sem stal ostrmel in nemeneč se za hrupne pozdrave naslade pijanih mladeničev, pozno znorelih mož z že skoro pobeljenimi lasmi in zablo-denih deklin, novodošlecu — meni. „Aili vidiš ta sijaj, to brezskrbnost in tako brezmejno ljubezen brez prevare?", mi je zbadljivo govoril Stevo kakor satan v puščavi, ki je obljubljal Kristu za smrtonosni skok zemeljsko kraljestvo. „Tu je realizem sanjavih petošolskih pesmi,, ki si nam) jihi vedno kritikoval. No, kaj porečeš nocoj? Govori! Čemu molčiš? Krasna snov, kajne? Še bo- pesmi in črtic, a ne več tako neumnih, v katerih bi pel slavospeve zastarelemu idealizmu." Tako je govoril on — brat med sestrami v dišečih tančicah. Posedi i smo na mehke, z vijoličastim baržunom prevlečene klopi pod velikim s težkim zlatimi okvirom okrašenim zrcalom. Začudenju in ogledava-nju ni bilo konca. Kroginkrog težkoobložene mize rujmega šampanjca in rizlinga, za njimi na divanih in safianastih foteljih v sladkih objemih mlada in stara življenja, da nekatera celo- z izrazom doživetja, druga z izrazom izžitosti na zaspanih obrazih, a vendar mladeniško veselih. Za klavirjem iz žlahtnega mahagonija drugi grbec v zamazanem fraku z namršenimi umetniškimi lasmi in staromodnim ovratnikom. Pozvonil je Milivoj z zvončkom na okrogli marmornati mizici in že je stala pred nami zala Furlanka, kot bi vzrastla iz srebropenih morskih valov divna vila, z buteljko v rolki in nam vesela polnila čaše. Vznešeno dekle, temnih kodravih las, žarečih oči, iz katerih sta žarela kot peklenski žar: strast in podlost. Nasmehnil se )ji je Savo in se je obregnil. Prijel jo je za nežno roko, privil k sebi in naslonil lahkomiselno študentovsko butico na bujne nedri. Kako blažen je bil, kako srečna ona, Armanda. Pa kako ne bi bila, ko se ji je dobrikal on, ki je veljal za naj lepšega obiskovalca Venerinega hrama. Pri sosednji -mizi ji je nekdo v ljubosumnosti namignil. Odšla je iz isobe, on pa za njo... „Gotovo se še spominjaš na pesnitev o Romeu in Juliji? Nili to lepa ouvertura k njej, alj pa prava slika iz Fausta, ki je pa včasih sicer tudi dobra prilaga življenju", je duhovito govoril Boris in v dušku izpraznil čašo. Franja so vznevoljile venomer vrsteče se fraze. Saj vendar nismo prišli sem, da bi reševali morebitne filozofske ah psihološke probleme. Govori pametneje! Felise, qui potuit re-rum cognoscere causas — je rekel nekoč Vir-gil. — Pianista! Sviraj odi omak iz Hoffmanovih pripovjesti! Barkarolu! Znaš? Gon anima!" Bledi pianist se je predramil, si popravil zmršeno umetniško frizuro in očala. Lahno se je dotaknil belih koščenih tipk. In zdaljci je zadonelo talko nežno in tako milo v številnih glasovih, kot bi se poigravali lahni morski vali v večernem vsemirju z malo barčico v pristan vračajočega se ribiča. — Pred leti sem slišal igrati med preperelimi stenami ljubljanskega gradu ujetnika Italijana na gosli. Igral je .^serenado", ki mi je čudovito ugajala im veljala do danes kot najmežnejša in najbolj čustev polna melodija. — Toda nocoj? Kaj je bilo vse ono otožno igranje človeka v tujini, zasužnjenega, ki je sanjal v bolestnem domotožju, iki je hrepenel po solnčni domovini in zlati svobodi, v primeri z nocojšnjim igranjem, ki je izražalo nekdanji blesk benečan-skega življenja in oživljalo idilo ljubezni v bogato okrašenih gondolah v mesečini poletnih večerov. V lahnem valčkovem tempu so se zazibala vitka telesa povsebljenih kač, zadrhtela strasti, približevala se in zopet oddaljevala. Tesni objemi — drhteči šepet — dolgi, vroči' poljubi... Tovariši so se poizgubili... Očaran nad tolikšnjim razkošjem in ljubeznijo bi bil doskora zasanjal, da ni pristopila k meni mlada Črnogorka Milena. Počasi se ■je približala v negotovem odločevanju; položila mi je roko okoli vratu in me boječe poljubila na čelo. „Čemu si otožen? Ti ni všeč med nami?“ Skoro bi ji bil rekel, naj me pusti v miru. Pogledala sva si iz oči v oči, ne da bi govorila. Govorili so pogledi. Tako mil in otroškonedol- žen pogled izpod širokih temnih obrvi, poln miline in z izrazom bolesti. Planil sem pokonci, da bi jo objel, jo privil k sebi, poljubil, tako iskreno, toda — srce je podleglo, roke so omahnile... Morda je uganila, da domuje v mojem mladeniškem -srcu še neotopel čut idealizma, morda je mislila, da se baš v tem trenutku obujajo spomini zvesti ljubici tam kje v dalji; in misli na me nezvestega. Pogledal sem ji v oči, iz katerih je pravkar kanila težka solza na moje čelo. Tedaj pa se me je proseče oklenila in me rotila, da grem z njo tja, kjer je mir, kjer je zaklenjena zibel njene pregrehe. Prijela me je za desnico in me peijiala po ozkih koridorjih, potem dalje po s perzijskimi preprogami pokritih stopnicah, gori v prvo nadstropje. Utrujen sočutja in notranjih bojev, sem stopal poleg — pravi tovor njej. Bilo mi je Jkot bi bil docela zavržen, osamljen in da se me je oprijela usoda, hoteč me popeljati v beli dan, na pot v neznano življenje... Mirko Kragelj: Blodnici. Jaz človek vidim v tebi le človeka, Malikovalec sle pred te pokleka potapljajočega se brez moči v mlakuži; in svojemu nagonu slepo služi; slabič v bližini tvoji se okuži da, ko nasičen se s teboj razdruži, in strupa ti donaša mesto leka. te — trešči v tla, izmozgana pokveka. Potem pa gre in roke si očisti ter iz daljave nate s prstom kaže in v svetlohlinstvu se vrstnikom laže: „V obraz bi pljunil grešnici nečisti!“ — Jaz pa sem gledal v tebi le — človeka, ki mesto strupa treba mu je — leka. Radivoj Rehar: Žalostna ljubezen. Moje srce je čudežno vzcvelo v temno jutro, v tožen dan, moje srce je tebi vzcvetelo iz svojih krvavih, bolečih ran. In tisoče nitk je naju zatkalo v jedko-bolesten, žalosten sen, in tisoče nama je strun zaigralo otožne pesmi otožni refren. In tožno je jutro poljubilo daljo, z žalno zaveso zastrlo je svod — in midva sva šla brez slovesa narazen, vsak svojo sva šla, vsak svojo pot... B. Podgoršek: Med dopustom. Ej to je veselje! Dva tedna v planine, nekaj dni na Bled, ali Bohinj in če bo kaj denarja Bled. ostalo, pa še k morju. To je pripravljanja pred odpotovanjem. Z mrzlično naglasijo se polnijo kovčki in potna košara, ter nahrbtniki. Nakupovanje še vseh potrebnih in nepotrebnih rekvizitov nam je posebno prijetno delo, ker se nam denar nič ne smili. Kaj za to, če razmečemo nekaj stotakov več ali manj, saj smo celo leto varčevali, (lakorekoč smo si prihranke od ust pritegovali) samo za to, da smo lahko nekaj tednov zapravljivci. Ker je lakota na deželi, pri kopanju in brezdelju veliko večja kakor sicer, sem iz previdnosti nakupil tudi znatno količino priboljškov za želodec, tako za sebe Orco sir in Mardešičeve sardine, za ženo in otroka pa Stolhverk čokolado in Bizjakove kekse. Da bo odhod tern lepši, smo si najeli av-totak-sameter, in zabrneli proti kolodvoru. Prtljago smo oddali kot’ brzovozno blago, želeč, da srečno dospe v Bohinj, mi pa smo se z nahrbtniki stisnili v že precej poln voz. „Z Bogom pusta Ljubljana, adijo prijatelji proč z dnevnimi skrbmi in k vragu službene dolžnosti", to je zadnji moj pozdrav, ko nas potegne vlak proti Gorenjski. V vagonu je razbeljeno kakor v peklu, toda to nam ne kali veselja. Otroka si slečeta srajce in tudi meni bi prijalo, da vržem cunje raz sebe. Toda glej ga spaka, naša soseda nekaj godrnja „o pokvarjenosti in nemorali starišev, ki dopuščajo otrokom, da si razgaljajo telo". • ,Ti hinavščina ti deviška1, si mislim sam pri sebi, ko pogledam godrnjajočo starikavo devico. „Tako sedaj pa nalašč" in si potegnem srajco čez glavo. Hu, to je bilo furija. „Kcndukter, sprevodnik," je kričala in hotela potegniti zasilno zavoro, ki jo pa k sreči v tem staropctopnem vagonu ni bilo. Ko srečno prikliče moža, ki nosi odgovornost za potnike, sem bil že zopet oblečen, ker kaj se ve, če bi me ne zašili radi sramu vzbujajoče nagote, za štirinajst dni. No, ta bi bila lepa, namesto na letovišče, pa v špehkamro. Potolažil sem sprevodnika, češ oša je zašla Šum v Vintgarju. za srajco in sem mu celo pokazal, kje me je opikala. Tako sem prevaral moža strogega službenega obraza. No, lepo se je začel naš dopust. Prešerno veselje me je kmalu minilo in sem želel konca vožnje, posebno še iz razloga:, ker se mi je boljša polovica škodoželjno po-smihovala, češ „ali te je ugnala?44 „1, kdo se bo kregal44 sem se iz-govarj al in tuhtal, kako bi sitnici vrnil. Spomnil sem se, da nosim s seboj za starega Franceta, ki pase živino pod Mi-šeljim vrhom novo fajfo. Hitro sem izvlekel oboje iz nahrbtnika in dasirav-no nisem kadilec, sem si nabasal pipo s smrdljivim tobakom in vlekel, puhal ter pihal s tako vnemo, da je bil naš oddelek kaj hitro polen dima. Pri tem me je žgalo po grlu in ustih, da oddelek. Bil je pa tudi že skrajni čas, ker meni je postalo tako nesrečno tesno okrog želodca, kakor takrat, ko sem dobil na vožnji v Aleksandrovo morsko bolezen. Žena je s skrbjo izpraševala, kaj mi je in zakaj sem tako zelen v obraz. Hitro sem se izgovoril na ,.srčno napako4, ker nikakor nisem hotel, da bi vedela resnico. Vesel sem bil, ko smo dospeli na Dobravo kjer smo izstopih in jo mahnili proti Vintgarju. Pri Šumu smo se ohladili in po ogledu vse krasote odšli na Bled kjer smo v jezeru splahnili raz sebe ljubljanski prah. Po primernem okrepčilu smo se odpeljali Bohinjska Bistrica. Bohinjsko jezero. -v sem kašljal kakor pri največjem prehladu, z avtobusom po lepi dolini k Bohinjskem jezeru. 'I'oda tudi mojo .sosedo je lomil kašelj in ni bilo Pogled na vrhove — velikane — in pogled dolgo, ko se je godrnjaje preselila v ženski na čudovito sliko Bohinjskega jezera nam je vzel razposajeno razpoloženje. S pobožnostjo v hinjskih gorah. Prehrana vojaštva v tem kraju srcu smo zrli na raj naše zemlje. Nehote sem je bila pičk> odmerjena še manj pa so hrane stavil vprašanje, čemu hodijo naši ljudje izven dobivali ujetniki, Iki so morali težko delati. Po-naših mej, ko imajo doma toliko krasote v leg tega se jih je na vse mogoče načine trpim-najbližji okolici. Tam v tujini morajo plačevati čilo. Ni čuda, da je marsikdo skušal pobegniti, težke denarje, tu bi pa uživali za male svote Tako tudi ta dva mučenika. Vojna žandanme-vse ono kar more narava nuditi. rijiska patrulja ju je zajela nad Komarčo in Triglav. Pri Logarju so nas prijazno sprejeli, kjer smo pospravili došlo prtljago in se takolji po večerji odpravili k počitku. Naslednje jutro smo se na vse zgodaj s čolnom prepeljali do Ukamce, kjer so nas pričakovali naši znanci. Skupno smo odšli proti Savici in po stopniščnem potu na Komarčo. Pri grobu ruskih mučenikov smo v pobožnem razpoloženju zapeli nekaj žalo-stinik, katero petje je čudovito vplivalo v tej tihi planinski krasoti in nas spravilo v ganotje. Žalostna je povest tega groba, ki jo pripovedujejo Bohinjci. V vojnem času je gradila Avstro-ogrska armada z ruskimi ujetniki ceste po bo- prignala v dolino. Poveljnik ujetniškega tabora, neki Madžar, prepojen vojne okrutnosti in sadizma je ukazal, da pelje ubežnika ista patrulja nazaj na isti kraj, kjer so ju zasačili in da ju tam postrele. Ker se je ta patrulja branila izvršiti to kruto povelje, je bila takoj poslana na najbolj eksponiramo točko italijanske fronte. Rusa SO' pa odgnali okrutnejši vojaki. Sama sta si morala izkopati grob, na kar so ju ustrelili ter za silo zagrebli. Kakšne grozne občutke sta imela ta dva mučenika, ki ista morala umreti na tak okruten način. Koliko gorja je napravila vojna po besnel ost. Težko nam je bilo, ko smo grob in spomenik, ki so ga postavili 1. 1923 na inicijativo g. Pusto-slemška slovenski planinci, 'prepletli z rožami. Kakor, da bi nebo samo žalovalo je začelo pršiti in težkih misli smo prehodili pot do Sedmerih jezer. Vsled dežja smo morah ostati v turistovski koči pri Sedmerih jezerih. Po noči je nastal vihar z bliskanjem in strahovitim treskanjem, kakor bi pobesneli vsi elementi. Jutro pa nas je dobilo v postelji z najlepšo modrino na nebu, tako, da smo hitro vrgli raz sebe odeje in moja otroka še nista nikdar bila tako brzo oblečena kakor tisto jutro. Hitro smo popili kavo' in odšli mimo jezer proti Hribarici. V prijetnem hladu smo se veselo vzpenjali po dobro izpeljanem potu. Divoto tega gorskega kraja je treba samo videti, popisati se ne da. V Aleksandrovem domu smo privezali dušo* im želodec ter odrinili naprej. Po 3/4umi hoji smo dospeli na Kredarico. Nebo je bilo čisto, brez sleherne meglice in jasen razgled Triglavsko jezero. na vse strani. Nekateri iz naše družbe so izkoristili to priliko in se še isto popoldne povspeli • na vrh Triglava. Jaz pa sem dostop radi otrok odložil na naslednje jutro in smo se raje razgledovali po gorskih velikanih ter po dolinah iskali zmane kraje. Po večerji smo otroka spravili v posteljo sami pa navili gramofon, ter pri imitirani jazz-band-ski hreščeči gramofonski muziki plesali one-step, tango, fox-trott in seveda tudi charleston. Nosači in domače dekline, ki so gledale naše početje so rekli, da so ti moderni plesi' „zveranje“, kar sem jim za svojo osebo prav rad pritrdil. Samo ob sebi je umevno, da je dalo veselo razpoloženje dobro vino, brez katerega pravi Kranjec sploh ne more biti vesel in katerega smo pili preko mere, navzlic naši turistovski vzgoji. Ni bilo dolgo tega in tudi domači fantje ter dekleta so se „zve-rali“ po naših vižah in pomagali so nam pri pitju in petju. Tako bi rajali še dolgo v noč, da nas ni Arh zapodil v postelje. POPPAEA izdelki so vsakomur Pariš dostopni! 50 gr Eau de Cologne 15 D 100 ............ 28 D 55 „ Eau dentifrice ustna voda 18 D katero preizkušeno in priznano od raznih znanstvenikov priporoia Societe Anonyme Poppaea. Ljubljana — Leipzig Najboljše morsko kopališče h°te,;bokaN' 50 sob v samem hotelu. L >R' SELCE terase za sončenje, gozdna sprehajališča. pri Crikvenici. Hrvatsko Primorje. Infoimacije daje: g. JOS. ZIDAR Ljubljana, Dunaj ka cesta Štev. 31. Informacije daje: ALOIS BERANEK lastnik hotela in morskegu kopališCa. Vsem c. naročnikom sporočamo, da bo izšla osma številka radi dopustov skupno z deveto številko v septembru v povečani izdaji. Slovenska likovna umetnost na letošnjem . Velesejmu. Že lansko leto se je odločila uprava ljubljanskega velesejma, da sprejme v svoj delokrog tudi propagando domače likovne umetnosti, naveže stike med umetniki im najširšim občinstvom, razširi krog redkih umetnostnih konsu-mentov in priskoči z odločno in krepko akcijo umetnikom na pomoč v težkem njihovem boju za obstanek in vsakdanji kruh. Duša in inici-jator te velikopotezne akcije, agilni in iznajdljivi ravnatelj g. Dular je nudil letos umetnikom ponovno priliko, da razvijejo v prostornem in v razstavne svrhe vzorno opremljenem pa- viljonu ših del. revijo svojih novejših in najnovej- Rihard Jakopič: akad. slikar: Deževno. r nja leta v Ljubljani in Daši nekoliko skromnejša po številu del kot lanskoletna, ki je bila sko-ro utrudljivo preobilna in prenatrpana, tudi kvalitativno neenotna, je nudila letošnja razstava sliko vzorno urejene izložbe, prav kot jih nudijo umetnostna središča velemest. Ne le, da je bila ena najzanimivejših prireditev na letošnjem velesejmu, bila je tudi ena najlepših umetnostnih razstav, kar smo jih videli zad-je žela zasluženo in splošno odobravanje najširše publike kot spe- Boiidar Jakac, akad. slikar: Novomesto, Breg. cijalnih ljubiteljev in poznavateljev umetnosti. Tudi tujci, ki se niso .mogli dovolj načuditi, da premoremo kaj tacega tudi mi, Slovenci, niso štedili s svojo pohvalo. Naši umetniki se ponašajo lahko s krasnim moralnim uspehom, dasi je dnevna žurnalistika to pot kot na neko zagonetno povelje nekako zamolčala to emi- na videz sikoro organiziran molk ni preprečil, da ne bi zlasti v nedeljah polnile tisočglave množice teh svetlih prostorov, kjer pojejo raz sten podobe čudežno lepih barv svoje čarobne pesmi, kjer gledaš večne obraze svojcev in prijateljev, odsev Tvojih gora in polja, v začaranem zrcalu vse lepote Tvoje domovine in v Lojze Dolinar, akad. kipar: Portretna študija. nentno kulturno prireditev, dasi je včasih prav gostobesedna in radodarna pri diletantskih, zato pa kar na vse grlo kričavih pojavih zelo fragmentarne „umetnosti“. Poleg zagrebških dnevnikov se je edino Jutro, spomnilo, te razstave — in še to na nekakšen ex offo — prisiljeno priložnostnega člankarja, ki je s par obligatnimi frazami zadostil svoji „prokleti“ dolžnosti. Toda ves ta bron in kamen vjeta Tvoja hrepenenja in sanje. Srečaš preprosto kmetico s košaro. S svetlimi hvaležnimi očmi kar požira vso to — doslej neznano ji lepoto — in spomni se svoje cerkvice — kjer so vsi ti svetniki sicer lepi, — toda tako temni in mrtvi — tu pa vse, kot božje solnce in prav kot zares — srečaš gospodo, ki motri to in ono in primerja v duhu s tem, kar je gledala še nedavno na Dunaju, v Berlinu, Benetkah, Parizu in vidi, da ni slabše, kar daje domovina, — da celo več in vse globlje, — srečaš tuje Ti obraze, — francoska, ruska, nemška, italijanska govorica, naše južne brate in ponosen zreš v njih očeh zadovoljstvo, da celo zadivljenje. Šli bodo in oznanjevali doma, da Slovenci le nismo takšni barbari. In že za ta veliki moralni plus v propagandi za naše slovensko življenje bi moral biti naš narod svojim umetnikom vse drugače hvaležen, kot pa da doživljajo tako nezasluženo brisikiranje našega časopisja in tako žalosten gmoten efekt, kot ga bilježi baš zadnja razstava, — ki je strl marsikateremu umetniku zadnjo nado, da si more privoščiti skromen tedenski oddih v gorski vasici in večino umetnikov pognal v vsakdanjost bede in pomanjkanja. Prinašamo nekaj reprodukcij najr markantnejših del na razstavi, ki pa so seveda v svoji črnini le medel odsev živo-pisanih originalov. V prvem oddelku je bil razstavil Nestor slovenskih slikarjev, danes že 861etni profesor Ivan Franke kolekcijo 40 slik iz vseh dob svojega bogatega življenja. Stari gospod je tvoril središče zanimanja, ki ga je s svojim živi jenskim delom tudi polno zaslužil. Njegove izredno ljubeznive in nežne pokrajine, zlasti one iz mladostnih let, Ivan Sašu Šanlel, akad. slikar: Amaterji. Vavpotič, akad. slikar: Moj sin. nudijo toliko jasne in kristalnočiste prisrčnosti in neposrednosti, da mi je dejal odličen tujec, — da bi F r a n k e , da živi pri nas v Parizu ali kje v Pragi — pomenil danes „odkritje“ in kdor ve, kaj to pomeni v umetnostnih prilikah evropskih kulturnih centrov, bo znal oceniti poklon tujca pred deli našega ljubeznivega, še vedno svežega starčka. Rihard Jakopič, Matej Ster-n e n in z nekaj deli ga. Anica Znpa-nec-Sodnikova polnijo sosednjo prostrano dvorano, ki nudi, kar zmore najr lepšega in najvrednejšega naša slikarska umetnost. To vriska in greje tako prijetno in barve valove zdaj v objem, zdaj v boj, vse v zveneče, solnčne, zdaj vesele, zdaj žalostne pesmi Sternen prinaša s smelo roko temperamentno slikane velike figuralne slike, Jakopič tihe večerne melodije, polne skrivnostnih harmonij, Z u p a n e c - S o d n i k o v a krasno ubrana tihožitja. V sosednji sobi gospodujeta oba Vavpotiča, oče Ivan in sin Bruno. Tu postajajo množice in cele gruče Se zbirajo pred krasno damo v modrini z rožnatim pajčolanom, pred srčkano punčko s črnim veselim „dakeljnom“ pred znanim kot živim zdravnikom in finančnikom in občudujejo lepote svo- liteta. Močno realistično podčrtan portret razstavlja tu še Milan Klemenčič, naš lutkar in nekaj veliko obljubujdčih pokrajin iz Florence-in Ljubljane Elda Piščančeva. Z dvema portretoma in večerno pokrajino nas je tu iznenadil Skodlar. V dvorani dalje razstavlja Mat. Jama v družbi z R i h. Jakopičem. Malo jih je, Anton Gojmir Kos, akad. slikar: Pri toaleti jega Tivolija, ki jih jim tu odkriva umetnik. Močno slikam akvareli mlajšega Vavpotiča, ljubljanske redute, motivi iz Beograda in Sarajeva vzbujajo prav tako splošno pozornost in zanimanje. Tu razstavljata tudi prof. Saša Š a n t e 1 in Henrika Šantlov a. Šantlov kvartet in njegove fužine sta vedno oblegana od občudovalcev, Š a n 11 o v a pa ugaja vsem po nežnosti svojega občutja v elegantnem tihožitju in sentimentalni otroški glavici Le z dvoje slikami je zastopan Fr. Klemenčič, toda oboje je visoka in odlična kva- ki bi znali solnce slikati tako, kot naš Jama in prav nič se ne čudim, če so ga postavljali holandski kritiki ob bok slavnemu Sisley-u in Manetu, čudim se le, da se je našel slovenski kritik, ki je „pogruntal“, da pešajo Jami stvariteljske moči. Interes vsega občinstva je seveda osredotočen na njegov velik Bled, ki žari in poje v zlatih solnčnih odsevih, da Ti blešči in postajajo temne vse druge slike naokrog. Polovico tega oddelka so zasedli trije gra-fičarji, vsi modernega in celo najmodernejšega kova. Najmodernejši med njimi, — dasi pri- troje izredno močnih umetnin. Jakac prinaša baja s prvenci, je brezdvomno Plestenjak, bogato kolekcijo' ljubkih in sočnobarvnih pa-ki razstavlja kolekcijo v svoji široki, odločni in stelov, — kot na/jsolidneijše Golarjeve pesnice ploškoviti tehniki nad vse interesantnih iskreno — iz naših dolenjskih goric, nekaj tudi iz Ljub-in močno občutenih pokrajin. Miha M a 1 e š, ljane, zasanjane portrete, poleg obširne zbirke ki razstavlja pravkar tudi v Piragi, prinaša se- grafik v vseh mogočih tehnikah od najrafini-rijo litografij — vse več ali manj plaho erotič- ranejšega bakroreza do najenostavnejšega le- Ivan Zajec, akad. kipar: Glasba. nega značaja, ki bi rad pokoketiral s perverznostjo velemestja. Pa zdravemu kranjskemu fantu ne „rata“. Kot dinamik, kon-struktivist, aktivist in glasnik revolucije nastopa Čargo s patetičnimi igračkami, ki pa imajo še daleč do barikad. Sosedujeta Lojze Dolinar, naš kipar in Božidar Jakac, eden naših na jsimpaličnejših modernih. Ž njima pa razstavlja še Anton G o j m ir Ko s soreza in priproste risbe, vse globoko občutene, podane z najmanjšimi sredstvi in širokim slikarskim pojmovanjem. Vse odlikuje visoka kvaliteta v podajanju kot v tehniki. Sijajen tehnik v lesorezu, kot tehnik naravnost virtuozen in nenadkriljiv je naš Alfred Justin, ki razstavlja žal le troje prav odličnih lesorezov. 1) o 1 i n a r je kot vselej tudi to pot impozanten in umetnine, ki jih je zbral v tej dvorani, Ing. Dragutin Fatur, arhitekt: Razstavni paviljon. spadajo med najboljše, kar je ustvarila doslej naša skulptura. Splošno občudovanje vzbujajo zlasti njegov veliki prekrasni ženski torzo, monumentalni njegov Jakopič in v kompoziji ženijalno zasnovana ,jstrta sreča. “ Poleg Dolinarja se je afirmiral to pot tudi prav krepko naš Ivan Zajec z izbranimi plastikami, od kterih gre prvenstvo mramorju klasično lepe kopajoče se žene. Prav izredno pozornost pa vzbujajo tudi naši arhitekti. Tu je vse polno mladega novega življenja, prekipevajočega energij, inicijative in aktivitete. Vsi so pristaši najmodernejših gesel, ki jih stavlja novi konstruktivizem življenju in prav vsi, Mus, Fatur in Š p i n č i č obetajo postati naši prihodnji možje. Razstavljena dela arhitektov nam odpirajo vpogled v stremljenje sodobnega, vedno širši krog zavzemajočega socijalno-utilitarnega hotenja. Novo življenjsko pojmovanje in svetovno naziranje je povsem jasno razvidno iz razstavljenih del, ki nam pred vsem kažejo kako naj bode in ne kako je bilo. Nikake romantike in iskanja oblik ni videti v delu naših arhitektov temveč prevladuje stvarnost in povsem našim domačim prilikam odgovarjajoče podajanje in ustvarjanje. Želeti bi bilo, da dobe naši arhitekti priliko praktično udejstviti svoje težnje, da bode s tem dana prilika primerjave izvršenih stavb s projekti — kar je deloma možno pri Šubicu. Načrti mestne stanovanjske hiše na Meksiki kakor tudi spomenik v vojni padlim Šentpeterčanom so pa premalo svobodni, da bi zamogli jasno označiti stremljenje ostalih arhitektov. — Naši umetniki snujejo in delajo neumorno preko vseh zaprek gospodarske in politične mizerije slovenskega naroda. Verujejo v bodočnost in zgodovina jim bo dala prav. Spectator. /min/ i*su Ing. Herman llus, arhitekt: Umetniški atelje. Ali ste eitali naš poziv v 6. številki na strani 138? Ako ne, preberite ga, je zelo zanimiv in ga dvakrat prečitajte. Lojze Fakin: Nad oblaki. Z velikimi koraki se bližamo dobi splošnega zračnega prometa. Težnja po vedno večji brzini ustvarja popolnoma nova sredstva, ki naj zadostijo zahtevam moderne dobe. Pohlep po brzini narašča bolj in bolj. Najodličnejša zastopnika zemeljskih vozil — lokomotiva in avtomobil se trudita z brezprimerno energijo, da ute-šita ta pohlep. Oba z enako vztrajnostjo stremita za istim ciljem: doseči čim večje brzine. Moderna parna lokomotiva drvi z 200 km na uro. V to srdito tekmo je posegel sedaj še avtomobil; v razmeroma kratkem času je dosegel brzino, ki daleč nad-kriljuje njegovo rivalinjo — lokomotivo in zavzema v pogledu brzine vodilno mesto med zemljeskimi vozili. Vedno pa, kadar govorimo o brzini, ne smemo pozabiti onega činitelja, ki ga je treba poleg brzine upoštevati, če naj bo promet sploh mogoč, t. j. varnost. Brzina brez varnosti je v gospodarskem svetu mrtvorojeno dete. Šele razmerje obeh določa rentabilnost prometa. Kakšni pa so odnošaji med brzino in varnostjo pri naših zemeljskih vozilih, n. pr. pri lokomotivi in avtomobilu? Lokomotiva ima strogo predpisano pot, ki jo narekuje relief naše zemlje. Železniški promet se vrši po ovinkih vzponah, s čimer je zapravljenega mnogo časa in denarja. Ta nedostatek skuša tehnika odpraviti ali vsaj ublažiti na ta način, da poveča brzino, kar znači pridobitev na času. S poljubno brzino bi torej prispeli v poljubnem času do cilja in problem naglega prometa bi bil s tem rešen. V resnici temu ni tako in ne tako enostavno. Možnost povečanja brzine je v veliki -meri odvisna od oblike železniške proge, t. j. od ovinkov in vzponov. Številni ovinki in znatne strmine vzponov, lahko zelo ovirajo razmah brzine; v vsakem primeru pa so to oni činitelji, ki onemogočajo poljubno povečanje hitrosti, ne da bi bila varnost p: ometa ogrožena. Brzina brez zadostne varnosti pa nima v gospodarskem pogledu nikake praktične vrednosti. S tem pa je zadan vsem zemeljskim vozilom, ki vršijo promet, težak udarec. Prekoračenje že obstoječih brzin naših zemeljskih prevoznih sredstev praktično nima nikakega smisla, ker gre isto na rovaš varnosti in ekonomije. To pa je glavna zahteva modernega prometa. Nagla vozila zahtevajo prvovrstno progo, pa naj bodo to tračnice ali pa običajna avtomobilska cesta. Gradnja in vzdrževanje takih prog je združena z velikimi materijalnimi žrtvami, ki pa s povečanjem brzine hitro naraščajo, tako, da se razmerje med potrošeno energijo in doseženim uspehom čimdalje bolj slabša. Rentabilnost takih prog postane problematična in klic po brzini vedno bolj ogroža njih obstoj. Gotovo je že danes, da v tej smeri izdaten napredek ne bo več mogoč in da se bo treba odtočiti za popolno preosnovo obstoječega prometa, ako se hočemo izogniti katastrofi, ki bo z vsemi predsodki temeljito pomedla. Moderen promet se bo moral prilagoditi novim razmeram. Ideja zračnega prometa prihaja že v najširše kroge in vzbuja čimdalje več zaupanja. In to povsem upravičeno. Ni daleč čas, ko bomo z mirno vestjo dali slovo zemeljskim vozilom in se zaupali zračnim velikanom, ki nas bodo naglo in varno prenašali preko zemeljske oble. In napočila bo doba splošnega zračnega prometa. Lokomotiva in avtomobil bosta le še za kratke razdalje; parniki bodo nosili le še težke tovore, vse drugo bodo preskrbela letala, naglo, varno in poceni. Ideja letanja je stara; pred približno tridesetimi leti je postala meso in kri. Prvikrat je človek posegel v zračno morje s pomočjo stroja, ki je bil težji od zraka. Zrakoplovi so bili mnogo preje. Letalo! V Ameriki mu je tekla zibelka, Evropa ga je vzgojila, vojna ga je okrepila. Po vojni pa se je letalo pričeto razvijati tudi v pogledu ekonomije. Aerodinamično boljša oblika kril, boljši motorji —. vse to je pomagalo letalu do sedanjega razvoja. Že danes imamo v prometu letala, ki tehtajo po več ton; pa to ni tako važno. Važnejše je vprašanje takozvane „koristne teže“, poraba goriva, razmerje med zračnim uporom letala in vzgonsko sito. Vse to odločilno vpliva na kakovost letala. Nekatera današnja letala dvignejo 50 odstotkov svoje lastne teže in še nekoliko več. Mali nemški aparat je dvignil koristno težo, ki je doseglo njegovo lastno, torej vsekako jako lep primer ekonomije. Današnja letala so še neekonomična, čeprav so že na zelo visoki stopnji popolnosti. Temu je kriva prevelika požrešnost motorjev. Poraba bencina znaša cirka 230g, za eno konjsko sito in uro. To je mnogo! Posebno pri daljših poletih postane vprašanje goriva precej kočljivo, ker skoro ni prostora za tako ogromne količine. Letala, ki so preletela ocean, so bila pravcati leteči tanki napolnjeni z bencinom. V tem pogledu bo treba še temeljite remedure. Napredek pa je viden, čeprav gre razmeroma počasi. Bolje je napredovala oblika letala samega. V laboratorijih so določili aerodinamično najboljšo obliko na majhnih modelih in rezultate uporabili pri velikih letalih. V tem pogledu je Nemčija na prvem mestu. V Nemčiji grade preko-oceanska letala, ki bodo res zaslužila to ime. Bodo to ogromni enokrovniki popolnoma iz kovine, t j. takozvanega duraluminija (zlitina bakra, aluminija in magnezije). Duraluminij ima prilično težo aluminija in jakost jekla. Iz te kovine se gradi večina kovinskih letal. Letalo — enokrovnik bode gonilo po več motorjev z več tisoč konjskimi silami. Udobnost bo vsestranska. Čez nekaj let bo mogoče poleteti 26 tisoč kilometrov brez prestanka. Brzina bo seveda naraščala. Lindbergh je preletel ocean v 33 urah. To ni ravno veliko, a vendar še preveč za nervoznega človeka. Rekord hitrosti je danes 450 km na uro. Danes je to rekord, jutri bo to pravilo. V par letih bomo drveli z 600 km in več, vedno več. V osmih urah 6000 km, t. j. Pariz-New-York. Po izjavi nekega resnega strokovnjaka, bo mogoče zgraditi letalo, ki bo plulo 333 m v sekundi, t. j. 1200 km na uro. Taka brzina je mogoče samo v višini 13.500 m, kjer je gostota zraka petkrat manjša nego na zemlji. Če bi tako letalo plulo ravno v nasprotni smeri kot se suče naša zemlja, in sicer vzdolž pariškega vzporednika, tedaj bi potnikom vzhajalo solnce na zapadu in zahajalo na vzhodu. Gornje letalo bi lahko preletelo 6000 km brez prestanka, t. j. razdaljo Pariz-Newyork manj kot v 6 urah. Priznati moramo, da bi bila zadeva že danes vsega upoštevanja vredna. Naraščanje brzine bo zelo vplivalo na medsebojne odnošaje narodov. Amerikanec in Evropejec si bosta podajala roke s tisočkilometrsko brzino ali pa tudi več. Brzina bo vso tradicijo postavila takorekoč na glavo. Predsodki bodo skopneli, kot sneg spomladi. Sledila bo pravcata degradacija gotovih pojmov: ocean bo vegetiral samo kot še neznatna mlaka, a naši potomci bodo z ginljivim pomilovanjem brali o nas, kako smo rabili celih 6 dni, da smo prebrodili neznatno „lužo“. Kontinenti se bodo čudovito približali eden drugemu. Praktičnih razdalj ne bo več; samo kak prastar očanec bo imel še nejasne pojme o nečem podobnem. Tedaj se bo polastila zemljanov groza in upravičen strah pred brezobzirno uničevalko: brzino. če ne bo razdalj, kaj početi z njo. In pričelo se bo romanje na sosednje svetove; za to bodo že poskrbeli iznajdljivi možje; v mogočnem vsemirju bo še dovolj prostora, tudi za najbolj vročekrvne prenapeteže. Brezdvomno bo napočila nova doba. Že danes se oglašajo ljudje, ki hočejo na vsak način priti na Mars, ali v najslabšem slučaju na luno, to s pomočjo nekake rakete. Ideja je zdrava in je otrok normalnih staršev. Po napredku današnje tehnike sodeč je verjetno, da nihče izmed nas, ki tlačimo zemljo, ne bo imel prilike doseči te čudovite stvari. Pa naj bo v uteho dober pregovor: Ni vse zlato, kar se sveti! Zastonj dobite poniklan domač hranilnik, če se zavarujete potom Splošne zavarovalne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani. Zavarovanje po 2.— Din dnevno. Zavarovalnina se izplača pri doživetju 20 let v znesku 18.000 Din. V slučaju smrti pa 10—18.000 Din, če tudi umrjete prvi dan zavarovanja. Zahtevajte brezplačne ponudbe. "7 TEHNIČNI BIRO ARH. IVAN ZUPAN Izvršuje načrte vsakojakih zgradb, zunanjo in notranjo arhitekturo, inte-rijerje, proračune; stavbno vodstvo, strokovna mnenja, dekoracije i. t. d. LJUBLJANA, Gradišče štev. 13. Napake, storjene pri projektiranju in gradnji stanovanjskih hiš, gospodarskih in tvorniških poslopij imajo dalekosežne posledice. V večini slučajev jih ni mogoče več popraviti. Eventuelne naknadne preureditve prostorov so zvezane z visokimi stroški. Zato se obrnite predno projektirate in gradite na nepristranskega tehnika, ki Vam bo stal z nasvetom na strani in bo ščitil Vaše interese. Nasveti stavbnega podjetnika ne morejo biti za Vas v vsakem slučaju merodajni, kor je podjetnik primoran kriti predvsem svoje lastne interese. S tehničnim zastopstvom zvezani stroški so minimalni v primeri s tem, kar si lahko v vsakem slučaju prihranite na gradbenih stroških, poznejših popravilih, preureditvah itd., če so načrti racijonelno zasnovani in je tudi stavba tehnično brezhibna. Zato se obračajte pismeno ali ustmeno na edino tehnično pisarno te vrste, ki sama nima interesa na izvršitvi gradbenih in drugih profesijonističnih del, ker ščiti v vsakem slušaju le stavbnega gospodarja. Izkoristite naše dolgoletne izkušnje v tehničnem pravnem oziru in nam sporočite Vaš cenj. naslov, da Vam moremo staviti podrobno oferto. Velesejmska razstava naših inserentov. Razstava vkuhovalnih priprav. Na velesejmu smo opazili med drugim tudi razstavo znamenitih Weckov;ih priprav za vkuhavanje živil: sadja, povrtnin in mesa. Priprave za vkuhavanje so v splošnem že zelo poznane in vsakdanje stvari, ker je danes v Sloveniji že več gospodinjskih šol in tečajev, na katerih se poučuje s posebnim povdarkom, kako se doma konzervira živila. Naš poročevalec se je pridružil gruči poslušalcev, ki so z zanimanjem slediti izvajanjem predavatelja, ki je razkazoval lonce za vkuhavanje v različnih izdelavah, v katere se položi podstavek s čašami pritrjenimi s peresi, čaše vseh velikosti, tako, da si lahko gospodinja izbere za vsako vrsto živil najprimernejšo obliko; aparate za pridobivanje sokov, ki imajo to prednost pred dnigimi, da sokovi ne pridejo v dotik s kovino in ohranijo tako svojo naravno barvo, ter nudijo še to ugodnost, da se ne izgubi niti grama sadja', ker se sparjena masa da iz- borno porabiti kot marmelada. S to pripravo se lahko pridobiva vse vrste sokove: kot malinov, jagodov, bo-rovnični, grozdni, hruškov sok in drugi. Ako se ta sok potem zakuha v Weck-ovih steklenicah, se drži tudi brez sladkorja, ki se ga lahko pridene vsak čas, kar je posebno komodno za gospodinjo, ki mora računati z jednakimi mesečnimi dohodki, ker se tako stroški razdele. Predavatelj nas je opozoril na to, da je vkuhavanje v tej obliki ideja g. Weck-a, ki je pred 30 leti začel izdela-vafci čaše s hermetičnim zatvorom. V Nemčiji, kjer ima firma Weck že preko 17 tovarn s 7000 delavci, se konzumira letno ca. 7 milj. kozarcev. Tridesetletna izkušnja je kozarce tako izpopolnila, da jo konkurenčni izdelki izdaleka ne dosegajo. Kozarci so iz debelega stekla, tako, da pri vkuhavanji ne popokajo. Če rabi gospodinja manj vredne kozarce, ji nastane izguba, ker se konserve rade pokvarijo. Posledica temu je, da marsikatera gospodinja vkuhavanje opusti, ker je mnenja, da se vkuhavanje vsled neuspehov ne izplača. Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše znamke WECK za vkuhavanje najzaneslivejše in radi tega najcenejše. Letos znatno znižane cene. Zahtevajte jih pri Vašem trgovcu ali pa pri ,,Tovarniški zalogi11 Weck-a Ljubljana, Krekov trg 10 (tvrdka Fruotus). KOLINSKA TOVARNA hranil d. d., Ljubljana je tudi pri letošnji velesejmski prireditvi v lastnem paviljonu na velesejmu razstavila svoje izdelke in oddajala obiskovalcem ..Kolinsko kavo" pod režijsko ceno, v svrho reklame. Opažati se je moglo za časa letošnje velesejmske razstave, da zanimanje za to domače podjetje in njene dobre izdelke vedno bolj narašča, kar je tudi razumljivo iz razloga, ker se tovarna kar najbolj trudi, da svoje odjemalce v vsakem oziru zadovolji s tem, da dobavlja vedno le prvovrstno ..Kolinsko cikorijo", ki je zares dober kavin pridatek. — Culo se je med posetniki paviljona Kolinske tovarne, da so se o kakovosti in okusu ..Kolinske kave" izražali prav laskavo in pohvalno, kar vsekakor dokazuje, da prizadevanja vodstva tovarne rode čim dalje lepše uspehe, kar odjemalci spoznavajo in tudi upoštevajo. Našim cenj. gospodinjam priporočamo, naj k dobri kavi pridajejo tudi dobro kavino primes, ki vsebuje redilne, sladkorne snovi, katere dajo lepo barvast in izdaten zavretek kave, ki ne vsebuje več škodljivega kofeina in taka dobra kavina primes je Kolinska cikorija v škatljicah ali okroglih zavitkih. Opozarjamo na prav izvrstno „Redilno“ s srcem. K beli kavi uporabljajo varčne gospodinje kot pridatek tudi figovo, rženo, ječmenovo sladno kavo, zrnato ali že mleto zvezdno sladno zmes. Želimo torej Kolinski tovarni v Ljubljani, da se njeni dobri izdelki ..Kolinske cikorije" vpeljejo ne le v vsako meščansko hišo, kmečko ali delavsko rodbino, temveč tudi v najoddaljenejšo planinsko kočo. PROJA. Po pregledu dolge vrste velesejmskih zunanjih razstavnih prostorov Vam je sigurno obstalo oko na modrem paviljonu, kateremu ste gotovo posvetili večjo pažnjo. Mični beli stebrički na modri osnovi, medsebojno zvezani s težko girlando; na stebričkih kratki napisi ..Proja". a za girlando in stebrički ste videli tri ogromne četverokotne piramide, sestoječe iz blaga, izdelki do-tične tvornice. Tvrdka je prvič razstavila na našem velesejmu. Obstoja šele drugo leto in se je v tem času že jako lepo razširila ter ima nedvomno lepo bodočnost, kajti geslo tvornice je: ..Izdelovati dobro blago in oddajati z minimalnim zaslužkom." 'In baš v času sedanje draginje, krize in nesolidnosti, to geslo nepobitno pridobiva simpatije trgovcev in neposredno odjemalcev. Tvrdka ima tri izdelke, o čemur nam pričajo zgoraj navedene- tri piramide in sicer : kemični oddelek tekočih snovi, kakor strojno olje izvrstne kvalitete in plavilo za perilo, slednje postane po uporabi snežno belo. Oddelek kreme in masti (za čevlje, usnje, parkete itd.) Krema v vseh barvah od bele do črne, med njima cela vrsta najmodernejših barv. Pregledali smo to raznobarvno paleto, ki bi mogla zadovoljiti vsakega umetnika in vsekakor odgovarja okusu sedanje mode. Vprašam gospoda, ki sedi kot potomec faraona na podnožju piramide: „Ali se Vam izplača uvajati novo kremo zdaj, ko imamo že vendar na stotine vrst kreme raznih znamk?" ..Sigurno, kaiti nauk kemije koraka vsak dan naprej in kvaliteto, katero moremo nuditi danes, nismo še poznali in imeli včerai. Kvaliteti posvetimo največjo pažnjo, pri tem pa obračamo pozornost na to, da nismo dražji od konkurence. Poglejte, našo kremo prosim." Na-lahko po