T fcoloitrti "j ^ ŠU 286
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCTNIJKVA ULICA 9.
JT7CNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije in
UNTOVE PUBBLICTTA ITALIANA 8. A-, MILANO
«1-22, 31-21, S1-S4, 11-26 In »1-3
_Izhaja vsak dan opoldne, Mesečna naročnina 6.— L, Za Inozemstvo: 15.20 L.
OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO.
Dva svetova v vojnem viharju
Italija in Nemčija sta napovedali vojno Zedinjenim državam — Na Beneškem trgu in v Krollovi operi je narod
potrdil, da se bo 250 milijonov ljudi borilo do kraja za novi red
Rim, 12. dec. s. Zgodovinski dogodek, ki ga. je včeraj preživel Rim in z njim vsa Italija na Beneškem trgu, je prišel najprej do izraza že v manifestacijah navdušenja, ki so jih priredili v dopoldanskih urah pred nemškim in japonskim veleposlaništvom. Cele reke ljudstva so se spontano zlile pred palače diplomatskih zastopstev zavezniških sil in pred njimi izpričale enodušno in navdušeno solidarnost italijanskega naroda. Na hišah so se pričele pojavljati zastave vseh treh zaveznic. Na univerzi so prekinili predavanja. Ko se je prenehal pouk tudi na srednjih šolah in se je ustavilo delo po uradih, so se množice še vse bolj povečale in zgrnile v centralne predele mesta.
Okrog poldne je fašistična zveza po radiju sklicala ljudi k zborovanju na Beneškem trgu. Dogodek, ki ga je vse pričakovalo, je tako dobil svojo prvo konkretno obliko. Bilo je že nekaj časa v zraku, že od trenutka, ko se je Japonska odločila, reagirati na nizkotne rooseveltovske poskuse, da bo prišlo do odločne in solidarne intervencije ob strani naroda vzhajajočega sonca. Po vsem mestu je zaplapo-
lalo nešteto zastav. Tik pred 15. uro so razvili trobojnico tudi na balkonu Beneške palače. Na prostranem Beneškem trgu se je trlo ljudi. Med njimi je bilo opaziti oddelke nemških mornarjev in vojakov. Na trgu so se zbrala vsa fašistična zastopstva naroda, člani velikega fašističnega sveta in vlade, direktorji stranke, zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbornice in italijanske akademije.
Navdušenje množic je vedno bolj naraščalo. Velno znova so skandirale Ducejevo ime ter vzklikale Hitlerju in mikadu. Na ta način so dokazale, da se zavedajo in obvladajo svojo usodo. Malo pred 15. uro so se pripeljali v Beneško palačo nemški in japonski poslanik, zunanji minister Ciano ter Tajnik Stranke Serena, ki jih je Duce takoj sprejel. Tik pred tem je bila napovedana vojna Zedinjenim državam.
Ob 15. se je Duce podal na balkon palače in množice so ga sprejele z nepopisnim navdušenjem. Ko je Tajnik Stranke s pozdravom Duce ju otvoril zborovanje, vzkli-kanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Nazadnje je Duce spregovoril in dejal:
Ducejev govor
TovariSil To je nov dan slovesnih odločitev v zgodovini Italije In v vrsti spomina vrednih dogodkov, ki bodo dali zgodovini kontinentov novo smer (odobravanje). Sili jeklenega pakta, fašistična Italija in naroJno-socialistična Nemčija (navdušene ovacije), ki sta vedno tesneje združeni, korakata sedaj ob strani junaške Japonske (viharno pritrjevanje in dolgo vzklikanje Japonski) proti američkim Zedinjenim državam (dolgo žvižganje). Trojni pakt je postal vojaška zveza, ki druži okrog svojih praporov 250 milijonov ljudi (vzklikanje), pripravljenih na vse, da le zmagajo (navdušeno vzklikanje Duce Jo).
Ne os ne Japonska nista hoteli razširjenja vojne. En mož, en sam človek, avtentičen in demokratski despot (dolgo In močno žvižganje) je z neskončno vrsto izzivanj skrajno premišljeno prevaral prebivalstvo svoje lastne dežele, ker je hotel vojno in jo je od dne do dne z vražjo vztrajnostjo tudi pripravljal (žvižganje).
Silni m larvi, ki so bili na neskončnih predelih Tihega oceana že prizadejani ameriškim silam, kažejo, kakšnega kova so vojaki dežele vzhajajočega sonca
(množica znova dolgo vzklika in ap-lavdira Japonski). Pravim vam in vi čutite, da je privilegij boriti se skupaj ž njimi. Danes je vsa trojna zveza z vsemi svojimi moralnimi In materialnimi sredstvi mogočno orodje vojne in zanesljiv porok zmage, jutri bo graditelj in organizator pravičnega mira med narodi.
Italijani in Italijanke! Se enkrat na noge! Izkažite se vredne te velike ure! Zmagali bomo! Cele minute je množica Se vzklikala Duce j eve zal nje besede: Zmagali bomo! S svojimi navdušenimi ovacijami je še ponovno priklicala Duceja na balkon. Poleg njega sta se ponovno pojavila pred njo nemški in japonski poslanik.
Vojna napoved
Rim, 11. dec. s. Danes ob 14.30 je minister za zunanje zadeve grof Galeazzo Ciano sprejel v palači Ghigi pooblaščenega ministra Zedinjenih držav Severne Amerike in mu podal naslednjo izjavo:
Nj. Vel. Kralj in Cesar izjavlja, d« se Italija smatra od danes naprej v vojnem stanja z Zedi njenimi državami Severne Amerike.
Hitler v državnem zboru
Berlin. 12. dec. si NemiSci drevni zbor ne je včeraj s-csrtal k izredni seji, ki sc }c pričela ob 15. uri. Pred Krollovo opero &e je zbrala '^romna mnofifica, Hitlerju je prirodila veličastne manifestacije. Točno ob 15. uri je maršal G<>ring kot predsednik državnega 7rbo<ra (rtveri 1 sejo, nakar- je ob orkan« odobravanja Hitler podal izjavo viade.
Leto ve I iikih in od^oolnih dogodkov 3e zaključuje, je začel, m leto vc!iikih dogodkov se pričenja. Ko je Churchill odklonil predlog za mir, ;c bilo jasno, da bo treba to vojno dovojevati do konca. Vedno sem bil nasprotnik polovičarskih odločitev. Borba, v kateri se zdaj nahajamo, je borba za vse bodoče generacije. Od daljne N< tvc-ške do meja Španije je bila ustvarjena mogočna obramba iz železa in granita. 1500 baterij je vzidanih v ta ogromno utrdbo z najnovejšim omrežjem železn.-Ških in cestnih zvez. Inženjerci in delavci organizacije Todt Še vedno delajo.
Potem je Hitler orisail vojaške dogodke od početka tega leta in izrazili globoko zahvalo pre<iraigOceneanu deležu italijanskih Oboroženih Sil. Italija, je rekel, je morala v prvih mesecih sama nositi težo oboroženih sil angleškega Imperija, ki jim je samo r.adi velike prernoči v težkih tankih uspele- doseči začasen uspeh v severni Afriki. V marcu se je pričala skupna borba Italije in Nemčije v Afriki z intervencijo nemškega zbora generala Rommela. Ko se je ta borba razvijala, so se začeli zbirati temini ob laiki nad Evropo. Bol je to boljševizem. Poleti, ko se je angleška obkoljevalna politika sistematično nadaljevala, je bila dolžnost nemške vlade, da se sporazume s Sovjetsko zvezo. Hitler je nato omenil brutalno ekspanzivnosft Sovjetov. Ko pa je postalo jasno, da si je Moskva po raomejtrtvi interesnih sfer prilaščala pravico absorbira-nja sosednih držav, so postali odnosi z njo čedalje bolj resini.
Borba proti Sovjetom
Hitler je omenil vojaške dogodke pred vojno z Rusijo. Sovjetska zveza bi bila rada napadla ob pričetku vojne na Balkanu, a tega ni mogla storiti, ker niso bila pripravljena letališča neposredno za mejami. Z največjo naglico sem poskrbel, je izjavil Hitler, da se ustvarijo nove oklopne pehotne divizije. Vsako leto ki preteče, nam bo prineslo čedalje močnejše in številnejše orožje, ki bo uporabljene na odločilnih odsekih. Vojna na vzhodu je v pravem smi-sru besede evropska križarska vojna. Ni še prišel čas, da bi ta vojna postala zgodovina. Hitler je podal pregled doslej doseženih uspehov, ki zgovorno izražajo krvno
žrtev, trpljenje in pomanjkanje najboljših sinov nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Samo nastop zime, je podčrtal Hitler, je zavrl napredovanje, toda poleti &e bo spet nadaljevalo. Hitler je nato objavil številke nemških izgub od 22. junija do L decembra, ki znašajo okrog 158.000 mrtvih, 563.000 ranjenih in 31.000 pogrešan i h. K tem številkam je treba dodati izgube letalstva. Tako dobimo skupne številke 162 tisoč mrtvih, 571.000 ranjenih m 33.000 pogrešanih. Število mrtvih, je oodčrtal Hitler je komaj enako dvojnemu številu padlih v bitki na Som mi v svetovni vojni.
Rcosevelt glavni vojni krivec
Tu je Hitler omenil izvor konflikta. Teritorialni problemi ao bili resnično nepomembni, šlo je za rešitev vprašanja poljskega koridorja in nemške manjšine v zapadni Poljski. Kako si je razlagati, da je država, kakršna je bila Poljska, ne samo odbila predloge Berlina, temveč reagirala z divjaškim pokoljem Nemcev ter nato s splošno mobilizacijo? Edini resnično odgovorni je biil Roo>evelt kakor ie bilo zgodovinsko dokazano 'n potrjeno z dokumenti, najdenimi v Varšavi. Za razumevanje zločinskega delovanja ameriškega ©rezidenta, je treba predvsem ugotoviti:
1. Nemčija je menda edina ila, ki ni imela na zapadni polobli nikoli teritorialnih interesov. marveč ]c gospodarske in tufrurne. Omeniti je treba dele', ki so ga
tis.~či in tisofii Nemcev dali v prid gospodarskega razvoja Amerike.
2. Nemčija rti nikoli sovražila Zedinjenih držav, temveč so mnogi njena trnovi brez oklevanja prelili kri za stvar republike.
3. Nemčija 9e ni nScoii borna proti Ze-dinjenim državam. Leta 1917 je Amerika napovedala Nemčiji vojno. Posebna komisija je svoj čas v VVashtngtonu ugotovila, da je bil za prvi konflikt med Nemci ki Američani odgovoren izključno samo predsednik Wilson. Oba, VVilson in Roo&evelt. sta morala markirati polom >voje notranje politike s katastrofalno akcijo na mednarodnem področju. Za boljše razumevanje Rocsevelta ne bo odveč, če sebe primerjam z njim. Rcosevelt izhaja iz bogate rod-
bine, jaz pa sem sin ubogih ljudi in sem bil prisiljen služiti sn kruh v potu svojega obraza. Ko sem  takoj  po wetovni vojni
ležal bolan v neki poljski bolnici, je Roc-sevelt služil milijone dolarjev s špekulacijami na račun inflacije v Nemčiji. Bil je izvoljen za prezid en ta skoraj ob istem Času ko sem po volji vsega nemškega naroda prevzel velikansko nalogo, rešiti Nemčijo, jo obnoviti, osvoboditi. Tudi Zedinjene države so preživljale tedaj gospodarsko krizo, a kaj je Roosevelt storil? N'č! Zaradi tega je bil prisiljen najti :zhod s pri-četkom prevratne vojne politike.
Tu je Hitler orisal oc&amezne faze te politike. Rocseveltova metoda se n* razlikuje od \Vilscnove metode. Oba sta se proklamirala za zaščitnika reda, pravice in m:ru. Tipični dok^m^nt te farizejske metode je Rooseveltov poziv Duce ju in meni dne 5. aprila 1939. Ob pričetku konflikta, ko je vstopila Poljska po svoji krivdi v vojno, se je Roosevelt popolnoma razkrinkal. Hitler je nato govoril o Rcosevel-tovem delovanju v zadnjih mesecih, od revizije zakona o nevtralnosti do prepustitve 50 rušil cev Angliji, od ameriške pomoči angleški mornarici do zasedbe Grenlandije in Islandije.
Na strani Japonske
Predmet te izzivalne in napadalne politike nista bila samo Nemčija, in Italija, temveč tudi Japonska in enake metode in
sredstva ter sistemi so se izvajali proti Japonski. Vi vsi ste z zadovoljstvom doznali, da je Japonska Izgubila končno potrpljenje in se zatekla k orožju. Poslednji Rooseveltov cilj je znan. Uničiti hoče dTŽavo za državo, da bi mogel petem popolnoma izvesti svoje načrte o svetovni diktaturi. Toda ta cilj ne bo dosežen.
Nemčija in Italija sta zaveznici Japonske in danes se postavljata na njeno st~an, da preprečita ustvaritev zločinskega načrta Zato smo danes izročili potne liste zastopnikom Zedinjenih držav, obenem z noto, v kateri so navedeni razlogi, zaradi katerih se Nemčija od danes smatra v vojnem stanju z Ameriko. Po čitenju te note ter zavezniške pogodbe z Italijo in Japonsko, je Hitler končno naglasii, da je «es nemški narod najtrdneje prepričan, da bodo konstruktivne sile nove Evrope in Azije premagale skupnega sovražnika. Poslednji cilj je novi red.
Hitlerjev govor so poslušalci sprejeli z veličastno manifestacijo navdušenja, nakar je kratko govoril maršal Goring. Po krivdi Rooseveltovi, je dejal, in po krivdi njegove izzivalne in napadalne politike smo končno pred novim svetovnim konfliktom. Dva svetova sta v borbi. Na eni strani so konstruktivne sile, na drugi razdiralne in reakcionarne sile. Glede konca v tej borbi ne more biti dvoma. Zmaga je zagotovljena
Izjava japonskega zunanjega ministra
Tokio, 12. dec. s. Zunanji minister Togo je v razgovoru z novinarji o vojni napovedi Italije in Nemčije Zedmjenim državam izjavil: Ta dogodek odpira skupno s čudovitimi uspehi imperialnih vojnih sil svetlo bodočnost japonskega, imperija, ki hoče odločno sodelovati pri zgraditvi novega reda na svetu, Zunanji minister je poudaril, da so tri sile s sklenjenim sporazumom izrazile svojo namero, da nadaljujejo skupno vojno proti Ameriki in Angliji do slavne zmage. Ko je svet na odločilnem prevratu* kakršnega Se ni balo v zgodovini, Japonska z zadovoljstvom ugotavlja, da je na pohodu k zgraditvi novega sveta na osnovi pravice in morale v tesnem sodelovanju s svojima zaveznikoma, Italijo in Nemčijo.
Veleposlanik Ožima
Berlin, 12. dec. a Japonski poslanik v Berlinu general Osima je podal novinarjem
sleleče izjave:
Nemčija, Italija in Japonska so podpisale sporazum svetovne zgodovinske važnosti. Na podlagi tega sporazuma bodo trt sile v tesnem bratstvu orožja zgradile nov svet. Ta zveza pomeni končno zmago na vzhodu in na zapadu. 2e v prvih borbah proti Zedinjenim državam smo dosegli velike uspe-
he. Borili se bomo Se z večjim junaštvom skupno z našimi zavezniki do končne zmage za obnovo miru in novi svet.
Veleposlanik Horikiri
Rim, 12. dec. s. Japonski veleposlanik Horikiri je izjavil zastopnikom agencije Štefani: Italija, Japonska in Nemčija, trije veliki narodi, so z naznanjenim vojaškim sporazumom Se bolj ojačil svoje odnose tei so pričeli skupno borbo za dosego skupne neizbežne zmage. Mishm, da je dosežen, sporazum velikega pomena, ker je realiziral duh trojnega pakta v jeklenem paktu. Tudi po vojni bo ta pakt imel svojo vrednost pri ustvarjanju našega velikega ideala zgraditve novega reda na svetu.
Solidarnost Madžarske
Budimpešta, 12. dec. s. Zunanje ministrstvo je objavilo: Kakor je znano, sta italijanska m nemška vladi objavili vojno stanje z Zelinjenimi državami. Kraljeva madžarska vlada, zvesta dubu trojnega pakta, potrjuje svojo popolno solidarnost s silama osi. Ministrski predsednik in zunanji minister Bardossv je odredil, da se takoj izročijo potni listi ameriškemu poslaniku v Budimpešti. Odpoklican je bil obenem madžarski poslanik v Washingtonu.
Sili osi sta včeraj z napovedjo vojne Zedinjenim državam Severne Amerike stopili na sfran junaške zaveznice Japonske. S to zgodovinsko odločitvijo se je v pravem pomenu besede pričela borba dveh svetov, borba med svetom reakcije in nazadnjastva ter židovstva in plutokracije fer med svetom mladih sil. ki hočejo obno\'iti ne samo Evropo, temveč \*es s\~et, ter ustvariti novi red in zagotoviti narodom vseh kontinentov v bodoče lepše tn pravičnejše življenje.
\'čerajšnji dan svetovno važnih odločitev je bil resnično svečnn dan, kakor je poudarit Duce v s\'ojem govoru zbrani množici, ki fe dokazala, da je vredna te velike ure, v neomajnem prepričanju o skupni končni zmagi. 250 milijonom- ljudi je trdno odločenih, da zmagajo in po\~edejo Evropo v novo bodočnost.
Hitler je v svojem govoru med drugim poudaril, da sc silam, ki so se združite v orožju, da premagajo nasprotnike, na razpolago vsa sredstva za dosego končne zmage, ki mora odstraniti in bo odstranila za vedno nevarnost gospodarskega plutokra-tičnega suženjstva. Združile so se sile, ki se bore proti skupnemu sovražniku za tste visoke cilje in ideale, ki niso samo nacionalni, temveč človečanski.
Ves italijanski narod se je kakor granitni blok volje in vere strnil okrog Duceja in ga poslušal ob usodni uri. Moralno in duhovno popolnoma enoten in zedin jen je kakor nemški narod dokazal sovražniku in vsemu svetu, da fe v službi domovine in da hoče odločilno sodelovati v bojih za zmago. Jedrnate besede zgodovinskega govora Duceja so segle globoko v srce vsem Ita-li fanom in njih ■zaveznikom. Sleherni stavek Ducejevega govora se je vtisnil v zavest poslušalcev. Omemba izzivalne in napadalne politike ameriškega predsednika Roosevelta, demokratičnega despota, ki je pripravljal vojno s satansko predrznostjo, ie povzročila viharje ogorčenja. Z največjim navdušenjem ao bile spcejete besede, s katerimi je Duce pozdrainl junaško Ja-*H>nsko, ki se danes bori, zedin jeni: s fašistično Italijo in narodno-socialistično Sremčijo. Prvi uspehi junaških Japoi cev so Dokazali vsemu svetu, kako t?w7 je demokratično plutokratični ameriški svet.
Pričela se je borba d\*eh svetov in vojna vihra se je razširila na ves s\*et. Z \>če-raj sklenjenim novim paktom pa so vsi mladi in zdravi narodi kontinentov dobiti jhmstvo za končno zmago, ki jim bo po vojni omogočila s\*obcden rnzvoj in napredek v smislu novega reda, ki je najvišji cilj obeh voditeljev moderne Evrope Mus-solinija in Hitlerja. Kakor vedno v zgodovini, se mora tudi to pot pokazati, da pri-nada bodočnost mladim, konstruktivnim st-'am in da je stari reakcionarni svet izkoriščanja najširših množic obsojen v propast.
onnnnBnBnBnBnBn
Zavezniška pogodba
Rim, 12. dec s. Nova zavezniška pogodba med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je bila včeraj .sklenjena" v  Berlinu/ se
glasi: —
Politika predsednika Roosevelta je imela v zadnjih letih v tesni zvezi z Angleško točno določeni cilj, da ustvari in ohrani v opresivni obliki oblast nad vsemi svetovnimi viri,da odvzame italijanskemu, nemškemu in japonskemu narodu sleherno možnost in prekriža sleherno pot, da bi same poskrbele za svoje elementarne potrebe dela in življenja. Ta politika, ki so jo Zedinjene države in Anglija vztrajno in zagrizeno vodile, je prišla do izraza v stalnem odporu proti temu, da bi se omogočila legitimna revizija svetovnega položaja, spričo katere bi bilo mogoče ustvariti nov red sodelovanja med narodi, ki bi imel nujno za osnovo pravičnejšo razdelitev svetovnih rezerv v skladu s potrebami teh narodov.
V evropski vojni je predsednik Roosevelt jasno zavzel sovražno stališče nasproti osnima silama. Ni okleval pred nobeno pobudo in pred nobenih ukrepom, pred nobeno grožnjo, ki ne bi bile neposredno naperjene proti tema silama. Nešteto je primerov odkritega gaženja mednarodnega prava, ki jih je odredil in izvršil proti Italiji in Nemci j L Navesti je treba le nasilja, s katerimi je omejil ali celo odpravil lastninsko in osebno svobodo italijanskih in nemških podanikov, odredil zaplembo italijanskih ladij v severnoameriških lukah, obsodbe in mternacile tem ladjam pripadajočih posadk, izdal povelje
ameriški mornarici, da v naprotju s sleherno pravno odredbo napade italijanske in nemške ladje in jih uniči Člani ameriške vlade so se celo opali ponašati se z vojnimi dejanji proti ladjam osi, z napadi in potapljanjem naših podmornic. Odgovorni ameriški elementi so celo ponovno in odkrito napovedali načrte za napad na Italijo in Nemčijo in v Zedinjenih cLžavah je bil še pred kratkim objavljen neovržen dokument, M je razkril načrt predsednika Roosevelta, da bi v letu 1943. z orožjem napadel Italijo in Nemčija
Nasproti takim grožnjam, izzivanju m kršenju mednarodnega prava sta Italija in Nemčija nastopili resno in velikodušno, z odkrito in globoko željo, da bi se izognili sporu z Zedin j enimi državami in razširjenju vojne. Toda to njuno stališče ni
glo in ne more biti brez meje. Spričo položaja, ki je nastal, in v duhu zvestega izpolnjevanja klavzul trojnega pakta z dne 27. septembra leta 1940., smatrata sedaj, da sta dolžni boriti se ob strani Japonske, nastopiti v skupni borbi v svojo obrambo, za ohranitev svobode in neodvisnosti svojih narodov in svojih imperijev, proti ameriškim Zedinjenim državam in proti Angliji.
V ta namen so vlade vseh treh sil sklenile naslednji sporazum:
Spričo neomajne odločitve, da se orožje ne odloži, dokler se ne bo zmagovito zaključila skupna vojna proti ameriškim Zedinjenim državam in Angliji, so se italijanska, nemška in japonska vlada sporazumele o naslednjih klavzulan:
jCk.. 1. Italija, Nemčija in Japonska se bodo skupno borile v vojni, ki so jim jo vsilile ameriške Zedinjene države in Anglija, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, in do končne zmage.
CL.. JL Italija, Nemčija in Japonska se obvezujejo, da ne bodo sklenile ne premirja ne miru, ne z ameriškimi Zedinje-nimj državami ne z Anglijo, ne da bi se • tem med seboj popolnoma sporazumele.
Cl. 3.^ Italija, Nemčija in Japonska bodo tudi po zmagovitem zaključku vojne najtesneje sodelovale v smislu trojnega pakta, ki so ga sklenile 27. septembra 1940„ da bi dosegle nov pravični red.
4.a Ta pogodba se uveljavi takoj ob [pisu in ostane v veljavi enako dolgo kakor trojni pakt, ki je bil sklenjen 27. septembra 1940.
Visoke pogodbene stranke se bodo v primernem trenutku pred potekom tega roka sporazumele glede nadaljnjih oblik svojega sodelovanja, kakor to določa 3. Člen te pogodbe.
Krajevne borbe pri Tobruku
>" |e uničila 25 tankov — Hudi letalski napadi tobraško trdnjavo in na maltska oporišča
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 11. decembra naslednje vojno poročilo it 557:
Včeraj se je nadaljeval sovražni pritisk
proti našim postojankam na solumslctm bojišča. Južno In juznozapadno od To bruka so bile krajevne bitke, v katerih je divizija »Trento« uničila 25 sovražnih tankov nt mnogo drugih mehaniziranih vo/il.
ft»HJaonhn nrmflid oddelki strmoglavnlh bombnikov so napadli naprave v tobrn-ikem pristanišču ter zbirališča sovražnih det in ledatoi na področju te trdnjave,
V bitkah v zraka so nemški lovci sestrelili pet sovražnih letni.
Sovražni letalski napad na Tri po lis popoldne 10. t. m. je povzroči] nekaj požarov, žrtve ni bilo nobene.
pomorske edtnlce so včeraj bombardirala Demo In povzročile škodo v bolnišnioi »Principe di Piemonte«. Med bolniškim osebjem je bilo nekaj ranjenih. Sovražno križarko srednje tonaže, kl se je udeležila te akcije, so zadela torpeda naših letal.
Sovražno letalo je snoci odvrglo nekaj bomb na Inko v Kataniji. Škode nI bilo tn tudi nobencaa ranjenca ne.
Pomorsko oporišče v La Valetti (na Malti) so ua&i letalski oddelki zopet bombardirali v noči na 11. t m.
Z marmariške fronte, 12. dec. s. Osno letalstvo je kljub neugodnim vremenskim prilikam v Marmariki nadaljevalo z napadi na sovražne avtomobilske kolone in zbirališča mehaniziranih vojnih sredstev. Z bombami in strojnicami je povzročilo veliko razdejanje po skladiščih in raznih vojaških napravah. Zadete so bile tudi postojanke sovražnega protiletalskega topništva v tobruski trdnjavi. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih pet sovražnih letal. Šesto letalo pa je sestrelilo protiletalsko topništvo na solumskem odseku.
General Cnnninghani odstavljen
Rim, 12. dec. s. Angleška polslužbena agencija je objavila, da je bil general Cun-ningham o i stavljen z mesta poveljnika angleške vojske na Srednjem vzhodu.
Rim, 12. dec. s. Churchill je v spodnji zbornici izjavil, da je bil za naslednika generala Cunninghama imenovan poveljnik 8. armije general Rychie.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,petek, 12. decembra 1941-XX.
fitev. 286
Japonski uspehi na Pacifiku
Tokio, 12. dec. s. Zastopnik japonske vojne mornarice je novinarjem izjavil, da je pričela japonska mornarica Že od vsega početka istočasno napadati Havaje. \Vake, Guam, Singapur, pa čeprav znaša razdalja na primer med Havaji in Singapurom kar 3800 milj, in so bile vremenske prilike ponekod neugodne. Uspešno so n.-tek e tudi izkrcevalne operacije japonsk h čet. čeprav je sovražnik neki japonski konvoj še pravočasno opazil, ko je bil na poti proti svojemu cilju. Japonske čete. je dejal, na Malajskem otoku in Filipinih nag:o prodirajo dalje.
Tokio, 12. dec. iDomei.) Mornariški oddelek japonskega glavnega stana objavlja v posebnem poročilu uspehe, ki jih je doseglo letalstvo 9. decembra v svo.ih operacijah na nekaterih tačkah Pacifika.
1) Dne 9. decembra popoldne so oddelki japonskih mornariških letal bombardirali ter s strojnicami obstreljevali britansko letalsko oporišče Kuantan na Malajskem polotoku. Napadi so se končali s popolnim uspehom. Japonska letala so sestrelila JO britanskih letal, med katerimi se jih je šest v plamenih zrušilo na zemljo, do. Lm so bila štiri letala uničena v skupini letal, razvrščenih na tleh.
2) Dne 9. decembra zjutraj so japonska letala izvršila drugi napad na ameriško mornariško in letalsko oportftče na otoku \Vake. Japonska letala so sestrelila pet »z-med sedmih ameriških letal, ld so se z Japonskimi letali zapletla v borbo. Nadalje so japonska letala uspešno bombardirala na tem oporišču vojaške lope ter skladišča. Polovico izmed napadenih objektov je zgorelo.
S) Dne 9. decembra zjutraj so japonska mornariška letala ob vzhodni obili Malaje napadla in uničila britanski 7000 tonski tovorni pamik.
Razdejano letališče na Penangu
Sai&m, 12. doc. s. Izvedelo se je, da so japon ika letala napravila ogromno ^kodo na velikem letaLišću v Bu.tterfie.ldu na polotoku Penangu. Letališče so napadala neprestano celih 24 ur. Iz Nizozemske Indije so poslali v Singapur v naglici nova le-talsika ojačenja.
86 angleških letal sestreljenih
Tokio, 12. dec. s. Vojaki odsok vrhov-«ega poveljstva je objavil snoCi, da je japonsko proti let a.lsJco tt«pni-ytvo sestre I.lo od
8. decembra do včeraj na področju Malajskega polotoka 8o sovražnih letal.
Nad 80 ameriških letal uničenih
Tokio, 12. ,Iec. s. Mornarički odsek japonskega glavnega stana poroča, da so ja-
ponska letala pri napadih na Manilo prW-včerajanjim sestrelila nad 45 ntnerlihin letal, 36 aparatov pa uničila na letalščih Potopljena sta bila neki rusilec in neka
podmornica, neka transportna ladja je bila hudo poškodovana.
Pri napadih na mornariško oporišče v Kavitu so japonska letala povzročila veliko požare. Druge letalske sile so napadale letalsko oporišče v Nicholsu. Hudo so poškodovale hangarje in druge naprave.
V celoti se le tri japonska letala ndso vrnila na svoja oporišča. Nadaljnji dve sta se z vsem svojim tovorom bomb vrgli na sovražne postojanke.
še ena nosilka letal potopljena
Tokio, 12. dec. s. Agencija Domei je objavila vest lz Manile, da je bila snoftl po le
nepotrjenih vesteh potopljena neka sovražna 11.500tonska rosilka letal.
Letalski napadi na Hongkong
Tokio. 12. dec. s.. V Hongkcmgu sta brii včeraj zaplenjeni dve angleški topnidarki. Kljub neugodnemu vremenu so japonski bombniki ponovno napadli angleške vojne Ladje v tej luki. V&a letala so s« nepoškodovana vrnila na svoja oporišča.
Nad Los Angelesom
Stockholm, 12. dec. d. Ameriški radio poroča, da so po poročilu, ki ga je izdalo glavno poveljništvD 4. pasu protiletalske obrambe v Kaliforniji, preteklo noč neznana letala preletela Los Angele*. Ameriški radio pripominja, da se mora to pot poročilo Mnatrati za resno.
Nadalje javlja ameriški radio, da po izjavi vojaškega poveljništve Havajskih otokov od nedelje dalic do snoči ni bilo novih japonstkih napadov na otočje.
Zveza s Siamom
Tokio, 12. dec. (Domei). Japonski informacijski urad je dopoldne objavil proglas o objavi »ofenzivne in defenzivne zve«.« med Japonsko in Siamom. V proglasu Je rečeno, da je bi] med siamskim min. predsednikom Luang Pibul S on gramom in japonskim poslanikom v Bangkoku, Tel JI Tsubokamijem, dosežen popoln sporazum v naziran jih ter sta nato danes podpisala »ofenzivno in defenzivno zvezo«.
Siam in Bolivija v vojni
Bangkok, 12. dec. (Domei). Po tukajšnjem radiu je bil razširjen proglas slan* ske vlade, s katerim se objavlja, da jc 16* decembra ob 22.45 lokalnega časa nastopilo v vsej državi vojno stanje.
Buenos Aires, 12. dec. d. Iz bolivijske prestolnice La Paza je dospela vest. do je bolivijska vlada napovedala vojno Japonski.
Ka vzhodu odbiti napadi
Letala hudo napadajo sovražne postojanke, prometne naprave in oddelke — Ob severni afriški obali poškodovana
angleška križarka
tx Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti so bili zavrnjeni krajevni napadi sovražnika, ki je utrpel hude Izgube, Nemško letalstvo je uspešno sodelovalo s težkimi napadi na sovražne kolone in zbiranje oklopnih voz kakor tudi na utrjene postojanke ter ceste v zaledju sovražnika.
V severni Afriki so bile včeraj izvršene važno operacije. Nemška bojna letala so razpršila kolone sovražnih oklopnih voz in
avtomobilov.
Preti severnoafriško obalo so italijanska ln nemška letala napadla in hudo posko-
Trst, 11. decembra Tudi na včerajšnji razpravi pred posebnim sodiščem za zaščito države so se nadaljevali govori posameznih branilcev. Prvi je govoril odvetnik Presti, ki brani Ivančica, atentatorja iz Trbiža. Branilec je prosil sodišče, naj obtoženca milostno sodi.
Odvetnik Freschi je govoril v obrambo obtožencev dr. ščuke in Kausa. Za obtoženca Kaosa zahteva državni tož.lec smrtno kazen. Branilec je sodišče prosil, naj dr. Ščuke ne obsoli na smrt. Glede Kausa, ki naj bi bil dejanski izvršitelj atentata na Duceja. ko je Duce obiskal Kobarid, je branilec izjavil, da se popolnoma zaveda zločinstva tega naklepa ln odločitve, toda sodišče naj upošteva okolnost, da obtoženec ni izvršil atentata, ker mu vest tega ni dovolila, ko se mu je oglasila v odločilnih urah snovanja atentata. Branilec je prosil
Ljubljana, 12. decembra S.'abi vremenski preroki smo, kajti čim smo napovedali, da bo hujši mraz, nam je zakuril jug ln solnce je začelo greti, kakor da je že najmanj marec. Jug ob jasnem vremenu Je vremenska posebnost pozimi. Včasih nas je ob južnem vremenu pozimi zagrinjala gosta megla, če že ni bilo oblačno. Včeraj je pa tako prijetno zadišalo po pomladi, da smo pozabili na datum V tej zimi menda ne bo obležal sneg deli časa noberikrat: že Štirikrat smo ga dobili nekaj več in vselei smo si obetali najlepšo smučarsko sezono, končno =e na vse konča v lužah Zadni' ene«? ie ranaripi na nram^k iti menda se ga zaradi te«?s nismo unali " niti dotakniti na hodnikih. Tako je ostalo
dovala eno angleško križarko in torpedni nišilec.
Stotnik Miincheberg Je dosegel svojo 00. zmago v zraku.
Italijanski uspehi
Berlin, 12. dec. s. Kakor se je izvedelo is vojaškega vira, so italijanske čete dosegle v operacijah na južnem odseku vzholne fronte nove uspehe. Odbile so napade sovjetskih sil in jim prizadejale hude in krvave izgube. Mnogo sovjetskih vojakov Je bilo ujetih. Nemška polslužbena agencija glede na to opozarja, da so vesti angleške propagande o ujetih italijanskih vojakih na ruski strani popolnoma izmišljene.
sodišče, naj nad obtožencem Kausom izreče velikodušno sodbo.
Odvetnik Manassero Je govoril za obtoženca Sfiligoja, vodjo slovenske dijaške skupine s separatistično tenlenco. Branilec je izrazil upanje, da bo sodišče upoštevalo razne okoliščine v prid obtoženca Sfiligoja in da bo izreklo pravično sodbo.
Odvetnik Kesič je branil obtožence Kosovela, Slaviča, Danijela, fitefsnčiča, 3tur-ma, Vremca, Staniča. Gaspariča in Domo-nika Branilec je predočll vse okolnosti in je izključi] možnost odgovornosti za prve t« obtožence. Za fttefančiča Je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, glede ostalih pa je predlagal milostno sodbo.
Govori branilcev se bodo nadaljevali v petek in v soboto, na razpravi v nedeljo pa bo najbrž izrečena sodba.
mnogo hodnikov zasneženih in do dne smo imeli več drsališč. Vsako jutro smo se vadili v nekakšni plesni gimnastiki in preizkušali trpežnost lastnih udov na trdem ledu. Včeraj popoldne Je pa bila tudi glavna preizkušnja obutve. Več ali manj mastne luže skoraj po vseh cestah so nam budile sladko iluzijo pomladi. Od časa do časa je zdrknil tu ali tam s strehe sneg s koti ledu. na nekaterih krajih je lilo lz žlebov na hodnike hi ljudem za vratove, a ta mokrota se nam je zdela pravi blagoslov spričo toplega solnca m sinjega neba ter splošnega pomladanskega ramoloženla. Ljudie so s posebnim veseljem bror^ali po lužah, že dolgo ulice niso bile tako živahne. Mnoge je prijetno vreme zvabilo tudi na daljše
sprehode in Rožnik je imel precej obiskovalcev.
Ponoči Je tacalo zopet zmrzovati, a davi ni bilo hudega mraza. Zdi se, da bo vreme babjega lata se trajalo. Ca bo še danes tako toplo, južno in solnčno kakor včeraj, bo sneg na solnčnih legah po večini že pobralo. Seveda pa ne moremo pričakovati, da bi tako nenavadno vreme ob tem času trajalo dolgo Zato pa smemo upati, da bomo do božiča dobili novo mero bolj solidnega snega; za vremenske spremembe je še dovolj časa. Vendar bi letos najbrž nihče posebno ne žaloval, če bi imeli milo zimo, ker vsi več ali manj radi silimo za zapećke in s strahom gledamo, kako kopni kurivo v drvarnicah in kako »cvete« obutev.
Italijanska poštna služba
Ljubljana, 12. decembra Z današnjim dnem sc začeli ved glavni , poštni uradi v Ljubljanski pokrajini opravljati italijansko po&tno hran;ilniško službo in sprejemati naložbe v donosnih poštnih bonih. Hranilne knjižice za prinosnika (ne na trne) bo začasno lahko zdajaLa samo glavna pedta Ljubljana 1. Donosni poštni boni se bodo začasno izdajali po 100, 500, 1000 ki 5000 lir. Bone po 5000 lir bo lahko izdajala samo glavna pošta Ljubljana 1. V prvem letu se boni obrestujejo po 5°/e, pozneje se obresti od polletja do polletja večajo.
Poštni uradi, ki bodo opravljali to službo, so bili navedeni že v prejšnjih seznamih, ki so veljali za nakazniško službo i. tekoče račune. Omenjeai dve službi so pričeli že s prvim decembrom opravljati poštni uradi v Cerknici, Črnomlju, Devici Mariji ▼ Polju, Grahovem pri Cerknici, na Gro-suplju, v Kočevju. Kostanjevici na Krki, Gornjem in Doiniem Logatcu. Ljubljani 1. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9, Ložu Metliki Mokronogu, Mostah. Novem r >. Planini pri Rakeku, na Rakeku, v u ^nici, So-dražici. Starem trgu, Trebnjah, Velikih Laščah, na Viču, na Vrhniki in v Zužcrn-berku.
Prepoved Izdelovanja kand i ranega maronija
uporabe Jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v slaščični proizvodnji
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 11. septembra 1941-XIX št 101 in 7. novembra 1941-XX št. 147 in na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 odreja:
Člen 1. Prepovedano je uporabljati jajca pri izdelovanju likerjev in katerega koli drugega poslaščevalnega proizvoda; dalje je prepovedano izdelovati kandirane marčne in vobče uporabljati kostanj pri kateri koli drugi vrsti slaSčične proizvodnje.
Člen 2. Kandirani maroni in s kostanjem pripravljene slaščice, kolikor jih je na zalogi, se smejo prodati do 15. jan. 1942-XX.
Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z začasnim ali dokončnim odvzemom obrtne pravice.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo nt dan 15, decembra 1941-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioll
Imenovanje Članov odbora za preureditev zasebnega zavarovanja
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 24. novembra 1941-XX Št. 161, zadevajočo določbe za preureditev zasebnega zavarovanja glede na predloge zainteresiranih družb, odloča:
Odbor, določen v čl. 8 naredbe z dne 24. novembra 1941-XX. St. 161 je sestavljen takole:
advokat Teobald Zennaro, odposlanec Visokega Komisarja, predsednik,
dr. Ivan Slokar, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov, podpredsednik,
eav. nff. Costante Pessato, član in Josip Zotti, namestnik, predstavnika Istituta Nazionalle delle Assicurazioni,
ca v. dr. Albert Rossl, član ln dr. Leo Skala, namestnik, predstavnika Assicurazioni Generali,
Ferruecio Sblsa, član in Karel Mlarln, namestnik, predstavnika Rlunlone Adrlatl-ca di Sicurta,
Ivan Martelane, član ln Avgust Novak, namestnik predstavnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani,
int. Alojz Maje*, član ln MIlan Jurt. namestnik, predstavnika zavarovalne banke »Slavlje« v Ljubljani,
Ivan Lan. član in dr. Josip Dermastja, namestnik, kot izvedenca.
Tajnik odbora, ki Ima sedež pri Uradu za nadzorovanj« zasebnega zavarovanja pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino (Gledališka ulica 3), Je g. dr. Milan Bano.
Ta odločba je takoj izvršna ln se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar as Ljubljansko pokrajino Emlllo Grazioll
UfcoriKaaic maščob iz kosti in Živalskih odpadkov
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX Št 291 in smatrajoč za potrebno in nujno, da se uredi ukoriščanje maščob iz kosti in drugih živalskih odpadkov, odreja:
Člen 1. Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani se pooblašča za pridobivanje maščob lz kosti, rogov, parkljev, kožne mezdre tn iz drugih živalskih odnadkov vobče.
Člen 2. Zaloge maščob iz kosti ln lz živalskih odpadkov vobče. kakor tudi zaloge kosti pri družbi iz 1. člena, na dan. ko stopi ta naredba v veljavo, se morajo prijaviti v treh dneh Visokemu komisariatu.
Zaloge teh maščob kakor tudi vseh maščob, pridobljenih po členu 1., so pod zaporo na razDolago Visokemu komisariatu. ki odred! nHh predajo napravam za razkol frarmnienje), katere odloči sam.
Člen 3. Zgoraj imenovana družba mora voditi prejemno knjigo ra zbrano surovo blago, ta predelane in za pridobi lene maščobe ter oddajno knjigo za količine ma-
ščob, predane napravam za razkol. Držati ta mora nadalje vseh tehničnih in upravnih predpisov, ki jih izda Visoki komi-sariat
Člen 4. Maščobne kisline, dobljene pri razkolu, te odkažejo po razdelilnem načrtu, ki ga sestavi Zbornica za trgovino in industrijo in odobri Visoki kotnisariat, napravam v Ljubljanski pokrajini, ki predelujejo take kisline.
Člen 5. Kosti, rogovi, parklji in mezdra, namenjeni za prodajo, se morajo oddati neposredno Akcijski družbi za kemično industrijo v Ljubljani ali njenim za to pooblaščenim poverjenikom.
Člen 6. Vsakršna pogodbena zaveza o kakršni koli odsvojitvi ali oddaji maščob iz kosti, dalje kosti, rogov, parkljev in mezdre, velja za razveljavljeno na dan, ko stopi ta naredba v veljavo.
Člen 7. Cene za oddajo proizvodov iz te naredbe določj Visoki komisariat
Člen 8. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših
primerih pa z zaporom do šestih mesecev. Poleg tega se odredi zap'.emba blaga.
Člen 9. Ta naredba, ki razveljavlja vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki komisar
za Ljubljansko pokrajino: Emilio Graz:oli
Sprememba kontrolne
pristojbine za les
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na naredbo z dne 30. julija 1941-XIX štev 74 odredil spremembo nekaterih stopenj kontrolne pristojbine za les.
Stopnja kontrolne pristojbine, določena v postavki »Les: 1 neobdelan (okrogli les)« člena 3. naredbe z dne 30. julija se spremeni takole: 1) surov les: a) bukov 10 lir za stot (doslej 5), b) kostanjev 20 (10), c) drugi 16 lir za stot (8). Ta naredba je stopila v veljavo z dnem objave v »Službenem listu«, t j. dne 8. t m.
Maksimalne eene za sir
Smatrajoč za umestno, da se spravijo najvišje prodajne cene za sir v sklad s cenami na notranjem trgu, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odredil naslednje najvišje prodajne cene za sir v trgovini na drobno (v oklepajih maksimalne cene v trgovini na debelo):
Grana tipico 1939 31.50 lire za kg (27.20); grana tipico 1940 28.P0 (24.75); Emental in Sbrinz 20.30 (17.95), Asiago 17.70 (15.75), Fontina 20.60 (13.25); Provo-lone 18.20 (16.20), Mozzarella 17.60 (15.35); Eelpaese in Italico 18.50 (15.15); Gorgonzola 27.40 (23), Taleggio 16.70 (14.60). Quartirolo 16.20 (14.10); Fusi (Roma, Er-bo, Blu itd.) 21 (18.40); Pecorino Roma 24 (21.05) lir za kg.
V ceni na drobno je všteta trošarina, v ceni na debelo pa trošarina ni všteta in se cena razume franko skladišča trgovca na debelo. Zgoraj navedene cene morajo biti nabite v prodajalnah na občinstvu dobro vidnem mestu.
Okrajna načelstva lahko določijo se nižje cene, vsako zvišanje   pa   mora prej
odobriti Visoki komisar. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po uredbi o cenah z dne 12. marca t 1. Gornja naredba je objavljena v »Službenem listu« 10. decembra in je ta dan stopila v veljavo.
Načrti Dopolavora
V petek popoldne je bil na sedežu Dopolavora za Ljubljansko pokrajino sklican sestanek zastopnikov delavcev in delodajalcev za poživijenje dela te organizacije pri nas. Sestanek je otvoril podtajnik stranke za Ljubljansko pokrajino comm. dr. Gatti, ki se je vsem prisotnim najprej toplo zahvalil za sodelovanje, nakar se je dotaknil pomena in namena Dopolavora.
Dopolavoro ni politična organizacija, temveč želi dati ljudstvu vse, kar mu je treba na kulturnem, kakor tudi na športnem polju. Prirejal bo predavanja po deželi, gledališke predstave, koncerte po tovarnah in drugod, jezikovne tečaje, vsakovrstne umetnostne tečaje in prireditve vseh mogočih športnih panog. V naši pokrajini je Dopolavoro doslej delal v glavnem za Oborožene Sile. Poslej pa bo svoje delovanje razširil tudi na civilno ljudstvo. Ustanovljeni bodo odsekovni Dopolavori. Tovarne bodo imele vsaka svoj Dopolavoro, ki bo pod neposrednim vodstvom Dopolavora za Ljubljansko pokrajino. Prav tako bodo tudi ustanovljeni razredni Dopolavori in prva taka organizacija v pokrajini bo na-takarski Dopolavoro. Na Taboru bo začelo poslovati kopališče za dopolavoriste po izredno znižanih cenah, članom Dopolavora bodo prav tako močno znižane cene v vseh gledališčih in kinih. Začele se bodo tudi gledališke in filmske predstave za otroke dopolavoristov in ustanovljena bodo lutkovna gledališča. Po odsekovnih Dopolavorih se bodo mogla prirediti skupna potovanja v
Srečanje pri vodnjaku
Pri vodnjaku pred vasjo sta se prvič srečala. On ln ona.
Ona je zajela vode z velikim, lepo okrašenim vrčem in v trenutku, ko ga je hotela dvigniti na ramo, je stopil od k nji.
— Ali ti smem nesti težki vrč? — jo je vprašal.
— Hvala, — se je nasmehnila. — Zelo prijazen si, teda ... Obmolknila je. — Bolje bo, da ga odnesem sama. Saj vidiš, da je ta vrč izredno lep, poleg tega pa imam samo enega. Lahko bi ti padel iz rok.
— Kaj misliš, da sem tako neroden? — je menil.
— Tega ne misij m, — je odgovorila. — Lahko bi se spotaknil ob kamen, ki leži ob poti. Ne opazil bi ga morda, ko bi govoril z menoj.
— Častno besedo ti dam, lepotica moja, da ga bom držal tako previdno v rokah, kakor da ni z vodo napolnjeni vrč, temveč čaša najboljšega vina.
Pogledala ga je z zagonetnimi očmi.
— Zakaj obljubljaš nekaj, česar ne moreš Izpolniti? Pomisli vendar, kaj bi se zgodilo, če bi te med potjo proti vasi naenkrat obšla želja___       Obmolknila je.
— Kakšna želja? — Je vprašal radovedno.
Ona je zardela.
— ... želja prijeti me za acflco ali položiti ml roko na ramo.
— To ml niti na misel ne pride, — je
Italijo. Za revnejše člane bo tako potovanje brezplačno.
Predsednik Dopolavora Eksc. Parenti Je o priliki obiska v naši pokrajini že obljubil najboljše gledališke predstave. Te predstave bodo res v vsakem pogledu na višku. Poleti pa bo gostoval tudi »Caro di Tespi« znano potujoče gledališče, in pa velik cirkus iz Rima. Dopolavoro objema torej vse mogoče aktivnosti. V kratkem bodo dospeli v Ljubljano mnogi sodelavci Dopolavora.
Za comm. dr. Gattijem je govoril nadzornik pokrajinskega Dopolavora g. Liberatti, ki je med drugim povedal, da so se novembra začele pod okriljem Dopolavora v dramskem in opernem gledališču predstave za delavstvo in da bodo kmalu organizirana potovanja v Rim, Benetke in po drugih večjih mestih Kraljevine. Potovanja se bodo začela ie januarja in bodo zelo poceni, ker je zagotovljeno 70CĆ znižanje na prometnih sredstv.h. Prvega januarja prihodnjega leta bodo otvorjeni filharmonični tečaji, profesionalni tečaji za mehanike in druge specialiste in poseben tečaj za natakarje in hotelirje. Na zaključku se je g. nadzornik prisotnim zahvalil za sodelovanje, nakar je vsem povabljencem razkazal restavrirane prostore Tabora. V glavni dvorani se bodo stalno vršile gledališke in klnopredstave. Za slelnje je bila nabavljena zvočna aparatura najmodernejšega tipa, ki je veljala 50.000 lir. Na razpolago pa ima Dopolavoro tudi dve premični zvočni aparaturi.
iSe/ezifico
KOLEDAR Danes: Petek, 12. decembra: Aleksaa^Kir, mučenec, DionizJja
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajna ljubezen Kino Sloga: Znamenje Robin Hooda Kino Union: Krvava roža
Koncert Akademskega pevskega zbora ob
18.30 v Unionu Razstava trojice Dcbcnjak - Jakac - Mihe-
lič v Jakopičevem paviljonu
DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt,
Gosposvetska cesta 10, Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31.
Naše fjM-ilišče
DRAMA
Petek, 12. dec, ob 15: »Hamlet«, Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Izven.
Sobota, 13. dec. ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B.
Ančka Levarjeva bo nastopila prvič v tekoči sezoni v glavni ženski vlogi v veseloigri Oxilia in Camasia »Bog z vami, mlada leta!« Ljubezniva tridejanska pokaže izrez iz življenja mla lega študenta v Turinu, njegovo ljubezensko zgodbo in okolje, v katerem se dogaja. Igra je pisana s pristno italijansko lahkotnostjo in temperamentom ter dobršno mero humorja in čustvenosti. Glavno moško vlogo bo igral Kralj, dalje sodelujejo Danilova, Rakarjeva, Gabrijelči-čeva, Slavčeva, P. Juvanova, Raztresen, Gaje, Drenovec, Gregorin in Tiran. Režiser prof. Šest. Repriza te igre bo v soboto za abonente reda B.
OPERA
Petek, 12. dec: Zaprto (Generalka). Sobota, 13. dec., ob 17.: »Madame Butter-fly<r. Izven.
Sprememba carine tta liste za žage
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbo z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 85 in ker je potrebno preurediti postavko > listi za žage< v carinski tarifi, ki je bila spremenjena z zgoraj navedeno nareibo, odredil naslednje:
Postavka »Listi za žage« bivše jugoslo-venske carinske tarife, spremenjena z naredbo z dne 12. avgusta 1941-XIX se nadomešča takole:
Listi za žage a) krožni: 1) debeli nad 4 mm z natičnimi zobmi 257 lir od stota, drugi 117.50 lire; 2) debeli do 4 mm 8 premerom nad 40 cm 165 lir, nad 10 do 40 cm 257 lir, do 10 cm v teži do 400 g 1760 lir, od 400 g do 2 kg 935 lir za stot;
b) trakasti, široki nad 30 mm 165 lir, do 30 mm 192.50 lire za stot;
c) drugi, tudi montirani, široki nad 80 mm 132 lir, nad 30 do 80 mm 128 lir, nad 20 do 30 mm 275 lir, do 20 mm 367 lir za stot.
Vse ostalo besedilo naredbe ostane v veljavi. Ta naredba je stopila v veljavo z dnem objave v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine«, t. j. z 8. novembrom.
VIKTOR EMANUEL MTJSSOLINI, TASSINARI,  DI REVEL
Videl varuh pečata: GRANDI.
Ta zakon je bil objavljen v uradnem listu kraljevine Italije »Gazzetta Ufficiale del Regno d' Italia« št. 233 z dne 2. oktobra 1941-XIX.
odgovoril on. Previdno je vzel vrč in ga odnesel, ne da bi se le enkrat ozrl na njo, dokler nista prispela do njene hiše. Tam ga je varno postavil kraj nje na prag. Potem šele se je z zadovoljstvom ozrl na njo.
— No, ali si zadovoljna z menoj?
— Da, — se je začulo zatemnjeno iz njenih ust, — morala bi pač biti...
— Vrč je nedotaknjen, — se je poba-hal, — in na vsej dolgi poti nisem razlil niti ene kaplje.
— Bog ti je priča. — mu je pritrdila s čudno brezbrižnostjo v glasu, — niti ene kaplje!
— Kar se pa tiče neomajnostl mojega značaja...
— Zares si izredno kreposten in pošten, — mu je posegla v besedo.
Tedaj šele je ostrmel nad suhoparnostjo s katero je izgovprila te besede. Pogledal jo je in tesno mu je postalo pri srcu. Hiša, kjer je stanovala, je stala precej daleč od drugih ob robu gozdiča. Daleč naokrog nI bilo žive duše. razen tega se je pa ze mračilo. Sele tedaj se mu je posvetilo v glavi. Stopil je k njej tako, da je njegova sapa malone božala njena lica. Potem jo je pa objel in poljubil.
Prvi hip se je sklonila nazaj, kakor da se hoče braniti, potem se ie pa vsa predala njegovemu ljubimkovanju. Pri tem je pa zadela z nogo ob vrč na pragu. In lepo okrašeni vrč se je eatttajal, padel čez prag in se razbil.
Obravnava pred izrednim sodiščem v Trstu
Danes in jutri bodo govorili ie zagovorniki, v ne-deljo bo pa najbrž izrečena sodba
Solnce greje kakor spomladi
Končno smo se dočakali babjega teta — Solnce tal jng
pobirata sneg
Stev. 286
»SLOVENSKI NARODc,petek, 12. decembra 1041-XX.
Stran 9
__i
Se nekaj o našem Rožniku
Zanimivi podatki o tem, kako je nastalo ime lUJnlk
Ljubljana, 12. decembra.
»Slov. >Tarod« je priobčil 20. novembra lep, daljši članek o Rcžniku m omenja med drugim Frana Levstika, ki je pisal, da je bil Rožnik poprej slovenski zvan »Rutice« f. p. od rdeče ilove prvti.
L. 1883 je bil cesar od 11 do 15. 7. v Ljubljani. »Ljubljanski Zvon« je priobčil v julijski številki spored slavnotrti ter objavil tudi: »...dne 13. julija ob 4. popoldne se pcije vladar na strelišče ljubljanskih strelcev blizu Kr/snic«.
Dne 22. XI. 1934 |. mi piše naš veleiM-fidužni narodni zgod<rv.nar p<k. župnik Ivan Vrhovnik, naj mu prcskrb:m predavanje mojega očeta »O Robniku«, ki ga je čital na zabavnem večeru Pisatel jsikega društva dne 19. L 1889 1. Vrhovnik pristavlja: »V &voj spis. je vp!el na z pravico, ki mu jo je poslal Davorin Trstenjak o izvoru besede Rožnik. O tej besedi pripravljam sesta\ ćk in b: rad zvedel, kaj pravi Davorin Trste-njaik«.
Odpiral sem Vrho\-niku. da mu bom preskrbe 1 zaželene- in navedel o Rožniku r;ia.r-tJtaj, kar mi je bilo znano, med drugim f*xl: neko razlagi; ali domnevo, ki sem jo slišal, da izhaja Rožnik od rose. Ro-rcnice. hr:b, ki ima  in daje mnogo vode.
Vrhovnik mi je 29. XI. 1934 odgovori; sledeče: »Odkod Rožnik? V narodu se ni »počela ta beseda. Ljudje so od pamtiveka poznal-, &am<> nemško ime Ro&enbach (Ro ženpah). Senklarska in šentpetrska matica ne poznita za ta kraj druge oblike; v stolni kratni knjigi srečamo leta 1598 prvkrat: Rcsenhaeh.
Ko so pred ka.kšnimi 90 leti slove ni 1 i Ljubljano, je prišel na vrsto tudi Rcžen-pah. Tedaj so nastale dobesedne skovanke: Rožni potok, Rečni grič. Rožni griček. Cvetlična pora, Cvetli^ka gora, Cvet!>iki potok. Leta 1851 se je prikazala v Novicah Rožnica, ki pa ni bila tatko močna, <la bi bila Espodrinila vkcironinjeai: Roženpah; to obliko je rabil Erjavec še leta 1864 v »Slon*, glasniku«.
Leta 1852 je objavi'1 Mihael Verne v Novicah spirs »Potovanje po nekterih ju-gos"ovaxis<kih krajih« in menda prvi zapisal še zdaj veljavno ime »Rožnik«: »Od tod (Tivoli) pelje kaj vabivna pot na hrib z imenom »rožniik« (R<»»c-nh»acn), verh ktere-ga stoji zala cerkvica«. Naslednjega leta je naredil Jurij Pire uro na Rožniiku (Novice 5). Isto hme je rabjl Le\-ićn.ik leta 1S59. Prav tega leta je pisal Davorin Trstenjak: »Radi Lju-bijančcni hodijo zjuaiaj m popoldne na R- ženpah, leterega bi jaz rad imenoval Rcxžnik« (Novice). Verne jo zadel rta pravo struno. Ljudem je ugajala beseda Rožnik, ki jo je on. aiko se ne motim, prvi nasvetoval, rn Rofcenpah je ganil čedalje bedj, dokler v začetku tekočega stoletja ni popolnoma prijel v pozabo«.
Kar se tiče legende o trgovcu m n jogo-▼i čudežno oteti ženi. ki mu jo je povodaJl moj oče, pristavlja Vrhovnik: »Verjetnejša je Vaftvi8Sar|9VB. trditev, da je biLa cerkev na Rožniku postavljena v zahvalo za zmago nad TurJd. O Rožniflcu m cerkvi na Rožniku je pisal Vrho-voc v Izvest ju M uze j-sfceoa društva 1898.«
Glode Kolmanovega, nekdaj VideTČano-vega gradu, omenja Vrhovnak, da je bila tam do lota 1S47 kapelica z oltarjem Matere božje; kdaj so prodali oltar?
Odpisali sem Vrhovn:'ku se enkrat ter navedel opombe .šolskega voditelja Levca, brata prof. Frana Levca, zla,ti o poštamku gostilne na Sp. Rcžniku. Oba Levca sta preŽTvela mlada leta na Sp. Rožniku pri sv jih tetah Selanovih. Na to mi je odpi-
sal Vrhovnik zadnjic dne 4. XII. 1934 in mi pritrdil o Rožniku sledeče:
1. da je bi>io njegovo nemško ime Ro&enbach zelo staro, a ne izvira iz »rož«; 2. da je imel Rožnik v stari davnini slovensko ime, ki pa se je pozabilo; 3. morda se je reklo Rožniku »Na Rosnicah«; to domnevo opravičujejo številni virčki. rodeči rt tal na Rožniskem hribu. Beseda Rožnik je nova skovanka iz druge polovice preteklega stoletja.
Ko sem naposled po ovinkih le našel očetovo predavanje, sem ga osebno izročil Vrhovniku.
Zadnjič sen. obiskal Vrhovnika malo pred njegovo smrtjo in pri tej primki je sprego varil te pomenljive besede: Zg niovtna Rož-nka je še malo preiskana. Imam 'edaj zbranega nekaj gradiva. Rad bi še to obdelal, pa ne morem več. bolezen Ne vem. kdo bo to izvršil?!«
K sklepu naj navedem se razpravi^o o izviru besede Rožnik, ki jo je poslal očetu Davorin Trstenjak:
»Ko ste me zadnjikrat v Starem trgu obiskali, pogovarjala sva *e o imenu »Rosen-bach«.
V najstarejši meni znani listini rt 1. 1211 se fn hrMb imenuje »Roinbach«, zato je ne1. -Zvonov« sodelavec začel trditi, da se je kra>u v starei'.ih ćasrh pravilo »na rosi nah« Ta trditev ne bo držala. Ker je pisatelj ':st;ne pisal: »Ros*ibach«. slisa'l e je glasnik s = slov. z: ako bi se bilo namreč pravilo kraju »na rosinah« bil bi nemoči pisatelj listine pisal: Rossin ali pa Rozin-b:ich. Prvi del imena je slovenski, drugi ncnvki, in sicer beseda: bach v bavarski nemščini ne označuje samo potoka, temveč tudi hrib. (Podobno morda Pohorje — Bach crgebT.rge. op. p.)
Stari prebivalci tega in okoli tega hriba so brez dvombe rekli: Rož. Rožno, na Roži, na Rožnem in slično in Sele iz nemških kancelij in iz ust ponemčenih mestnih prebivalcev se je vteplo izgovarjanje: Rožn-pah.
Deblo temu imenu je: rog. Slovenci imenujejo pogostem rtaste (špičaste) hribe po rogih, na primer: Rožno, špičast hrib v raj-henbur:ki fari (kraj Save), na katerem ito-ji cerkvica sv. Kancijana. Rožen vrh, hrib blizu Konjic, nekdaj z gostim lesom z: ra-ščen, zdaj s trstjem nasajen, hna tudi podobo roga: in nemška kancelija £a imenuje: Rosenbach. Rožče, vrnograjska okoiica v podsredski fari. obstoječa iz spičastih h rito -cev. (Rog se imenuje hrib nad vasjo Topol pri Sv. Katarini nad Medvodami. Op. p.) celo na Gorenjem Štajerskem, kjer so nekdaj tudi Slovenci stanovali, sta dva hriba, katerima se pravi: Rosclvtz «n Roschitzko-gel. Ne da<loč od ondod je Rosa lin salpe, to je R<*/atn;k. Znano md je še več hribov na Štajerskem, kateri se velijo: Ro^enberg: večji del so goziinati, špčasti hrrbi. na katerih slabo rože cveto. Visok gozdnat hrib se veli: Roecnkogel. Vsa ta nemška imena so iz slov. rož, rožno, hornartig. hornahn lich. Da tudi va^ Roženpach moli kakor rog v višino, je znano, iti enkrat, ko ni še bi! obdelan, bil je še bolj rtas-t kakor zdaj.
Pod Cividaiom mi je znan špičast breg, katerega Italijani imenujejo: Rozazzo. Slovenci pa: Rožae, tudi ta ima ime po rogu, ne pa po rožah.
Na Koroškem imamo: Rož. Rožek. ro-žanska doldna, vsa okrožen a od hribov rogovom pcxlobnih. Kakor je ime kranjskega mesta Lož iz Log, tako imena Rož iz n;<g.
A besede: ros s pomenom rdeč ne pozna slovenščina.« B. D.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah tal  praznikih  ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30
KINO MATICA fTi. H*M* »
mm o   ljubesni   te>ko preizkušenega dekleta.
Tajna ljubezen
AHA*   VaJli.   Fosco   Oiarh«tti.   Vivi Giol. Osvaldo  Valenti.   Bolla   S tarace. Camillo Pilotto itd.
KINO SlAKiA lEI.KKO^ Z~> M,
Samo te danes romantična ljubavna zgodba v okviru  t/, jinstrenih masčev i
Znamenje Robin Hooda
Ramon Fereda. Lupita Gailardo, Martine/ Casado.
tVlNO UNION J Ki. t"-h ON
NajnoveJš»  welefi!m slorfte
Krv&va roža
(.forge«   »lamani    Paul   Amiut Cnmillo 4pollonf
Veeerna predstava  radi koncerta odpade'
VNE VESTI
— Iz »Službenega !r*ta«. >Služb?ni <ist
za Lfiribljansl^o pokrajinom št. 99. z dne i0. decembra. 1941-XX. objavlja kr. ukaz z dne 23. junija 1941-XIX. št. 608 — no\e določbe g-lede imovine, ki je last državi' nov Zedinjenih ameriških držav, predpise za ukoriščanje maščob iz kosti in živalskih odpadkov, prepoved izdelovanja k*n-di rane g-a maronija, uporabe jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v 3*a-šcičhi proizvodnji, najvišje cene za sir in imenovanje članov odbora za preuredi cev zasebnega zavarovanja.
— It zadružnega, registra. Strojna Jadru pa z omejenim jamstvom na Brodu pri Novem me*tu: Izbrisala sta 3e dosedanja člana upravnega odbora Gačnik Franc tn Golobic Ivan. vpisala pa novoizvoljena člana upravnega odbora Brulc Franc, posestnika sin in štangelj Ivan, posest m k, oba v Gotni vasi. Hranilnica in posojPuica r. z. i n. t. v likvidaciji v Crmošnjirfth. Vpisal se je novi likvidator KuSej Mirko, uradnik Zadružne Zveze v Ljubljani, ki r.o za zadrugo podpisoval samostojno, hirati pa se je vpisala razrešitev dosedanjih likvidatorjev, bivših članov načeirva. »Sloga«, go»podar*ka ln podporna sadra-ga slovenskih kmetov in delavcev z omejenim jamstvom v Črnomlju: Vpisala s^ je razdružitev zadruge z likvidacijo. Firi la ima oristavek: v likvidaciji. Likvidatorji so dosedanji člani upranega odbora. Podp_s firme v likvidaciji se vrši odslej po dv#»h likvidatorjih. Upniki se pozivajo, da <*e zglase pri zadrugi oz. pri likvidatDr\J)i. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev in vpokojencev z omejenim jamstvom v Kočevju: Izbrisal se je dosedanji Slan upravnega odbora Uršič Franc ter vp'sal kooptiran: član upravnega odbora tCo^ir Vinko, podpreglednik fin. kontrole v Kočevju. »Dom in mir« podjetje za pridobivanje stanovanjskih hifi za univerziteti»« nastavnike in uradnike, zadruga z Omejenim jamstvom v Ljubljani: Izbriše se tiradi smrti član upravnega odbora dr. Metod Dolenc. Gospodarska zveza v Ljol/«,**-ni, zadruga z omejenim jamstvom. Izbris se pooblaščenec Besednjak Alfonz. N'aon-na in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Mirni peči: Izbrisala sta se dosedanja člana upravnega odbora Gra-.-r.c Alojz in Saje Franc, vpisala pa novoizvoljena člana upravnega odbora Makse Anton, posestnik, Ivanja vas in Rus Fr.irc. posestnik v Velikem Kalu. Kmetijska P»o-dajna in nabavna zadruga z omejenim jamstvom v Višnji gori: Izbrisal se je dosedanje član upravnega odbora Coš lofe. vpisal pa novi člen upravnega odbora Gros Janez, posestnik na Kamnem br'.u. Zveza lesnih domavih obrti, zadruga z omejenim jamstvom v likvidaciji v Ranici, je bila po končani likvidaciji izbrisana.
— Izmenjava   blaga med Hrvatsko In
Nemčijo, v okviru nedavno sklenjene prve nemžko-hrvatske trgovinske pogodbe to dobavljala Hrvatska Nemčiji les, kože, to-bnk živino, sadje, sočivje, vino ln industrijske sirovine. Nemčija bo pa dobavljala Hrvatski stroje, tehnične pripomočke, industrijske sirovine, nekatere industri^-ke proizvede ter farmacevtske in kemične izdelke. Poleg tega bo dala Nemčija Hrvatski na razpolago vse potrebno za zgraditev Ui pospešitev hrvatske kmetijske ln industrijske proizvodnje.
— Svečana otvoritev nemlke gimnazije v Osijeku. Por očali smo že, da je aobil Osijek polep askega učite^išča še nemško gimnazijo, ki ima blizu l.OOO dijakov.
Svečani otvoritvi sta prisostvovala tudi vod;a nemške narodnostne skupine na Hrvatskem Altgaver in referent za narodnostna vprašanja pri nemškem poslaništvu v Zagrebu dr. Hruschka.
— Skrb za zdravje Srbskega kmeta. Srbski ministrski predsednik general Ne-dič je izdal naredbo o zatvoritvi vseh vaških krčm, razen takih, ki služIjo po svojem položaju odgovarjajoči prehrani in okrepčilu potnikov. Poleg tega namerava srbska vlada proglasiti- za vasi več manjših mest,, ki ne zasluzijo tega imena. £a to naredbo niso bili toliko merodajni gospodarski razlogi kakor stremljenje, da *e ohrani srbski kmečki stan zdrav.
— Prijave terjatev proti bi vil Jugoslaviji. Havnateljstvo Nemške državne banke je objavilo razglas o prijavi terjatev in pravic proti bivši Jugoslaviji. Devizne države morajo svoje terjatve in pravice proti bivši jugoslovemaki državi z vsem območjem \ ključno vse obrate, zavode in fonue prijaviti pri zavodih Državne banke v Berlinu, devizni oddelek, kontrola dobave in sicer najkasneje do 31. decembra 1941. Prijaviti je treba terjatve iz blagovnega prometa in založnic, za katere je bivša Jugoslavija jamčila kot dolinica všteval vsa jugoslovanska, bosanska, kranjska, daln a-tinska, hrvatsko-slavonska. črnogorska tn srbska posojila, blagajniške zapise in državne zakladne hstine kakor tuđi 4!< zastavnice in obligacije Državne hipotekarre banke uprave fondov v Beogradu iz 'eta 1910 ln 1911.
— Nesreč«. Včeraj so prepeljali v Iju Poljansko bolnico več resno ranjenih ponesrečencev. Marija Erman, 671etna posest-niča iz Podborftta pri st. Rupe rtu. je padla z lestve in si zlomila desno nogo. — Stanko Nosan  21-letni sedlarski pomočnik is
I Ribnice, se je po nesreči sunil v desno oko
I ter se hudo ranil. — Frančiška Petrič, f7-
! letna lena posestnika iz Unca pri Rakeku
; je padla s podstrešja in st zlomila i«svo
i nogo. — Janeza Škofa, 5-letne ga sina ro-
j sestnika iz Horjula je brcnil konj v glave;
rana le precej nevarna. — Hudo rm>T>a je tudi 44-letna Jožefa Murovec lz Zg">rnje Šiške, ki je padla, ko je vstopala na tramvaj na Celovški cesti. Pretresene ima možgane, rano na glavi Ln tudi notranje nitve. Kako je prav za prav prišlo do nesreče, ^e ne spominja dobro.
Iz Lfublfane
—lj Nova plinarna. Več obširnih člankov smo že objavili o novih regulacijskih načrtih za Ljubljano, med drugim smo pa zadnjič pisali. da projektanta osnutka »Emona 2000^ predlagata premestitev plinarne na ogalno zemljišče med novo krožno cesto in južno železnico vzhodno od Zelene jame, torej v našo izrazito industrijsko četrt. Pri tem smo pa prezrli, da je stavbišče za novo plinarno že več let kupljeno v Mostah poleg tovarne Saturnus. Stavbišče meri 24.000 kv. m. kar bo popolnoma zadostovalo za res sodobno plinarno. 2e danes pa na tem stavbišču obratuje destilacijska naprava za katran, ki je postavljena v soglasju s celotnim načrtom razporeditve posameznih nameravanih stavb tako, da ne bo prav nič ovira? n nameravanega zidanja drugih poslopij. Projektanta osnutka »Emona 2000« torej predlagata premestitev plinarne prav tja. kjer je stavbišče zanjo že last mestne občine ter je to stavbišče tudi namenjeno za novo plinarno. V sedanjih razmerah pa seveda ni mogoče misliti na zidanje nove plinarne, ne toliko zaradi denarnih razmer kot zaradi pomanjkanja gradiva, predvsem pa železa in samotnega materiala. Sicer je vprašanje že sedaj pereče, ker bodo peči, postavljene I. 1934.. kmalu potrebne generalnega popravila. Zamenjati bo treba sicer le one samotne dele, ki so že okrog 7 let nepretrgoma v ognju. To delo pa bi trajalo najmanj 4 do 5 mesecev. Za ta čas popravil pa plinarna nima dovolj rezervnih naprav, da torej moramo začeti misliti na novo plinarno.
—lj O mestnih dolgovih ljubljanskih smo na sv. Miklavža dan pri poročilu o računskem zaključku za 1. 1941-42 pisali, da se je Ljubljana lani zadolžila za 5~800.000 din. Po računskem zaključku je ta številka popolnoma pravilna,  ker računa s stanjem 31. marca t. 1. Toda v tem računu je računano tudi posojilo 15 milijonov din za razne mestne investicije, ki je bilo definitivno zaključeno pri SUZORju v Zagrebu SUZOR je  po pogodbi res mestni obč;r! nakazal že 4. oktobra 1940 prvi  obrok v višini 1.500.000 din,  a ostanka v znesku 13,500.000  dan  mestna  občina ljubljanska ni nikdar dobila in ga tudi ne bo dobila, šele v sedanjem proračunskem letu je w razpadom  Jugoslavije  prenehal  tudi SUZOR, česar pa 31. marca še nikdo ni mogel vedeti. Ker torej mestna občina ljubljanska teh 13,500.000 din ni in ne bo dobila, jr. tv M stanje njenih posojil danes za ta znesek boljše, kakor je razvidno v zaključnem računu za 1. 1941.. kjer bo naveden samo še znesek 1,500.000 din, kolikor tudi ta ne bo do 31. decembra t. 1. vrnjen.
—lj V tivolskem jjozdu poje sekira. V tivolskem gozdu imajo mestni gozdarji in drvarji leto za letom dovolj dela. Prejšnja leta so podirali ostarele smreke, ki jih je načel lubadar. Znano je, da je lubadar zelo nevaren škodljivec, ki se hitro širi. Da ne napala še zdravih dreves, je treba skrbno pospraviti tudi vejevje bolnega drevja. Smrekove veje so navadno sežgali v gozdu. Izhiranih je pa tudi že precej dreves listav-
cev, predvsem kostanja. Zdaj so se lotili podiranja starih, debeLh kostanjev, ki imajo še precej lasa, ki ga bodo lahko dobro uporabili za doge, kar je pa slabšega, za kurivo. Drva raadelujejo revnim meščanom, ki iščejo pomoči na mestnem socialnem uradu. Precej kuriva pa porabi tudi mestna vrtnarija za ogrevanje rastlinjakov.
—lj Smetišče na Ajdovščini.    Na vseh
najbolj živahnih križiščih imamo zlaj nenavadne > paviljončke*, ki jih pač niso ustvarili arhitekti — kolibe kostanjarjev. Na njih res ne smemo iskati lepote in ne n. pr. zahtevat:, naj bo kostanjarska koliba na Marijinem trgu v slogu baročne okolice ali na AjdovSč.ni v slogu Smoletove hiše. Vendar je dovoljena tudi estetu beseda; sicer ga lahko imenujemo preprosto prijatelja snage. Sama kostanjarska koliba ne bode toliko v oči kakor z luščinami in papirjem zasmetena tla. Menda ljudje tam pogrešajo košarico za smeti, sicer pa marsikje ne vidijo košaric za odpaiike ln jim je snaga deveta briga. Skoraj bi ka-
zalo, da bi ob kostanjarskih kolibah poštar vili ie paviljoncke, kjer bi delili listke as plačevanje globe tistim, ki se najbolje počutijo na smetišču.
—lj Obiskovalce koncerta APZ opozarjamo, da se bo začel današnji koncert točno ob pol sedmi url, zato prosimo cenjene obiskovalce, da zasedejo mesta nekaj minut prej.
—lj V počastitev »po ml na — namesto
cvetja na grob abs. ing. Erkerja FcroJ-nanda so darovali njegovi tovariši zneeek 230 lir Socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
—lj Oblačilne nakaznice dobe vsi tisti, ki stalno prebivajo v Ljubljani ln jih §e niso dobili, samo še do sobote 13. decembra med uradnimi urami od 9. do 15. ure v odseku za oblačilne nakaznice v I. nadstropju hiše na Ambroževem trgu št, 7. Zadnjič opozarjamo vso upravičence, naj do sobote gotovo pridejo po svojo oblačilno nak m ker je pozneje ne bo nikdo več dobil.
—lj Domačo krvavice, odlična vina danes v gostilni Lovšin. 573-n
Najboljši evropski tekači
Na Kratkih in sredsijih progah prevladujejo Italijani in
Nemci, »a dcxgih pa Svetli
Športni strokovnjaki ugotavljajo, da na- j preduje zadnja leta evropska lahkoatleti- j ka z naglimi koraki in se bliža ravni, ki | so jo  dosegli Američani.     Tudi preteklo tekmovalno leto je kljub izrednim vojn h n razmeram prineslo nekaj novih vrhunskih uspehov ter napredek v   povprečju. Sproti smo zabeležili vsak nov svetovni ln evropski rekord, ki so ga letos dosegli evropski lahkoatleti. danes pa prinašamo zanimiv pregled najboljših tekačev,  sestavljen na I obnovi vseh  letošnjih tekmovanj. Pri tem J smo se omejili predvsem na discipline, ki 1 so tekmovalne točke tudi na naših lahko-atletskih prireditvah. Seznam vsebuje na- j slednje čase in imena:
Tek na 100 m: 10.4 Osendarp (Nizozem- I ska). Valmy (Francija), 10.5 Monti, Mari- j ani, Tito (vsi Italija), Scheuring (Nemčija), Seul in Grivseel (oba Niz.)
Tek na 200 m: 21.0 Scheuring (Nem), 21.4 Osendarp (Niz), 21.6 Marianl (It.). Valmy (Fr.), 21.7 Monti (It.), Harblg in Mellerowicz (oba Nem.).
Tek na 400 m:   46.7   Harblg (Nem.), 47.1 Lanzi (It.), 48.4 Missoni (It). Ahrena I (Nem.).   48.5   Feraasutti   (It.),   Scheuring i (Nem), Miiller (Nem.), 48.6 Donnini (It.), Jorensen (Danska) in Schafer (Nem.).
Tek na 800 m: 1:49.0 Lanzi (It.), 1:49.2 Harblg, 1:51.1 Giesen (oba Nem.), 1:51.5 ! Maenberg    (švedska),    1:51.6    Han sen ne j (Fr.).
Tek  na  1500 m:  3:47.6 Haegg, 3:48.G, Anderson,  3:49.2. Kalarne, 3:50.4 Ahlsen, j 3:51.0 HellstrSm (vsi Švedska).
Tek na 5000 m:     14:15.8     HellstrSm, i 14:18.2 Andersson,  14:20.0   Jansson   (vsi i Sved.), 14:30.6 Svring (Nem.), 14:35.8 Sza-lagyl (Madžarska).
Tek 10.000 m: 30:25.6 Csaplar (Madž.). j 30:26.6 Oesbrlnk (Sved.), 30:28.0 Tillman (Šved.), 30:33.6   Beviacqua   (It.), 30:34.6 Pettersson (Šved.)
Tek 110 m zapreke: 14.2 Lindman (Sv.), 14.4 Facchinl (It.), 14.7 Thomson (Dan.). 14.8 Anet (Švica), Arnberg (Sved.), Gritti (It.), S za bo (Madž.).
T^k 400 m zapreke: 52.9 Larsson (Sved.)
?3.3 Missoni (It.), 53.7 Brand (Nem.), 53.S Kristen   (fivicn)   54.6 Fantonl (It.).
Maratonski tak. 45.175 km: 2:32:33 Co-stantine (It), 2:33 30 Fanelli (It). Borg-pon ''Nem.). 2:34:27 VVober (Nem.), 2:34:51 Padovanj (It.)
Prepied kaže, da prevladujejo na sprtn-torskih prorrah Italijani ln Nemci, zastopane pa so še Nizozemska in Francija. Na srednjih progah pripada primat Se vedno tekačem Italijo in Nemčije, na dolgih od 1500 m so gospodarji severnjaki, ki jih ls-tos odlično zastopajo Švedi. Tudi v obeh tekih čez zapreke sta najboljša tekača Šveda, vendar se usnešno uveljavljajo tuđt zastopniki drugih narodov. V maratonskem teku pa so se letos močno uveljavili predvsem Italijani.
VIII. kolo italijanskega prvenstva
V nedeljo je na sporedu že osmo kolo italijanskega nogometnega prvenstva, ki prinaša za vsa š+iri vodeča moštva v diviziji A težke preizkušnje. Edino Roma bo Igrala doma, toda za nasprotnika bo imeia doslej še nepremagano Venezio. Ta tekma bo verjetno za jesenski del odločilnega pomena. Trjestina gostuje v Genovi. Fiorenti-na pa v Padovi. Dvojice so odrejene takole:
V Livornu: Livorno-Fiorentlna, v Mođe-ni: Modena-Ambrosiana, v Napollju: Napo li-Lazlo, v Bol ogni: Bol ogn a-Ligu rta, v Torinu: Juventus-Torlno, v Geno*'!: Geno-va-Triestlna. v Rimu: Roma-Venezla, v Milanu: Milano-Atalanta.
V diviziji B bodo najvažnejše tekme v Vicenzl, Sienl ln Novari. V celoti je spored naslednji:
V Pratu: Prato-Spezda, v Vicenzl: VI-cenza-Bari, v Vidmu: Udinese-Savona, ns Reki: Fiumana-Alessandria, - v Lucd: Lučeh ese-Pro Patri a, v Novari: Novara-Pes cara, V Sleni: Slena-Padova, v BrescU: Bros-cia-Reggiana, v Lodiju: Fanfulla-Plsa.
POZOR!
Na zalogi imam rabljene čevlje, otroške galoše in moške površnike. - Sprejemam vsa popravila — tudi gumijaste obutve. — Klavzer, Vošnjakova ulica 4. 1998
ODEJE
od vate in puha — nove in stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/11. 1668
NAJBOLJ ZDRAVI LJUDJE
3 bili v deželi Ka-aan, ker so redno živali medico. — Le r i s t n o Ambrol-vo edico dobite v ME-ARNI, Ljubljana, idovska ulica št 6.
1992
®
Presso i pin importanti uffici postali del Regno potete con-sultare gratuitamente U catalogo delle ca rte valori postali vendibili per collezione dallUfficio Filatelico dell'Amministra-zione delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acouisto di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo č di L. 4.— se acquistato direttamente nellUfficio Filatelico dl Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per rinterno del Regno e Colonie e L. 2.75 per lEstero.
Prt največjih postnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog postnih vrednotic. ki jih za kolekcije prodaja fllatellsticm urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk m katalogov. Cena ka-alogu je L. 4.—, če gs kupite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.
Non rsnuticiate al piacere dl
Ne odpovejte ugodju
puntate t   Hajettja t
Ma FUMATE nel modo migliore con
Ampak KADITE bolje z
ANICOTINA P D P
FILTRO DENICOTI-NIZZANTE POLIVALENTE
Brevettato in tutto il mondo (Brevetto Italiano N. 384952)
Derivato da studi rigorosi deM'E-
mintnte   Cbimico  e   Biologo   Prof css ore
Do«.  Comm.  LUIG1 BERNARDINI.
Ispettorc Generale Tecmco ai Modo poli di Stato, Consigliere di Presiden za nell'Associazione Scientifica Interni-zionale del Tabacco, con Sede in Brema, Membro d'Onore del Centro Intcrnaziooalc del Tabacco, con Sede in Roma. Membro del Consiglio Di-re«iTO dell'Ente Nazionale per il Tabacco, ecc. ecc. >
Autore della voce »H Tabacco« sull'Ericiclopedia Treccani.
ANICOTINA F. D. P. e Punico filtro che insieme alla nicotina elimina anrhe rutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocivi, quali Possido di carbooio e 1'acido cianidrico. Non altera ti gosto. Paroma e il profumo del fumo del tabacco, e ne cooserva umidi i gas e i vapori.
Nelle roigliori Rivendite di Generi di Monopolio e nei piO importanti negozi  di  Artieoli  per Fumatori.
Quattro fra le piti importanti Ditte tn ftalia, specializzate in Artieoli per Fumatori, si procureranno il piacere di favorirri al vostro domicilio. franco e raccomandato: un elegante bocehino in galalite con 11 filtri, contro rimessa antietpata di L 13.
Anche tre sca tole di filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 19 ^sempre franco e raccomandato).
Indirizzare  richieste e  rimesse a:
PROTINIKOTINSKIM POLIVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (italijanski patent flt. 384952)
ANIKOTIN F. D .P. K po itro-
gem proučevanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendatot dr. LUICI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svetnik t predsedstva Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežera v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, član vodilnega sveta državne ustanov« za tobak itd. itd.
Pisec razprave »Tobak« (II Tabacco)  v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. je edini filter, ki z nikotinom vred trloča tudi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokit la cijanovodik. Ne kvari okusa, duha rn vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljših prodajalnah monopolskih izdelkov in v važnejših trgovinah  s  potrebščinami za kadilce.
Štiri najvažnejše tvrdke v Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo a velikim veseljem poslale na dom priporočeno In brez poštnine eleganten ugnik iz galallta t II filtri proti predhodnemu piaČihi 15 lir.
Tudi tri škatle t nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15 lir (brez poštnine in priporočeno).
Naročila in denar pošljite na:
Ditta CARMIONANI - 40t Via Colonna Antoni na - ROMA Ditta SAVZNELLI - 2, Via Oreflci - MILANO Ditta SAVnraLLI - SI, Galleria Mazalni - GENOVA
153, Pcrtici XX Settembre - GENOVA Ditta INSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signorf gro«isti e riven-ditori   possooo rivolgersi direttamente:
N. B. — Gospodje ratprodajaki na debelo in drobno te lahko oh račje naravnost na:
.Afi^-tlna F. D. P." - Via Po, 4
ROMA
11
Stran 4
»SLOVENSKI NARODt,P«t«K, 1«. decembra 1§41-XX.
Stev. 286
I
Zmogljivost japonske industrije
Zadnja leta je bil dosežen napredek v proizvodnji letal, avtomobilov in ladij
Vojna med Japonsko in USA je sprožila vprašanje industrijske moči obeh držav. Sodobna vojna je tako ozko povezana z industrijo, posebno še z železarsko in motorno proizvodnjo, da močno presenečata smelost in naglica, s katerima je Japonska napovedala vojno državi, ki se ponaša z najmočnejšo težko in motorno industrijo na svetu, ki jo zalagajo neizčrpna bogastva lastnih pokrajin.
Splošno je znano, da Japonska nima mnogo sirovin. Japonsko ljudstvo ne živi v izobilju. Na drugi strani pa je tudi splošno znano, da se sodobne vojne ne odločajo samo z mehaničnimi sredstvi in z zlatom.
Industrija in sirovine
2e leta si skuša Japonska počasi in vztrajno zagotoviti vire sirovin, da tako podpre razvoj svoje mlade industrije. To je tudi smisel japonske ekspanzije v Mandžurijo in na Kitajsko. Japonska ima v svoji zemlji dovolj bakra in premoga, primanjkuje ji pa železa, svinca, kositra in cinka. Zelo malo proizvaja mangana, živega srebra in vvolframa, nič niklja in le 800.000 ton petroleja.
Japonska je uvažala iz Zedinjenih držav blaga v vrednosti preko 4 milijarde lir. Med njim največ starega železa in jekla, neočiščenega petroleja, olja za goriva, bencina, avtomobilov, svinca in aluminija. Zedinjene države so zato smatrale, da imajo v svejih rokah ključ, s katerim morejo ukrotiti  mladi  in žilavi narod vzhoda.
Vojna brez petroleja, brez železa, brez premoga m brez motorne industrije in ladjedelništva ni mogoča in kakor kaže je bil Rooscvelt prepričan, da bo Japonska v skrajnem trenutku popustila. Zgodilo se je pa drugače. Japonska ni samo pred leti začela svoje počasne ekspanzije proti bogatejšim državam, temveč je tudi že preučevala in delno tudi uresničila del svojega programa industrializacije. Velik napredek je bil dosežen zlasti v proizvodnji letal, avtomobilov in ladij.
Prvo vprašanje, ki ga je morala japonska vlada rešiti pri izvajanju svojega načrta, je bilo vprašanje preskrbe s petrolejem in rudninskimi olji.
Petrolej
Po ameriških podatkih objavljenih leta 1938. potrebuje Japonska letno 4 do 5 milijonov ton petrolejskih proizvodov. Kakor smo že omenili, jih proizvaja doma le 800.000 ton. Enako količino jih je dobivala z ruskega dela otoka Sahalina, ostalo pa je uvažala iz Zedinjenih držav in Nizozemske Indije. Leta 1938. je Japonska uvozila iz Zedinjenih držav 4.3 milijona ton petroleja. V novejšem času, ko je že občutila angleško in ameriško obkroževanje. je skušala doseči sporazum z Nizozemsko Indijo, toda zaradi nasprotovanja Amerike se ji to ni posrečilo. Japonska vlada je tak razvoj predvideva1 n ž** pred leti. Računajoč na precejšnjo proizvodnjo premoga, je deloma že zgradila, deloma pa še gradi velike naprave za proizvodnjo sintetičnega bencina iz fjromo^a. Ko bodo vse naprave zgrajene, bodo letno dajale nad 2 milijona tekočega goriva.
Ker se je odločila za vojno, je torej verjetno, da je Japonska že premagala hudo oviro preskrbe s petrolejem in bencinom. Kar se pa tiče železarske industrije in proizvodnje motorjev, so statistični podatki in poročila že nekaj časa nepopolni, za nekatere panoge, kot n. pr. za gradnjo ladij, pa sploh manjkajo. Za avtomobilsko in letalsko industrijo se ve le toliko, da sta v začetkih svojega razvoja in da so še do nedavnega predstavljale to delavnost na Japonskem-ameriška podjetja med njimi predvsem Ford in General Motors. Obe podjetji sta zgradili velike montažne tovarne in si ustvarili veliko trgovinsko omrežje. Z njima ni mogla tekmovati nobena domača industrija, ker sta jo že v začetku onemogočili. Sicer je pa bilo avtomobilov še pred desetimi leti na Japonskem tako malo, da ni bilo vredno ustanavljati velike industrije motorjev.
Japonski avtomobilizem
L. 1930. je bilo na Japonskem v prometu le 98.500 avtomobilov in 25.000 motornih koles. Leta 1937. se je število avtomobil ov povzpelo na 147.200 in število motornih koles na 52,000. Po približnih računih je Japonska imela 1. 1939. v prometu 170.000 avtomobilov in okoli 70.000 motornih koles. Največje število avtomobilov in motornih koles je bilo ameriškega izvora, saj se je domača proizvodnja uveljavljala šele od L 1935. naprej. Podrobna statistika kaže, da je bilo 1. 1930. izdelanih na Japonskem 371 avtomobilov, 1. 1931. — 531, 1. 1932. — 675, 1. 1933. — 1808, 1. 1934. _ 2845, 1. 1935. — 6800, L 1936. — 9632, L 1937. — 14,430 in L 1938. — 30.000.
Prva japonska znamka avtomobilov je bil »Tovoda avtomobil«, izdelan 1. 1935. Sledil mu je 1. 1937. »Nissan avtomobil«. Obe podjetji je financiral poseben vladni konzorcij. Nedavno se jima je pridružila še Tokijska avtomobilska industrija, ki proizvaja motorna vozila specijalno z Dieslovimi motorji. Vojaške in velike tovorne avtomobile izdelujejo kovinske industrije »Mitsubishi«, »Hitachi«, »Ikegai*-. med njimi proizvaja prva tudi tanke.
Naprave Avtomobilske industrije, katere delniška glavnica znaša 70 milijonov jen. so v Tusrumi. Kawasachi in na Koreji. Dve novi avtomobilski tovarni je Japonska zgradila v Mandžukuu in sta obe specializirani za izdelovanje Dieslovih motorjev, deloma z dovoljenjem Kruppa in Boscha.
V proizvodnji avtomobilov so Japonci pokazali veliko vnemo in žilavost. V kratkem času se jim je posrečilo izriniti z domačega trga ameriško konkurenco, resno so začeli tekmovati tudi z vso ostalo vzhodnoazijsko avtomobilsko industrijo. Po statističnih podatkih finančnega ministrstva so Japonci 1. 1939. izvozili že 5684 avtomobilov', 1380 motornih šasij, 5383 sto-tov avtomobilskih sestavnih delov v skupni vrednosti 54 milijonov jen. V enem letu so tako zvišali vrednost svojega izvoza za 44 milijonov jen.
Božič       božičnih drevesc
Opustimo to navado, ki nam vsako leto napravi precejšnjo
gospodarsko Škodo
Sekanje drevesc velika gosp&darsLa škoda
Ljubljana, 12. decembra.
Dobrosrčni ljudje imajo ta mesec veliko hvaležnih priložnosti, da pokažejo svojo dobroto in plemenitost. Miklavž, božič, novo leto, pa morda še kateri dan, ko godu-jejo znani svetniki (Štefan, Ivan itd.), so že po starih običajih dnevi darežljivosti, dnevi ljubeznivih pozornosti do solju ii. Da kljub spremenjenim razmeram, ko je treba zlasti v družinah, živečih od mesečnih in tedenskih pičlih zaslužkov, dvakrat premisliti vsak izdatek za vse, kar ni neposredno namenjeno hrani in obleki, smisel za stoletne navade ni zamrl, nam je pričalo miklavževanje. Res se je Miklavž letos bolj skromno obnašal, toda Se vedno je vsaj s cenenimi in danes še splošno dostopnimi dobrotami, zavitimi v nepogrešljiv rdeči papir in povezanimi s srebrnimi in zlatimi trakovi, razveseljeval mlade in odrasle, očete, mamice in otroke, zaljubljence in prijatelje, ki so dostopni za razumevanje dobre m sli.
Toda Miklavž se je že vrnil v nebesa . . . S Kongresnega trga so počistili vso navlako papirja, smeti in odpadkov, ki jih je prešerno zapustil v spomin smetarjem mestne občine. Tudi iz izložb so večinoma pospravili vse njegove prispodobe, ki bodo sedaj Čakale do prihodnjega leta. da zopet izpolnijo svojo dolžnost. Mnogo sprememb pa le ne bo, saj so darila, ki jih je razna-šal Mklavž, hvaležno blago tudi za božična obdarovanja.
Tako se je približal božič. čeprav v skromnejšem obseg::, ga bomo tuli letos praznovali po ustaljenih navadah.
Božično drevesce - tuj običaj
Praznovanje božičnih praznikov je pri raznih narodih združeno s svojstvenimi običaji. V dolgih stoietj h so se izoblikovale navade, ki so zrasle iz pojmovanja določene sredine in njenih posebnih življenjskih pogojev.
Glede božičnega drevesca ugotavljajo zgodovinarji, da ga moramo smatrati za naslednika prastare navade, ko so ob velikih praznikih okrasili hiše oziroma vese-lične prostore z zelenimi velikokrat bohotno razraslimi in tudi cvetočimi listi. Rim-liani so uporabljali lovorjeve vejice in oljko.
Toda ne samo kot običaj, temveč tudi iz drugih, gospodarskih, razlogov, moramo odklanjati uporabljanje smrek in jelk za praznovanje božiča. Dobavljalci za mestni trg jih skušajo prodati čim več. Da se jim to ob številni konkurenci posreči, morajo sekati pač najlepša lepo rasla drevesca. Taka drevesca pa rasejo le v negostih gozdnih nasalih. Z izsekavanjem še nedoraslih drevesc nastajajo praznine in gozd ne bo nikdar prinesel dohodkov, ki bi jih v primeru, da bi pustili smiekam popolnoma dorasti.
Ponekod je sicer izsekavanje zdravo in za gozd koristno. Velja to predvsem za kraje, kjer je gozd pregost. Strckovnjaško redčenje gozdov in odstranjevanje manj primernih drevesc je celo priporočljivo. Nekateri tuli priporočajo sekanje vrhov starih že doraslih dreves, kar je pa zlasti v zimskem času združeno s posebnimi tež-kočami in ga morejo opravljati le vajene, izurjene roke.
Tisti, ki iščejo zaslužka s prodajo božičnih dreves, pa te nasvete le malokdaj upoštevajo, ker j h pri delu vodi večinoma, stremljenje, da bi dosegli čim več zaslužka. Ne samo pri nas, tudi drugod so obla-stva, ki so ugotavljala vedno večjo škodo, ki jo prizadevajo taki malomarni izsekoval-ci, skušala preprečiti nadaljnje nespametno izrabljanje mlalega gozda.
Pri nas veljavne odredbe glede sekanja drevesc
že leta 1027. je tedanji veliki župan bivše ljubljanske oblasti izdal posebno naredbo in prepovedal sekanje iglastih drevesc za božična drevesa, če bi se s takim sekanjem ogrožal ali oviral razvoj ali obstoj gozdov. Kasneje je bivša banska oblast to prepoved ponovila in določila, da se smejo sekati samo drevesca, kjer se čistijo in redčijo gozdovi. Nadzorstvo nad tem je naloženo občinam, ki morajo izdajati izvorna potriila, s katerimi se morajo potem prodajalci izkazati na trgu nadzornim tržnim organom. V primeru dvoma mora občina zadevo prijaviti okrajnemu glavarstvu, oziroma če gre za množino nad 300 dre-
vesc, mora napraviti vselej prijavo. Okrajno glavarstvo je potem dolžno izvršiti vse potrebne poizvedbe. Vsa drevesca, ki se prevažajo oziroma trgujejo brez izvornega potrdila, se zaplenijo.
Dobro mišljena uredba pa se je v praksi ukazala za nezadostno. Bolje bi vsekakor bilo poveriti nadzorstvo in določiti kot instanco, ki bi dajala izvorna potrdila ter nalzoiovala sekanje, predvsem gozdna ob-lastva. Zlorabe s sekanjem drevesc so se vršile še v naprej in na ljubljanski trg, ki je porabil mnogo tega blaga, so dovažali ogromne količine drevesc, ki jih mnogokrat niti niso vseh razprodali.
Tako so oblastva bila postavljena pred alternativo, da pooštre nadzorstvo ali pa trgovanje s smrekcami popolnoma prepovedo. Glede prepovedi so prišli do spoznanja, da bi se ne mogla odrediti.
Opustimo to navado
Zato je pač utemeljen poziv, naj se pri nas opusti praznovanje božiča s postavljanjem božičnih drevesc. S tem bomo preprečili tudi veliko gospodarsko škodo, ki jo leto za letom utrpimo z izsekavanjem drevesc. Mnenje, da ni mogoče več praznovati božiča brez drevesca, je nevzdržlji-vo, saj imamo mi sami dovolj drugih le-ph navad, ki so še dandanes cenjene po našem kmečkem podeželju.
Komur pa to ne zaiostuje. pa bo Še vedno našel mnogo drugih možnosti, da za-bozič razveseli svojce in bližnjega ter si ustvari prijeten občutek storjenega dobrega dela. Rdeči križ vam bo na primer zelo hvaležen, če mu namesto izdatka za nakup drevesca nakažete v gotovini ali v blagu odgovarjajoč znesek. S tem boste pripravili nekaj skromnega, vendar zelo potrebnega veselja tudi tistim našim rojakom, ki bedo letos praznovali božične praznike daleč od svojih domov.
Sreča ga |e preganjala
Nesreča preganja mnoge ljudi. Zelo redki so pa primeri, da bi preganjala človeka sreča. Tak redek primer so imeli v severo-ameriški državi Illinois. Tam so našli nedavno mrtvega 961etnega starca. Pot ga je vodila čez potok, pa je padel vanj in utonil. V njem so spoznal: James Krucka. Njegova tragična smrt je vzbudila tem večjo pozornoBt, ker ga je doletela v potoku, ko ga je hotel nič hudega sluteč prekorač.ti. V svojem dolgem življenu je pa bi Kruck opetovano v mnogo večji nevarnosti, a vedno je srečno odnesel pete.
Leta 1912. ae je vozil a nesrečnim parni-kom »Titanlc«, ki se je potopil in potegnil seboj na dno morja 1490 potnikov. Kruck je bil mel redkimi rešenimi potniki. Kmalu potem se je vračal v Ameriko in doživel je železniško nesrečo, ki je zahtevala mnogo človeških žrtev, njemu se pa ni zgodilo nič hudega. Leta 1918. je bil Kruck na krovu iLusitanie« in zopet se je srečno reš 1. Pozneje je padel iz tretjega nadstropja, toda sreča je hotela, da je priletel na bale bombaža pod oknom, tako da je ostal nepoškodovan. Končno ga Je pa doletela smrt tam, kjer jo je najmanj pričakoval.
1O0O finskih otrok na Dansko
Na posvetovanje danske organizacije FinnlandshjaeJpen je bilo poslanih ob koncu novembra 1000 finskih otrok na Dansko. To je prva skupina osirotelih otrok finskih vojakov. Razmeščeni bodo za pol leta po zasebnih hišah na kmetih. Med potjo se bodo v skupinah po dvesto nekaj dni mudli v Kopenhagnu, potem bodo pa poslani naprej. Skrb za nje prevzame na Danskem organizacija Lotta, ki ji bo poverjeno tudi nadzorstvo na i njihovo vzgojo in izobrazbo.
Nadaljnja navodila za raclonirano prodajo ili j, oblačilnih predmetov in obutve
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je 5. t. m. izdal novo okrožnico k predpisom o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov. Ta okrožnica določa naslednje:
„ Prodaja tkanin na točke
Ce nastanejo pri računanju točk (odrez-kov), ki jih je treba odrezati od osebne kupčeve oblačilne izkaznice, ulomki točk. kar se lahko zgodi, če gre za nakup tekstilnega blaga v dolžini izpod enega metra, se taki ulomki ne upoštevajo, če dajo manj kakor 5 desetin točke, sicer se pa računajo kot celo točka. Ce nekdo n. pr. kupi 20 cm tkanine, za katero je treba oddati 2 točki za meter, bi moral oddati 0.4 točke; ker pa je to manj kakor 5 desetin točke, se točke ne računajo. Nadalje navaja okrožnica primer, da nekdo kupi 3.4 m volne ne tkanine v širini 100 cm in v teži 200 g na tekoči meter (pri nakupu take tkanine je treba oddati 8 točk za meter). Točni račun bi v tem primeru dal 27.2 točke, računa pa se 27 točk. Ce pa nekdo kupi 3.45 cm dotičnega blaga, da točni račun 27.6 točke; v tem primeru pa se računa 28 točk.
Prijava uvoženega racioniranega blaga
Uvozniki, ki po 30. novembru uvozijo tekstilne izdelke, oblačilne predmete in obutev, morajo sprejem blaga, ki je ra-cionirano, takoj prijaviti Zbornici za trgovino in industrijo ter o tem obvestiti Visoki komisariat. Istočasno morajo vpisati dotično blago v breme v registru za prejem in oddajo.
Izdanje nabavnic trgovcem
Trgovinsko industrijska zbornica bo tvrdkam, ki prodajajo občinstvu, na predložene odrezke in odkupne bone izdajala nabavnice za toliko točk, kakor si tvrdke želijo na posamezno nabavnico, seveda pod pogojem, da skupno število točk teh nabavnic ustreza točkam predloženih od-rezkih in nakupnih bonov po listih za zbiranje oddanih točk. Tiskovina nabavnic (bonov za dvig) je tako urejena, da si bo zbornica lahko pridržala kopijo.
Tiskovine za ugotovitev zalog
Glede na prvo okrožnico Visokega komi-sariata z dne 24. novembra, s katero so bile dostavljene tiskovine za ugotovitev zalog, pojasnjuje nova okrožnica, da se je pri tem načelno ravnati po istih kriterijih, kakor pri tiskovini za inventar po zalogah na dan 29. septembra. Prijavitelj mora predložiti tiskovino v treh izvodih, kakor je to že določeno v navedeni okrožnici. En izvod vrne zbornica prijavitelju s potrdilom.
Tiskovino ^seznam in točke tekstilnih izdelkov oblačil in obutve« morajo sestaviti vsi industrijci, obrtniki, veletrgovci (uvozniki), detajlisti (s prošnjarji vred) in vsi depozitanti, da je mogoča evidenca v blagu, ki je pri njih.
Blago na potu.
Za blago na potu je dolžan napraviti prijavo pošiljatelj, razen če mu je znano, da je namembnik blago prevzel. Da se prepreči dvojna prijava blaga na potu, naj na-membniki, ki niso obvestili pošiljatelja o prevzemu in bodo sami prijavili blago, prejeto pred 30. novembrom, takoj sporočijo pošiljatelju, da so prijavili dotično blago kot blago, ki se nahaja pri njih. Pošiljatelj, ki je mori a tako blago prijavil, mora popraviti prijavo.
Okrožnica poudarja, da je treba posebej sestaviti tiskovino inventarja za vsako podjetje, vsako zalogo, prodajalno, skladišče, delavnico itd. V tiskovinah mora biti in-ventarizirano vse blago zaloge z onim, ki se nahaja izven podjetja, a ki spada k podjetju. S tem je mišljeno, da je treba navesti tudi morebitne zaloge pri privatnikih, trgovskih potnik-h, zastopnikih in sploh pri vseh, ki niso dolžni prijaviti zaloge na dan 30. novembra.
Surovine in polizdelki
Kakor pri ugotovitvi zalog 29. septembra, tako so tuli pri ugotovitvi zalog 30. novembra izključene surovine, polizdelki in
izdelki, ki niso namenjeni prodaji, ker jih je treba dodeliti pri podjetju (barvar n. pr. ne bo smel prija v.ti blaga, tudi blaga tuje lastnine, če ga še barva ali ga mora še barvati). Tako blago, ki 30. novembra ni bilo prijavljeno od nikogar, bo producent ali trgovec prevzel v breme in knjižil kot prispelo blago tedaj, ko mu ga barvar izroči.
Kdor ne bo dal točnih podatkov, ga zadenejo sankcije iz čl. 4. naredbe z dne 7. oktobra (Službeni list št. 82). Kazen znaša do 5000 lir, v hujših primerih, pa se izreče zapor do 6 mesecev.
V »seznamu in točkah« se ne smejo vnesti predmeti, izdelani ali pravilno naročeni za vojaške upravne, prav tako predmeti vezani na izvoz na podlagi dovolil in pravilnih dodelitev. Za take izdelke je sestaviti ločen seznam in ga poslati zbornici, ki obvesti Visoki komisariat. Ce bi se iz katerega koli vzroka ti predmeti ne uporabili v prvotne svrhe, jih je treba prijaviti v 24 urah od trenutka, ko so postali prosti za notranji konzum.
Izvršitev starih naroČil
Ze v okrožnici z dne 24. novembra je bilo pojasnjeno, da bo Visoki komisariat dovolil producentom in grosistom, da izro-če blago onim delaj i istom, ki dokažejo, da so naročila za blago poslali pred 29. septembrom. Z okrožnico z dne 24. novembra je bil ta predpis raztegnjen tudi na vsa naročila tekstilnega blaga, manufakture in obutve, ki so bila izročena pred 31. oktobrom in je bilo zbornici dovoljeno, da sme na nujnost poslati prošnje naprej, tudi če nimajo potrebne izjave od strani dobaviteljev, da bodo blago dobavili v teku letošnjega leta. Zaradi hitrejšega poslovanja je z novo okrožnico odrejeno: a) zbornica se pooblašča, da lahko izdaja dovoljenje za izročitev omenjenega blaga, kadar iz listih izhaja, da je prošnja utemeljena in zanesljiva; b) zbornica bo poslala Visokemu komisariatu le one prošnje, katerih listine lahko vzbudijo dvome. Visoki komisariat pa bo rešil tiste prošnje, ki so bile že dostavljene. Zbornica bo pohitela z obravnavo prošenj, ker je treba upoštevati, da si morajo podjetja nabaviti novo zalogo do konca leta.
Predhodna naročila blaga
Detajlisti lahko dobaviteljem (proizvajalcem ali grosistom) predložijo predhodna naročila in ni treba, da imajo ob trenutku naročila že nabavnice. Dobavitelj mora zahtevati nabavnice tedaj, ko je blago pripravljeno za prevzem, vsekakor pa pred oddajo blago in pred izstavitvijo fakture.
Radio Llisblijaiia
SOBOTA,  13.  DECEMBRA 1941-XX.
7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert saksofonista Miloša Ziherla. 12.40: Sekstet Jandoll. 13.: Napoved časa — poročila V italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Operetna glasba — Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. sijanca a sodelovanjem sopranistke Drage Sok in tenorista Janeza Lipuščka. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Adamičev Mali orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18.: Ivanka Velikonja: Gospodinjsko delo v zimskih večerih, slovensko predavanje za gospodinje. 19.30: Poročilo v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20-Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Fedora, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. 20.30: Pestra glasba. 22.45: Poročila v slovenščini.
DOBRA DRUŽBA
Sodnik: ^Obtoženec, zdi se mi, da zahajate v slabo družbo.«
Obtoženec: ^Nikakor ne, gospod sodnik. Občujem večinoma z redarji, orožniki, sodniki in državnimi tožilci.«
PROKLETSTVO
98
DEMANTA
Roman.
— Saj midva ničesar ne tihotapiva. Če so nama dovolili odpotovati iz Anglije, je to dokaz, da nisva ničesar zakrivila proti angleškim carinskim predpisom.
— Proti angleškim carinskim predpisom ne, toda ne pozabite, da smo tu v Španiji.
— No torej, — je dejala Pickmannova, — da ti gospodje cariniki ne bodo brskali po mojih oblekah, jih razobesim raje po kajutL
Pickmannova je oči vidno pretiravala, govorec O svojih oblekah, kajti njena garderoba prav tako kakor moja ni bila prenapolnjena. A njen mož je imel samo dve obleki in še kakšni obleki: bili bi še najbolj prikladni za Billa Sharperja ali za Manzano.
Videlo se je, da sta živela Pickmannova zelo slabo pred »poslom«, ki naj bi jima prinesel bogastvo .. . Vse, kar sta imela zdaj s seboj na potovanju, je bilo novo: kovčegi, obleke, perilo, obutev . .. Preskrbela sta si bila vse to v naglici, ko sta jo morala urno popihati iz Londona.
Sicer je bilo pa dokaj čudno, da sta mogla pobegniti iz Londona, kajti novine so pisale o njima še preden sta se vkrcala na ladjo... Drzna tatvina v Angleški banki je bila vzbudila veliko pozornost,
dvignila je bila mnogo več prahu, nego tatvina de-manta, kajti francoski listi, ki sem jih čital z največjim zanimanjem, niso bili priobčili niti besedice o tem, da je moj demant izginil.
Kakšen je bil vzrok tega molka? Ali je bila to past? Mar so hoteli s tem vzbuditi zločinčevo zaupanje, da bi ga tako lažje zasačili ? Po mojem mnenju se je zdelo upravi Louvra pametneje obvestiti policijo, kakor pa spraviti v javnost vest o tatvini, ki ji je bila zelo neprijetna in v pričakovanju aretacije tatu je najbrž nadomestila ukradeni demant z imitacijo iz stekla.
Med večerjo sta bila Pickmannova Se vedno zelo zgovorna, toda bilo je jasno, da sta. bila nemirna. Sicer sem si pa prizadeval povečati njun nemir. To je bil del mojega načrta. Pretehtal sem bil vse z iznajdljivostjo Allana Dicksona, hotečega zbegati zločinca.
— Ah. kaj! Cesa bi se bala? — sem dejal hinavsko. — Vajini dokumenti so v redu, kajne?
— Da, gotovo... čisto v redu, — je za jecljal Pickmann in zardel.
— Torej bo vse v redu ...
— Sicer pa carinikov najini dokumenti itak ne bodo zanimali.
— Carinikov ne, pač pa policijo!
— Policijo? Mar ima policija pravico vdreti sem?
— Zakaj pa ne? Pickmann je vzkipel.
— Saj vendar nisem noben zločinec! — je kliknil. — Jaz..,
— Pomirite se! Ali je tu sploh treba razburjati
se ?___. Poštenjak ste, dokumente imate v redu ...
Česa bi se torej bali?
— Ničesar___zares ničesar . .. Toda ta trenutek
sem se spomnil, da sem pozabil preskrbeti vizum za najina potna lista___
— Saj ju ne bodo pregledovali s povečevalnim steklom. Zadostuje pokazati ju in če bi policija slučajno opazila, da nista bila pri odhodu vidirana, porečete, da so v Angliji nekatere znane osebnosti oproščene teh formalnosti— Kaj mislite, da da Lloyd George vedno vidirati svoj potni list, če potuje iz Londona v Cannes ali Pariz?
— Toda jaz nisem Lloyd George . . „
— Vendar ste pa lahko ugledna osebnost. V Londonu je mnogo Pickmannov... V mestu živi celo Pickmann, ki je prijatelj rodbine Connaughtov, če se ne motim. Da niste morda vi ta Pickmann?
— Ne...
Pickmannova, ki je dotlej molčala, čemur sem se zelo čudil, je smatrala za potrebno pripomniti:
— Midva sva izšla iz skromnih razmer... Opazil sem to — bogme! Pickmannovi ni bilo treba tega šele povedati
• Pickmannova sta bila očividno še bolj neumna, kakor sem mislil. Zdaj sem čutil, da bo moja igra z njima lahka.
Ker sta se bila nekoliko pomirila, se mi je zdelo primerno zadati jima pred odhodom prvi udarec z »ubijačem«.
— Spominjam se, — sem dejal raztreseno, — da ste mi oni dan zatrjevali, da je na naši ladji zagoneten potnik___Zdaj vidim, da se niste motili...
— Kaj ste ga videli? — je vprašal Pickmann z drhtečim glasom.
— Da, dobro uro bo tega...
— Zakaj mi pa tega niste povedali prej?
— Ker nisem mislil na to.
— Kakšen pa je?
— Visoke postave, gladko obrit, dokaj eleganten. Zdi se mi, da sem ta obraz že nekje videl. Najbrž v Londonu.
— To je on! — je vzkliknila Pickmannova neprevidno.
Ozrl sem se na njo.
Da bi pojasnila svojo zadrego, me je prijela za roko in pripomnila:
— Čujte, dragi Colombo . telj, vam lahko poveva vse . eden najinih sorodnikov.
— Ah!
— Da, strašen falot, ki je nama nametal že mnogo polen pod noge in ki se hoče zdaj polastiti najinega premoženja. Zmožen je celo umoriti naju.
— Ne bojta se ničesar!... Jaz sem na straži.
— Ali bi ne mogli izposlovati, da bi ga kapitan zapodil z ladje ? — je vprašal Pickmann... Ce bi naju kapitan tako ali tako rešil tega človeka, bi dobil tisoč funtov.
— Ne, to bo moja stvar, da vaju rešim tega nadležnega sorodnika.
Ker ste najin prija-No torej, ta mož je
Crejuje: Joatp Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za Inaeratm del lista: Oton Chrtstof — Vat v Ljubljani