štev. 265. Trst, v nedeljo 22. septembra 1912 Tedaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN tod ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iofeakarnah ▼ Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Stitti, Dornberpru itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO MA MILIMETRE V Širokosti 1 koione. Ci-NK: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoouica na nedeljsko lzđ&nj« „EDUfOSTI" stan*: mm oelo leto Kroc 5*20, za pol leta Kron 2«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li*t*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatii 20 (Narodni <*•*>). Iidaj *telj in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinor.t", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranilnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOfl št. 11-57. Pozdravljeni! Pozdravljeni bratje, ki pirili: ■ e danes y nase mesto, za katero se ; <>-tegujemo in bojujemo, ker smo tu doma •d pradavnih časov. Od pradavnih *as®v je tu naš rod, a domovinske pravice mu nočejo priznati. Zasmehovali so nas, potiskali v ozadje, od Mesta so vnas pehali čimdalje bolj vun v hribe. Že je v mestu samem izumiral naš narod; redko je že bilo slišati t mestu slovensko besedo od ljudi takozvanih boljših krogov; danzadnem.so se potapljali našinci v morju tujinstva, pozabljajoči svoj materin jezik, množeč nafcemu najhujšemu sovragu njegove rrste. Ob tej skrajni sili so nam usta-sovili naši narodni možje družbo sv. CKrila in Metoda. Skromno je bilo v začetku družbeno delovanje v našem Trstu, kakor •o bila skromna družbena sredstva. Tam gori v stari, razdrapani, samotni hiši nad Sv. Jakobom je b i tedaj v začetku samo slovenski otroški vrtec. A ker bi sam otroški vrtec brez slovenske šole ne bil imel pomena, jeli so se otvarjati razredi drug za drng m v isti prepereli, revni hiši pri tov. Jakobu. In Sv. Jakob je kmalu menjal avoje lice. Po ulicah, koder se prej ni sli&ilo druzega nego pokvarjeni tržaški dijalekt, jela se je glasiti iz otroških nst gladka, pravilna, lepa slovenščina. In kakor so se množili otroci in razredi, tako je bilo tudi čimdalje več slovenske govorice po šentjakobskih ulicah. Toda Sv. Jakob je tam gori nad mestom, in tu doli v sredini mesta so bili naši otroci še vedno prisiljeni pohajati nemške, oziroma italijanske šole, •dkoder so se vračali v svoje domove •ebljajoč mtd sabo tuj jezik. Videli so to naši možje, opozorili našo šolsko družbo in odprli so se prvi slovenski razredi v ulici Sv. Frančiška in na Acquedottu. Na stotine naših •trok je prišlo v slovenske učilnice, in res drug je sedaj pogled po tržaških nlicah. Brhke deklice lepih zardeiih lic kramljajo med sabo lepo slovenski. Čili, lepo oblečeni dečki, srčkani mornarji en miniature govore lepo donečo slovenščino in elegantne gospe, sprem-ljevaje po tržaških ulicah svojo deco, govore ž njo lepo slovenščino. Od malega dečka do zrelega moža, od ljubke deklice do imponujoče dame, —»»————^^— PODLISTEK se nihče ne ženira več govoriti slovenski, in drusrorodni naši sosedje strmč sicer začudeno, a žalijo nas ne več, kakor nekdaj. In za vso to izpremembo v našem Trstu ima glavno zaslugo naša družba sv. Cirila in Metoda, ki nam je v 26 letih svojega obstanka rešila tisoče in tisoče naših otrok. Zastopnike te družbe, tako dobrotvorne za naše obmejne kraje, sprejemamo danes v našem Trstu. De-legatje iz najrazličnejših slovenskih krajev prihajate danes k nam in hvaležno kipe naša srca k vam in vam polna ljubezni kličejo : Dobrodošli! Dobrodošli ! Sadu in uspehov sicer v enem dnevu ne morete videti, kakor jih vidimo mi, ki jih opazujemo dan na dan, a prepričali ste se lahko že ob raznih prilikah o napredku naše slovenske stvari v Trstu. Samo nekaj me boli ob tem pozdravu, boli in mi greni veselje, namreč dejstvo, da je tudi ta naša družba, ki deluje samo na kulturnem polju, da je tudi ta družba dobila nasprotnikov ne le med drugorodci, ampak tudi med njimi samimi, katerim je družbeno delovanje namenjeno — med Slovenci 1 Še večji bi bili uspehi, še izdatnejša podpora bi nam bila družba, ko bi bili vsi, kakor nekdaj, edini vsaj v tej kulturni družbi. Pa pustimo dane3 te remeniscence in vsaj danes ne bodimo „solzarji" 1 Veselimo se prihoda milih bratov, katerim želimo, da prežive nekaj lepih, nekaljenih ur v našem lepem Trstu, kjer se nadejamo, da jih bomo od leta do leta lepše in slovesneje sprejemali. Hvaležni jim kličemo še enkrat iz iskrenih src : Pozdravljeni ! Marica Bartolova. Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E. Ivan se je še v Gospodski ulici poslovil z Muževičem in bratoma Martlćema ter Je sam krenii na Markov trg v smeri proti Pivarski ulici. Hotel je iti domov, misleč, da mati morebiti pride že danes večer, toda spomnil se je, da mu je pisala v pismu, da pride šele jutri ali pojutrišnjem. Zato je sklenil iti nekoliko na izprthod. V celem svojem bitju je čutil potrebo nekega fizičnega napora, da pomiri razdražene živce. Najraje bi bil zajahal konja in v silnem diru odjahal daleč — daleč v goro ali dol v ravnino. Prispevši do doma, je hitrih korakov odšel mimo domače hiše in krenil dalje. Ljudje, ki so ponavadi sedeli na klopeh pred hišami, so začudeni gledali za njfm. Niso mogU razumeti, da ljubeznivi mladi gospod, njihov sosed, ni postal pri njih, da bi izpregovoril ž njimi kako besedico, kakor |e to storil sicer vedno. Ivan je medtem hitel dalje, in skczi „poljska vrata" v Jurjevsko ulico, odtara proti Cmroku, vedno enako žurnih korakov in zaglobljen v svoje misli, ali bolje, v svoja čustva. Sestanek z Madleno mu ni ostal brez vtiska. Mislil je namreč, da je že zdavnaj zamrla ona vroča prva ljubezen, ki ga |e premagala Avstrija in Albanija u. Italija je imela v jako kratkem času, brez nikakega protektorata nad krščani, veliko več uspeha, nego Avstrija s svojo propagando. Z malimi parobrodarsklmi druž t>ami si je kmalu osvojila vso obal in je odtisnila Avstrijo v izvozu in uvozu blaga. Potem se je lotila Italija gospodarskih podjetij, vedoč, da je to najbolja baza za vsako daljno akcijo. V Draču nahajamo ita lijansko družbo, ki izvaža les v Italijo. V drugih albanskih mestih so vsa manja gospodarska podjetja v italijanskih rokah. Ta podjetja so sicer manje važnosti, vendar bodo služila kedaj za večja in dalekosež-neja podjetja. Italja je začela tudi ustanavljati šole In je našla žnjiml veliko odziva v narodu. Tudi z učitelji in konzuli Je bila Italija ve-iko srečneja, nego 11 Avstrija, kajti ti so si * nali pridobiti velikih simpatij v narodu, ker se niso držali rezervirano napram njemu, marveč so stopili takoj v bližji kontakt ž njim. Italijanski konzuli se jako zavzemlfejo za siromašne Albance. Ne le da pošiljajo zdravnike k siromašnim bolnikom, marveč jim dajejo tudi zdravil. Italija je, kakor sem rekel, silno napredovala s svojo propagando, ker se je postavila na široko stališče, ker ne dela nl-kakih razlik med Albanci radi vere, ker se |e dala na gospodarska podjetja In ker jej je Avstrija tako lepo pripravila teren. Avstrijski konzuli so morali z žalostjo v srcu gledati te italijanske uspehe v Albaniji. A mesto da bi pri sebi Iskali vzroke nazadovanju avstrijskega vpliva, so začeti z vsakojaklmi referati na Dunaju predstavljati Albance kakor zaveznike Italijanov in na podlagi teh referatov so gospoda v ministrstvu za vnanje stvari na Dunaju spremenili smer politike v Albaniji ter so inaugurirali politiko uničevanja albanskega elementa in podpiranja grških ajpiracij v Albaniji!! Mislili so, da bi bilo za interes Avstrije najbo'je, ako uničijo in iztrebijo „barbarski, vsaki kulturi in napredku nedostopni narod". V ta namen so iskali zaveznikov pri Grkih proti slovanski in italijanski premoči na Balkanu!! Tako poliliko priporoča posebno znani — baron Ch!umetzky (žalostno proslul izza Friedjungovega procesa). Ctilumetzkemu je odgovorila neka odlična oseba albanskega pokoljenja, ki je dokazala z nepobitnim! fakti in dokumenti nesposobnost avstrijske diplomacije v reševanju z a p a dno-balk an-skega vprašanjal V memorandumu, poslanem leta 1908. Chlumetzkemu, je oni Albanec priporočal Avstriji, naj v lastnem interesu dela za status quo na Balkanu, naj se zavzame v Carigradu za blaginjo in napredek Albance/, naj pritiska na Porto, d» dovoli Albancem neko vrsto avtonomije. — Vsako drugo rešenje albanskega vprašanja da bi bilo slabo za Avstrijo. Duhoviti avstrijski diplomatje pa so se temu memorandumu — nasmehnili. To je bilo leta 1908. Sedaj pa so se — kakor se zdi — začeli postavljati ravno na stališče, priporočeno v spomenici. Sedaj, ko so se dvignili na Balkanu silni valovi ogorčen a in jeze, ko odmevajo glasovi maščevanja s Ce-tinja, iz Belgrada in iz Sofije, sedaj, ko se vojska mobilizuje: sedaj prihaja avstrij ski grof Berchtold pred evropski aeropag z istim predlogom albanskega odličnjaka - a d e c e n t r a l i z a ci j o t u rš ke države in avtonomijo Albanije. No, grof Berchtold ne prihaja s tem predlogom vsled simpatij, ki jih goji Avstrija do Albanije, marveč le zato, ker vidi v statusu quo In v avtonomiji Albanije za sedaj za Avstrijo koristno rešitev zapadno balkanskega vprašanja. Avstrija Je torej vodila do sedaj v Albaniji škodljivo, egoistično, protlkulturno, malenkostno politiko, inspirirano od ne-osnovanega strahu pred 11 a I i - pred štirimi leti prvi trenotek, ko jo je videl pri svoji in njeni pratetki, baronici Magda-lenićevi. Še nadavno, ko je pred Cerov ćcm snel Madlenino zapestnico, je mislil, da je s tem raztrgal zadnje vezi one mreže, v katero se Je čutil zapleten tekom celih zadnjih dvth let, kjer ni izgubil tega občutka niti v Btr-tinem objemu. Pojmooal Je popolnoma, da je Madlena vsled svoje omožitve izgubljeni zanj, bil je prepričan, da bi je ne pripravil do tega, da bi prelomila zakonsko zvest bo, in vedel je, da bi po takem grehu postal nevreden, da bi se boril za tako vzvišene cilje, kakršnim se je posvetil. Vedel Je tudi, da bi ga taka strastna ljubezen zapeljala z začrtanega pota in da ne bi mogel vseh svojih moči posvetiti domovini in svojemu narodu. In mislil |e doslej, da bo to pre-prepričanje dovolj močno, da lahko premaga vsak pojav želje po Madleninim srcu. Toda danes — komaj jo je videl tafco krasno in samo, ko Je našel nekoliko znakov, da ni Madleni ravnodušen, je že podlegel z vsem svojim bitjem čaru njene lepote. Kakor na en mah so se zopet v njem prebudila vsa prejšnja čustva in vsa duša in vse srce je klicalo po njej. — Oj — kako Je krasna, kako |e krasna 1 — se mu ie iztrgalo vsak čas i j prsi, ko je hitel po Jurjevski ulici in krenil k Cmroku, ne oziraje se niti z enim pogledom po krasni okolici, ki jo Je tako ljubil in mimo katere drugače ni mogel, da ne bi je pozdravil iz vsega srca. — AH izgubil sem jo — zavrgel zavoljo one nesrečne komedijantke Berte — se Je obtoževal sam sebe. Potem se Je hotel tolažiti, da je s tem vsaj rešen za domovino in za tlelo, ki je mu nalagajo nove narodne naloge. Toda prekiniti le moral sam sebe in trpele izraz mu je skrivit ustnice. Naenkrat se mu je izvit strasten vzklik: „Ljubim jo — brez nje ne morem živeti 1 Tu preneha vse drugo — glavno Je zame — ona — ona — moja krasna, ponosna Madlena I —" V resnici je takoj zopet pokaral sam sebe, da izdaja sveto stvar domovine, in začel se Je zaklinjati, da ljubi samo narod in slovanstvo, vse drugo pa da so same neumnosti, malenkosti, nevredne resnega rodoljuba v današnjih žalostnih razmerah. Ali — srce se mu je krčilo bolečin in pred dušo mu je zopet priplavala krasna Mddle-nina podoba, iz ust pa mu le zopet privrela ljuba beseda — njeno ime M?gda, kfkor jo je imenoval v osvitu prvih ljubezenskih dni. Potem si je začel dokazovati, kako kriva in j pretirana je njegova dosedanja trditev, da I se ljubezen do M3dlene in njegove rodoljubne dolžnosti izključujejo medsebojno. — Zakaj? — in v svoji razburjenosti je obstal sr-dl ozkega potiča, ki se Je med gozdičem vil proti Tuškancu. „Zakaj se izključujejo? Nasprotno — moje srce, darovano taki nenavadni lepoti in izredni ženi, popolnoma vzgorelo silnega čustvovanja — ali ne bo to srce tem močnejše gorelo in plamtelo za domovino? Da — da — sodil sem popolnoma krivo — in moja domovina, kateri bom vedno zvest sin, ne izgubi nič vsled moje ljubezni do Madlene! — Domovina ne Jani in Slovani. In Jo bo vodila tudi odslej. Za liberalno in krščansko politiko, kakor Jo Je priporočal veliki angleški državnik Gladstone, se Avstrija ni nikdar ogrevala. — Leta 1S79. je pisal Strossmayer G!ad-stonu: „Avstrija naj bi bila velika neutralna država med Nemci in Slotanf, na| bi preprečala spopade in na| bi pripomogla k mirnemu rešenju vztočnih zapletljajev. A i ta država Je že sedaj slabotna, a postajala bo z vsakim daem slabotneja in vedno manje sposobna za srečno rešitev katerega koli problema. Naj?adnji dogodki so pokazali in bodočnost pokaže še Jasneje, da taka Avstrija ni sposobna, da pomiri evropske zapletljaje, marveč Jih bo še množila in bo v vsa vprašanja, ki se jih dotakne, sejala seme bodočih sporov in novih komplikacij". Tako je pisal Strossmayer leto dni po berolinskem kongresu, na katerem so \tasti na predlog Anglije podelile Avstriji mandat, da okupira in administrira Bosno In Hercegovino. Torej po 33 letih nam zvene bese e Strossmayerjeve kakor pravo p oro-čanstvo. Ravno sedaj ima Avstrija v svoji notranjos i pravo Makedonijo, to je Hrvatsko s Čuvajem na čelu, je manje kvalifikovana v to, da bi igrala med vlastmi posredovalno ulogo, da jej moremo mirne duše zaklicati: Najprej u-edl stvari v svoji lastni hiši 11! Dosedanja praksa s Turki bi bila megla že enkrat uveriti evropsko dipiomac ;o, da se s Turki ne da nič opraviti s konferencami, ker niso nikdar držali tega, kar so obetali. Treba bi bilo enkrat že radikalno postopati žnjimi, kakor je svetoval veliki angleški državnik Gladstone v neki svoji politični brošuri: naj bi jih z vsemi njihovimi zaptljf, kajmakaml in pašami poslali iz krajev, ki so Jih opustošili in profanlrali. Problem zapadno - balkanskega vprašanja bi mogli pravično rešiti za Slovane edino !e v duhu Gladstanovem. Naj se dado Srbom in Bolgarom kraji, ki so za ne polni svetih spominov, kjer so imeli sedež njihovi ksalji in patrijarhi in na katere Jih vedno spominja narodna pesem, a naj bi ne pozabili tudi na Albanijo. Naj se jej da avtonomija pod katerim-koli protektoratom, samo ne grškim! _ Slovensko vseučilišče - v Trst! V zadnjem času smo navajeni, da čujemo iz ust naših mladih inteligentov le glasove skepse, ko govore o naši narodni bodočnosti. Mi Slovenci smo itak obsojeni ▼ narodno smrt. To so glasov?, ki s? čnjejo le prepogostoma . Z mislijo, da so koroški Slovenci izgubljeni, se je Itak že sprijaznil velik del naše inteligence. Ne pomisli se pa pri tem, da je v tem slučaju le vpraŠ nje časa, da pridejo na vrsto tudi štajerski, kranjski In primorski Slovenci. Na poitali-jančenje primorskih Slovencev ni več misliti, a kakor hitro bi bili izgubljeni severni Slovenci, bi prišla vrsta za germanizacijo tudi na nas. Videč zistematično delo Nemcev za uresničenje postavljenega s i cilja : zgradbe zahteva take žrtve od mene!" — Ta svojevoljna logika zaljubljene duše je za trenotek umirila Ivana in začel je sedaj mirnejših korakov stopati naprej; misli so se mu izgubile pohajajoč po čarobnih pogledih fantazije, ki mu jih Je ta neprestana varalka skladala pred njegovo dušo, kažoč mu divne in predivne slike o bodoči sreči njegovi in Madlenini! — To domišijevanje mu je bilo tako prijetno, da se je bal, da bi prezgodaj prišel v mesto, in zače1. je stopati še počasneje, hoteč se celo vrniti, da bi ostal ši dalj časa sam s svojimi mislimi. Naenkrat se je stresel. — „AH pa mi bo ona hotela vračati ljubezen ? — Ali nima pravice, da bi me sovražila ? — Ali nima i dolžnosti, da premaga tudi najslabejši po- i jav ljubezenskih čustev ? Kaj naj storim potem jazi* — jn ni se upal več dalje rarmišljati o tem in občutil je,' kako mu je mraz iz-; preletel telo. — Ljubim jo I — O — Madlena, še vedno si" ml najdražja In najljubša — je govoril poluglasno sam s seboj, razburjeno in ginjeno do skrajnosti. Vsakovrstni fantastični načrti so se mu križali v glavi. Videl se je, kako beži z Madleno nekim daleč — daleč, da jo odpelje iz sedanjega njenega doma in splete v najoddaljenejšem zatišju gnezdeče njuni skupni sreči. Nato se Je videl zopet v boju z Dumićem, v katerem ga je ranil smrtno, in Je potem popeljal vdovo Madleno pred oltar. Končno Je mislil tudi na slabotno, sušlčavo telo Dumi-čevo in začel šteti leta, ki Jih more še preživeti ta človek. (Dalje.) ir -EDINOST St 265 V Trstu, dne 22 septembra 1912. mostu do Adrije na eni, a vse premajhen od por od slovenske strani na drugI strani, st navsezadnje niti ni čuditi, če se posameznikov poi&ščuje malodušnost. Zato pa na* mcra veseliti tembolj, da se je iz te že skor-splošne malodušnosti začui glas : 7o hočemo to moramo, to bomo! In te krepke, poaosne: pogumne io pororcške besede je postavil gispod Vta dimir Knsflič na čelo svojemu najnovejšemu spisu: Slovensko vseučilišče v Trst! V bro Šuri pod gornjim naslovom, obsezajočl 38 strani, dokazuje ta marljivi in nadarjeni slo venski publicist, da |e edino primeren sedež za bodoče slovensko vseučilišče Trst. Pisatelj poudarja pred vsem, da bo med Benetkami in Trstom ni bil le boj z* morje, temveč boj za ono ozemlje, iz kate rega je stoletje kasneje Napoleon ustvari Ilirijo; bil je to boj za slovenske zemlje; nagon samoobrambe je gnal Trst pod habs-bu;š!io oblast. Sreai 15. stoletja je štelo mesto 900( prebivalcev, sredi 16 le 3000, 1. 1700 5000 1. 1758 z okolico 10 000, koncem 18. stoletja pa 28 000. L. 1766 7naša njegov pro ra-^t 3 700.000 gld, 1. 1790 pa že preseg; 10 000.000 gld. Napoleon reče: Ilirija, vstan'! Toda Trstu to ni v prid. ker ga Napolecr zapre. (Kontinentalsperre). Leta 1812. inv mesto samo 24.000 prebivalcev, od 1808 do 1812. propade nad 160 tvrd k, izvoz padt na 3,000.000 gld. Takoj po povratka A/ str .je, I. 1815. poskoči promet na 60,000 000 gld., prebivalstvo pa na 45 000 L. 1840 šteje Trst 80.000 prebivalcev, 1836. se usta novi L!oyd. Od tedaj raste pomen Trste vedho bclj, — zlasti, ko se zavedo narodnosti v „pomladi narodov"1 1. 1848. S Karlom VI., še bolj pa z Mirijo Terezijo in njenim naslednikom je pričela na silna germanizacija, Bila je pa brez notranje sile, ker nenaravna. Nemščina se je ohrani!? v kameralni rabi, italijanščina pa je ostala jer-ife trgovine, prometa, gledališča, šole. Slo venščina tačas ni bila literaren jezik, sictr hi bila prišla do veljave. Slovenska integra c ja, ki je še tako mlada, bi bila že zdavna; izvedena, da je naša kultura za 150 let sta rejša, nego je. Toda v tisti dobi kmet ni b i socialno samostojen, zato ni bil zmožen ko Ionizirati; posvetne inteligence, slovenske nismo imeli, plemstvo ia stanove je že stoletja prej uničil Nemce. Pohlinova sloven Sčir.a, to jecljanje naroda-otroka, še neza Viilajočega se svoje i»tostl in svoje prihod njosti, sč ni mogla meriti z razvid u jezisoro gospodu.očih slojev. Zato je Trst, ta ante-riiurale Primorske, Kranjske, Štajerske Ir Koroške, velik požiralnik, kjer izginja &lo venstvo, osvežujoče s svojo prirodno močj< tujo kulturo. Slovenci so oni tisoči, ki jih izkazuje prirastek: Od 28 000 koncem X lil stoletja na 37 000 v prvem desetletju XlX stoletja in Še bolj kesneje... Slovenci po rodu so, ki se asimilirajo italijanskemu srednjemu sloju, ki so ribiči, sluge, težaki, pomočnik', tudi duho n'tif nlrii uradniki, pa tudi pod Jetniki, trgovci, pum vi o Pci*^ S ovtrce Izgine v asimilaciji tisoč za tisočem Hrvatov iz Istre, Dalmacije in otokov, manjši Je pri tok iz Futlanije in Benečije. (Da Je prih.) Pisma iz Koroške. i. Uvod. — Odmevi ljudskega Štetja. — Prodiranje Nemcev na jug. — N- koliko statistike u našem nazadovanju. Velecerjeni gospod urednik! Dovolite, da se zglasim v Vašem cenjenem listu tei Vam poročam o našem narodnem položaju na Kortšlem. Uverjen sem, da ustrežem * tem Vam, kakor tudi cenjenim čitateljem „Edinosti*4. Koroški Sovenci živimo v istih okol ščinah kakor Slovenci na jugu; razlika ob stoji samo v tem, da se imamo tu branit proti prodiranju oholega nemštva v našt slovensko czeml e, medtem ko pri Vas pre pereli italijanski živelj ovira vsak narodni in kulturni razvoj. Ravno zato, ker stojimo vs< v narodnem boju, umevanio drug drugega Zato sem prepričan, da umevate vi naš po ložaj ob severni meji in sočustvujete i nami. O tem nam jasno pričajo mnogoter* razprave o koroških Slovencih v „Edinosti" V naslednjem hočem v glavnih potezah orisati naše narodne razmere na Koroškem ki so zavzele že tako resen značaj, da mora biti v interesu vsega Jugoslovanstva, da st natančneje poučimo o njih. Naj pričnem z ljudskim štetjem. Narav no>t obupni rezu tati zadnjega l|udskega štefja so dali povoda temeljitim raziskava nja^n o vzrokih nazadovanju slovenskega Življa na Koroškem. Mnogoteri slovenski listi so p inašaii o tem žalost iem pojavu daljše ali krajše razprave, pripisujoč vzrok* tega nazadovanja različnim okolšČinam. N bodtm tu na široko razpravljal v koliki mer fe pripisovati krivdo temu ali onemu čini telju; dejstvo je, da nas je ljudsko štetje n* Koroškem zelo iznenadilo in da imam vzroka dovolj za razmišllavanje o poteh in ciljih, kako bi temeljito preosnovall slovensko politiko ter Izdatno spopolnih obrambno delo, ako nam je ležeče na tem, da vsai deloma zajezimo nemški naval, ki se Je v zadnje m času pojavil z naravnost velikan sko silo. „Pot do Adrije- je tista mogočna ideja ki daja Nemcem toliko sil, da se ne stkoraj nič spremenila na tem, da-si smo s" mnogo obetali od nje.) Žito se pa ves pre-net korošfcih Slovencev esredotečuje prot severu; posledica tega Je, da se podp'rt nemški kapital in s tem jači nemški živel*. Priznati moramo, da krivda leži tudi v nas samih: brdi, da nismo dobivali od izven iŠe: Ako bo germanizacija na Korošcem rako rastla, bomo v 30 letih pozdrav-jali Koroško kot popolnoma enoje žično kronovino. To priznanje Nemcev nam daja mnogo misliti. Da si ustvarimo vsaj približno sliko o n^Šem nazadovanju, naj sledi tu kratek pre-4led ljudskega štetja v primeri z letom 1910 in sicer po okrajnih glavarstvih: I. 1900 I. 1910 Celovec me?to Slovencev okraj BHak ^eiikovec „ Smchor 7°/. 6% 32°/« 247, 33°/« 23 9°/„ 80°/. 77-8% 24 6% 2l°/t V naslednjem še nekaj primer iz neka t rih sodnih okrajev, kjer je slovenski živelj laravnost katastrofalno nazadoval: 1. 1900 I. 1910 Sodni okraj Celovec Slov. 37 3fl/0 27 3% „ Rjžek „ 87 47, 76 57. „ Boro vije „ 74% 56 27, „ Trbiž „ 29'670 20 87, V obče so Nemci napredovali od 6570 na 72°/0 slovenski živelj pa se je skrčil od 257, na 21 27,, tako, da moremo govoriti, ako jemljemo ljudsko štetje resno, samo o dobri petini Slovencev na Kcroškem. (Mtej Družblne šole In Javni shod o S* LucUI-Portorose dne 15. sept. 1912. Oglasil se je za besedo gospod nadu-ćitelj Orel iz Kort, ki Je izvajal na kratko (ker ni hotel ponavljati že rečenega) Družba nam je pr'pravila lepo poslopje, trok. V ta dom povabimo v bližnji bodoč nosti tudi vaše mladeniče in tudi vas može, la vas bomo učtli, kako morate napredo vati na gospodarskem polju. Iz navedenega razvidite, da vam bo ta šola v vsakojaki •corht, bakoršnje ne dobivate v bližnji itali lanski šoli. Nočem vam s ikatl temno na i rtov na tamošiji šoli. Učitelj sem tudi jaz in učim otroke po istih načelih, kakor on* svoje. Razlika je pa ta, da moji otroci razumejo mene, dočim vaši otroci ne raiu nejo italijanskega učitelja. A kdo no&i pokoro? — Vaši otroci in italijanski učitelji. S tem prepričevalnim govorom je bii shod zaključen. Zapel Je pevski zbor in za-ivlrala je godba. Na to smo se podali v šolsko dvorano, kjer so nas domačini go stoliubno in bogato pogostili. R izvila se je jrisčna zabava, na kateri se je trlo občinstvu ob pevanju Kortežanov in sviranju godbe. G. dež. poslanec Valentič pa je iz-e*el prisrčno napitnlco Kortežanom in iJhovemu voditelju gosp. Orlu, ki se vsikdar ta mestu, kjer treba buditi narod, fa zdravica |e našia viharnega odziva. Zahvalivši se je g. Orel naglašal, da se Kortežani ravnajo po Gregorčičem geslu: Me le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Sosedje se vedno lahko zanašajo na Korte. Korte so prebolele najhuje mahinaclje nasprotnikov in tako jih prebolite tudi vi. Današnje vaše veselje je naše veselje. Sosedje smo si in kakor taki živimo v bratski slogi. ♦ * * Tako sta se zvrštla shod in svobodna zibava v vzvišenem razpoloženju. Ljudstvo se Je jelo vračati na svoje domove. Korte- žane je spremljalo trideset domačinov. Oh iiovesu je segala roka v roko in orili sc živio-klici. Ali ni bil torej to zgodovinsko pomemben dan za našo doslej zaspano, a jrobujajočo se Piranščino ? Naša revindikacija se bolj in bolj bliža k morju... Morje Adri lansko... ! Uredništvo „Niše Sloge* prosimo da ni dobrohotno prinesla vsaj posnetek iz teg* poročila. * * * „UČii. Tovarišu", ki je bil zaveden pc svojem dopisniku, ki ni ne Kranjec, nt iberslec, menda goreč „EdlnJaŠ" tudi ne pač pa rodom Istrar in sedaj tržaški meščan — tu nekoliko odgovora glede šole pri Sv LuC'ji Portorose. Obžatjujem, da Je „Uč. Tov.« že v dveh zaporednih številkah neopravičeno napadal tako Istrsko CMD, kakor naše politična vodstvo. Soia pri Sv. Luciji-Portorose je urejena taso, kakor zahtevajo kra|evne raz ntre, in bi se dopisnik in uredništvo .Učit Tov." čudila, ko bi smeli Javno in jasno go voriti. Će mu torej polena sedaj pod noge, kr |e hram prosvete konnj pod streho ? Čemu v ljudstvu vzbujati msžnio med brati, ki )t do danes nismo poznali?! „Učit. Tovariš" naj pusti „Edinost* lepo pri miru, ravno tako njeno vodstvo, In v stvareh, ki se bodo tikale slovenskega šolstva na PiranŠčini, naj lepo molči, kaki r le izpovedal v svoji zadnji številki — „da do tedaj ne izpregovorimo več". Na{ nt veščen bo stvarno o vsem in zato na( pusti ta kot v miru. Dopisnikom, pa, ki bi hoteli razdora po vsej sili, kličemo: roko proč 11 * * * Značilna za zadnje obdržavani shod p.-i Sv Luciji-Portorose je okolnost, da je tudi tega večera zgorela ena hiša, in *>cer posestnika Ivana Urbana od Ivana Sicer je poslopje pokrito s polno zavaro valnino. A vendar? Kako prihajamo d< pogorišč ravno na dan shodov ? Natolcujem ne nlkigar; orožoištvo pa naj stori svoje dolžnost I * * * Dne 17. t. m. so imeli Šolski otroci Družoine šole pri Sv. Luciji šolsko mašo Te pobožnosti se je udeležilo tudi mnoge očetov in mater. Otrok je bilo črez IOO -Italijanske novine niso skoro nič pisale o tej šoti; tudi sedaj ne znam, bodo-li, kpj govorile o njej. Pač pa so oni, ki nam go ore, da smo denuncijanti, telefonično obvestili politično oblast v Kopru, da se rad te šole svet udira. — Podira se, podira, in jodre se jim, ako ga ne bodo gledali z drugačnega vidik?*, nego doslej! A kdo so ti denuncijanti? Oni ki jih dežela plačuje v svrho, da imajo biti pijonirji kulture! Taki — kulturonosci! Otvoritev obrambene razstave se vrši danes zjutraj ob g v „Slovanski ČitalniciVsi Slovani so vljudno vabljeni, da se otvoritve udeležijo v velikem številu. Razstava, ki je bila doslej razstavljena v Ljubljani, je krasna, ter je vzbujala splušno in veliko zanimanje. Odprta ostane teden dni. Vstopnina 20 vinarjev. Naj nihče ne zamudi edine prilike, da si jo ogleda. XXVil. glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda. Včeraj popoldne so začeli prihajati z raznimi vlaki udeležniki danes se vršeče XXVII. glavne skupščine naše Družbe v Trst. Večina jih je prišla z ljubljanskim vla-•Cotn ob poli 6. Proti večeru je bilo opažati okrog „Narodnega doma" ter v kavarni iD restavraciji hotela „Balkan" prav živahno Jibanje. Kmblu po 7 zvečer pa so se začel obirati delegati podružnic in družbeni pokrovitelji k zaupnemu zborovanju, ego Jih imamo tam, pa ne bi biio prišlo ie do veleizdajniškega, ne do Jukov ćevtga jrccesa in madjarski eksponenti bi bili tam nemogoči. Poglejte svoje italijanske tovariše v Rigi. Ne razpravljajo in se tudi ne pre-jirajo o političnih programih; oni prepuščajo to svojim poslancem in predstaviteljem naroda. Oni se posvetujejo in razpravljajo trezno fn resno o vprašanjih, ki se tičejo njih kakor dtjćkov, a pri tem ne zanemarjajo svoje glavne naloge: knjige, knjige in knjige J" Več dela in manje programov, več neodvisnosti in značajev: pa bi bile tudi na Slovenskem razmere malo drugačne, nego so na žalost in v narodovo nesrečo 1 Junaki pa taki! Prejeli smo: Da, dat Vi Židje okolo „Piccola", ste res — junaki! Ko nimate drugega, nam očitate, da smo narod brez — literature! Zelo se čutite užaljene, ker se Je reklo, da Slovenci v Trstu ne potrebujemo redarjev, ker se znamo braniti sami; redarje da potrebujejo Lahi. ker ako ni redarjev, ozirem *, ako jih nI (Italijanov namreč) vsaj 20 na ene^i S ovenča, si ne upajo nastopili in tudi v tem slučaju napadajo le zavratno. Vi pri „Piccolu" fingirate ogorčenje radi takih trditev od slovenske strani, a to delate le 7.ato, da nekaj pišete. Mi nismo nikdar izzivali, izvzemši morda kakega po* samičnika, ki pa ne prihaja v postev pri lastopih mas. Vi ste bili In ste še oni, ni vedno iščete nesreče. Vi ste oni, ki izzivate in ki ste zelo zelo ogorčen), ako "t >|'te f.a močnim kordonom — redarjev! H čete-li, ia ^am navedemo konkretnih slučajev ? E o samo par. Ko je bila prrglašena leta 1887. — ako se ne motim — Izvolitev po- USTČEDNi BANKA ĆESKfC:2 ODODiTCI Tki PODRUŽNICA v TRQ1V Orli nI I LLLn = fiiZZi L-£L FOITEHvrtiC . nm na rajižise * v4°/0 p ^ mm Tloie 4 74% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji mm II KAVCIJE • - - SEmLKICA. Uradne ure od 9.-1 a.1/, dop ln a.1/! 6. pop SUKNJI tn modno blago za gospode ln gospe pri poroda Izvoza« fi5a Prokop Skorkov8ky I 8in v Humpolcu, Cei k«. Vzerfll na zahta.s frtm«. Zelo zmama oana. la ialja daJaia tukaj Izgota-rjati <,a-spoaka obiata ZEFIRE kojnega Nabergoja v Novi ulici in so ■aiioci sprejeli izvolitev svojega okoličan-skega poslanca z živio-klicl, ste vi bežal na tedanji trg Gadola, kjer ste se tresli v strahu, dokler ni prišlo redarstvo med ■aše in vaše! Šele potem ste začeli žalit* Slovence, ki so vam pa odgovorili le z živio-klici Nabergoju. To ste, zraven hudega strahu, dobili v cdgovor na vaše izzivanje Ko smo se udeležili seje občinskega sveta tudi mi Slovenci in to z namenom, da branimo našega zastopnika pok. Nabergoja, na katerega Je vaša druhal v pre lji seji z galerije pljuvala in metala ;.' e predmete, ste sirote kar ostrmeli in t. o „Piccolo" je naslednjega dne pšs?.l f<-*= r iz sebe. Nismo tepli in ne grozili -ker smo bili navzoči, je lahončke i mrzlica. Leta 1895. se nas Je zbralo ki,, h 3 do 400 na glavnem trgu. Lahov Je bilo več, ali dokler ni pridfrjalo kakih 60 redarjev, ki so se postavili med nas in Lahe. se Lnhi niso upali izzivati, pač pa so izzivali potem — za hrbtom redarjev! Nekoč nas je korakalo po mestu par tisoč Slovencev. Lahi so gledali in molčali Ko pa je masa naš:h odšla, se je družba kakih tridesetih Lahonov ojunačila in zp.čćIć, žaliti Slovence; — no, dvojica naših sta pognala v beg vso to „junaško" družbo. »Piccolo" pa se gotovo spominja, kako je pred kratkim kakih 5000 Lahov bežalo izpred „Narodnega doma" pred stotino Slovencev 1 — Za danes bodi dovolj I! Socijalna Matica. Danes ob 9 dop. se vrši ustanovni občni zbor „Socijalne Matice", tega za slovenstvo veievažnega književnega društva, ki si je stavilo nalogo širiti potom svojih publikacij med vsemi sloji, s'ovenskega naroda umevanje sodobnih gospodarskih, državnih in občesocljalnth pro blemov. Občni zbor se vrši v čltaln ški dvorani v Narodnem domu. V interesu vseh onih, ki so jim društveni smotri na srcu, Je, da se udeleže tega ustanovnega zbora. Pogreb stavbnega svetnika Karla Obersta se je vršil včeraj dopoldne ob 10 ob mnogoštevilni udeležbi uradništva in drugega občinstva. V sprevodu Je bil ca namestnik princ Hohenlohe, namestništveni podpredsednik grof Attems, dvorna svetnika Lasciac in dr. Čelebrini, okr. glavar Fablani, nam. svetnik Rebek iz Gorice in nam. svet. Šorii iz Pazina. Kot zastopniki obč. sveta sta bila navzoča oba podžupana, dr. Erocchi in dr. Ricchetti ter več občinskih svetovalcev, »ed njimi kot zastopnik slovenskih g. dr. Just Pertot. Namestnik in grof Attems sta z večino namestništvenega uradništva spremite pokojnika do pokopališča. Umrlemu bodi kot pravičnemu, koncllljantnemu, strogo svoji dolžnosti vršečemu uradniku blag spomin! Oglejte si obrambeno razstavo v „Slovanski Ć talnici", ki Je nad vse zanimiva in podučna. Vstopnina 20 v. Slavnostna otvoritev danes zjutraj ob 9. Danes, v nedeljo, 22. t. m., ob 3 pop. vsi zavedni Slovenci in redoljubne Slovenke okolišev CM podružnic v Barkovljah, Ro Jar.u in Škorklji-Belvederju v konsumno društvo v Rojanu na veliko veselico I Poleg krasnih pevskih in glasbenih točk nas bedo zabavali tudi izborni dueti g.ce Mar. KreŠe vlčeve in g. Požarja ter kupleti g. Pregarca. Boginja sreče obdari gotovo vsakega rodoljubnega udeleženca s krasnim dobitkom U svojega „kolesa" I In kdo bi se ne čutil pomlajen in vzradoščen, ko bo vse v cvetju, kakor v najbujneje cvetoči pomladi ? Zdru žite torej vsi .sladko s koristnim" in pridite er položite „malhen dar domu na oltar" ! Glasbena Šola podružnice „Glasbene Matice" v Trstu. Vpisovanje v našo glasbeno šolo, katera je bila raeseca februarja od c. kr. namestnlŠtva v Trstu oblastveno potrjena, se vrši v dnevih 27. in 28. (petek in sobota) pop. od 3 do 5 in v nedeljo 29. septembra od 10 do 12 dop. Vselej v dvorani „Trg. izobr. društva", ulica Sv. Frančiška Št. 2. 1. nadstr. Glasbena šola je pod nadzorstvom a) državnega nadzornika in b) g. koncertnega vodje Mateja Hubada; šolsko vodstvo pa je v rokah absolviranega kon-servatorista g. Viktorja Šonca. Poleg njega poučuje še 6 glasbenih učiteljev. Poučujejo se sledeči predmeti: splošna glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt, zborovo petje, solopetje, klavir in violina. Poleg tega tudi dijaški in koncertni zbor. Gojil se bo tudi — na kar bodi opozorjena posebno srednješolska mladina obo jega spola (zborov naraščaj) — pouk v zborovem petju s posebnim ozirom na te meljito izobrazbo v teoriji in praktično uporabo iste pri petju, kakor tudi z ozirom na pravilno ravnanje z organom. Novi učenci naj se predstavijo s krst nim listom v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov. Učenci, ki so kje drugje imeli pouk v klavirju au vijoiini, naj prineso s seboj muzikalije, katere so rabili v zad nJem času. Vpisnina znaša 2 K, ukovlna pa za klavir, violino mesečno 5 K, harmonijo, kontrapunkt 8 K, solopetje 12 K, glasbeno teorijo in zborovo petje pa 5 K poluletno. Opozarjamo nato slovenske starše in prosimo, da v interesu rednega pouka takoj vpišejo svoje otroke v Glasbeno šolo. Redni pouk se začne 1. oktobra. Preskrbovanje kmetij kih potrebščin Članom „Kmetij ke družbe tržaške-. Izmed najvažnejših nalog kmetijskih fcorpo-rad) je preskrbovanje svojim članom ocih predmetov, ki j h kmetovalci potrebujejo in sicer zajamčeno najboljše kakovosti in po primerni ceni. To nalogo vršijo druge kmetijske družbe s tem, da imajo svoja skladišča za vse te potrebe^, ki Jih naravnost Jajajo udom. Naša družba ima primeroma majhen delokrog, zbog česar bi lastno skla dišče bilo zvezano s prevelikimi gmotnimi žrtvami. Zaradi tega je stopila kmetijska družba v zvezo s tukajšnjimi trgovci, ki bodo njenim udom po primerni, eventuelrc La žmi ceni in to proti potrdilu od strani družbenega uradnika oddajali razne kmetijske potrebščine, kakor: mline za grozdje, stiskalnice, žične mreže za repkanje, slamo-rczmce, gnojnične sesalke, umetna gnojila n dr. Natančneja pojasnila se dobe v druž beni pisarni u). G. Galatti 14, II. nadstr. Nova razprodaja „Edinosti0. Naš list se prodaja sedaj tudi v tobakarnah v ulici Utituto št 4 in 28. Rodoljubno nabiranfe za otroški vrtec Ciril-Metodove podružnice pri Sv. Jakobu sta izvrševala pri stavbi novega šolskega poslopja delovodja Vodopivec in uradnik Križmančič. Tekom celega zidanja sta nabirala v posebno pušico in nabrala znesek K 142 68. Ta Je najlepši in naj dostojnejši odgovor na razne napade na stavbeno podjetje Martelanc in njegovega đe'avodjo. Želeti bi bilo, da bi se povsoo tako spominjali naš h otrok delavci in zidarji, sakor sta se jih pri novi šolski stavbi gori-imenovana gospoda, in trdno smo prepričani da je s tem nabiranjem bilo najbolje blagoslovljeno delo, odnosno šolsko poslopje. Danes naj bo najlepši cvetlični dan pri Sv. Jakobu l Nihče naj ne pusti nobem gospe ali gospice od sebe, ne da bi se odzval prijazni ponudbi. Šentjakobčani! Danes pokažite, da ljubite cvetlice in našo dlčno CM Družbo. Ve pridne nabiralke p?, pridite gotovo ob 8 v oiioški vrtec, odkoder se potem razdelite po vseh ulicah. Kdcr ima kaj cvetlic, naj jih prinese v otroški vrtec I Obrambena razstava v „Slovanski Čitalnici" bo morala biti obiskana od vsa-sega zavednega Slovenca. Vstopnina 20 v. Konjske dirke na Montebeilo. Za danes popoldne, sedmi dan dirk, je do ločen zelo bogst prog-am. Nagrada „Oderzo", za katero je vpisanih 41 konj, se bo razde ila na dve dirki. V prvem oddelku imajo največje Šanse za prvenstvo: „Charmfng Patriot", „Ivana C." in „Fernanda", v drugem ja: „Etus*, „Etoile Kuser" in „Metheor". Za nagrado „Modena" vpisanih 40 konj, od katerih je pričakovati na startu 15 konj. Ta dirka gre na 1609 metrov s ponaUtetami do 1690 m. Ako teče „Waseibua" kakor zadnjič, bi moral iziti kot zmagovalec v obeh „heat"-ih zaporedoma. Nevaren je „Babau". — Tretja dirka je rezervirana prvi kvaliteti. V prvem „Lhatu" bi bilo pri poročati amerikansko „Teasel", za nadaljne — kajti v dveh „heatih" se ta dirka težko odloči — pa bodo prišli v poštev zopet amerikancl, med katerimi je omeniti „B m Vivanta", „Betty-Brook" in „Rosebelle", „Codero" je hudo obremenjen; težko Je iz avnlti 60 m na 1609, četudi Je za konjem mojster „Barbetta". Za četrto dirko, nagrada „Pordenone*, bo borba za prvenstvo med vozači amaterji živahna. „Giolitti" in „Fonyod* imata prve šanse ; outsider: „Bel ami*. Tudi sedma dirka, nagrada „Torino" bo deljena. V prvem oddelku so : „Pensiero", „Adonis" in „Rondone" v drugem: „Vally", „General Kuser" in „Orlando" najverojtt-nejši zmagovalci. Dirke se prlčno točno ob poldveh Vsled vseobčega zanimanja za ta šport se je dirkaška družba odločila, da podaljša „meeting" za dva dni, t. j. na dan 25. in na 29 t. m. Razpisana služba. Pri pomorski vladi v Trstu Je razpisano mesto pilota I. razreda, oziroma mesto, ki bi ga bilo treba popri niti vsled tega imenovanja. Plača K 1000, akti/itetna doklada K 400 in službena ob leka. Prošnje tekom 6 tednov od 25. t. m pomorski vladi v Trstu. Slovensko gledališče. Interdanca slovenskega gledališča v Trstu vljudno vabi na abonuma za prihod njo sezono. Ker so cene znatno niž(e, Jt upati, da naše občinstvo porabi priliko in se v velikem številu abonlra. Oddati je Š*-nekaj lož in sedežev. Vsi, ki se žele abo nirati, lahko stcre to pri gospodu režiserji' Dragutinoviću. Slavnostna otvoritvena predstava slovenskega gledališča v Trstu bo prihodnjo nedeljo, dne 29. septembra, ob 8 zvečer Uprizori se drama „MOLOH". S'ike iz Ruske revolucije. Nova trgovina »f AH' Industria inglese „PRI ANGLEŠKI OBRTI" ulica S. Caterina štev. 7 (CS) Velik izbor oblek za moške in dečke. Angleški rarglan, paletots z* d njih novosti, kožuhovine. BOGAT IZBOR oblek, normanskih kostimov in sukenj za otroke. Telovniki „FAN f AZIJA". MT Cene, da se ni bati konkurence .„ Jif | is Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18 % zj S C BOGATA IN LEPA DEBE&A FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # * ^ £ <5 DELO SOLIDNO tn *»ak»Trstmlk iUU«. GENE ZMEJLNE. # £ Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST p* Nova slovenska trgovina •n Izgotovljenih w oblek domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroia. Cene absolutno konkurenčne. STRUCKEL & JtRITSCH Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perij iva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. IUU: :UU 0 ARfURO M0DRiCKY Predajalnlca manuf. blaga In drobnih predmetov Trst, nI. Belvedere 32. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za- Sestnic iz platna in iz gumija, kravat in robnarij v velikem izbora po absolutno konkurenčnih cenah. Haias Sclieidler = zobotehiiik = bivfii: prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 frsfc, Piazza C. Goldoni St II. Frafelii Rmubsr Trst, ulica Carducof 14 (proj Torr.vv« . = Zaloga ustrojenih kož. —-------■ Velika izbera potrebSčia zn čevljarje. — rSp*cJjau:s.» potrebščin za sedlarja. Restavracija Ražem Sp. Skcfije priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. m zrnrn Dr.ALMartM 'i CesareCosciancich j t& Mncesijonfraal znbc-tehnlk ordinira od 9.— 1. tn od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Tel »fon 1708. đ Dr. Pecnik (Dr. PETSCHNIOO) Zrst, via S. Caterina štev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni S — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne W vodne (spolne) bolezni: 11 l/i—1 & 7—71/, ZDRAVNIK Dr. D. KARAKAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 11 x/2 do 1V2 in od 4V2 do 5V2 popoldne. TELEFON 177/IV. Gr Izboljšajte promet v svoji rinetilni z 'zvrstnim c^nim yUoUIIII pizenskim pivom iz Čeike delniSke pivovarne v Čeških Budjejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. 3DG 31= Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu ,,Bai-kan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, °uli, Zadru Itd. 1*1 B Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN • TRST Telefon št. 231 - Riva GrumUiS Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših Trst pšenične moke i u krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina M Mu NUJDIČ v Kranju Brz.jja.vi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN - TRST Stran IV. „FDIN08T" St. 265. V Tretn, Hne 22. septembra 1912. DelniSka glavnica K 8.r03.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'— Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu. Piazza deda Borsa štev. IO, telefon Stev. 518. Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU. obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke. vloge na knjižice obrestuje s čistimi 4 'i, °|„ V času letne sezone posluje Ekspozitura v Gradežii Viale Gradenico Št. 3. TELEFON ST. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade*. M. Kukanja Trst - via della Caserma št. IO - Trst (vrgal ulica Valdirivo) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kož za čevljarje. Cene take, da se ni bati nobene konkurence. ANOELO REMIEE Rojan, ulica di Roiano št. 2. Prodajalna manu fakturnega, bla ga in drobnih predmetov. Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih, in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. HHMHBBH M1 RESTAVRACIJA ,RLLR STRZIOME' Trst,trg pred juž. kolodvorom 3 Vsak torek, četrtek in soboto velik koncert vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri. Avstnjsta paroplovna del. družna ..Dalmatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metkovlć B. (poštna). Odhou 'i rain * f^r+Hr 5. nri nonoldne Po vr a tek v sredo uu O IO u. i /guLlitj. Trst-Metković C. (p štna). O d bo d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratekv Četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-šibenlk (postna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob T 15 uri popoldne Doktorica Klara Kukovec se je vrnila v Trst In ordinira v ulici Valdirivo 42, II. nad. (nad kavarno New-York) od 3 do 4 in pol popoldne. LIFT NA RAZPOLAGO. i \ \ \.V"V\SME \' NU0V0 JCotel provinciale (Novi deželni h6tel) Trst, largo Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. AliOJZIJ SKERL. \\\\\\' > 'i ^ ■ ■>'»'javiti Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giuiia št. II priporoča slavnemu občinstvi svojo trsoolno lestoln In KolonlJalnesa Maja. in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro aL občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruza la moke. —PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBKLO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvin v ulici Farneto 10. TVRDKA Francesco Badnar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 v ulico Campanile štev. 19. Josip Zavadla! Trat, ulica Marco Polio G. Priporoča cenj. občinstvu ■ ■= svojo pekarno Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah. Dobroznana čevlja nica Dr. Leopold Mraček jttarko jtiichl zobozdravnik Trst, Corso i7. obvesčuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, <2a se je preselila iz ulice Giacinto Gallina št. 4 na Corso št. 45, i. nadstropje. Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejš h sistemih. — ~ Za. uboge znižane cene. :——t-^- I Velika zaloga dvokoles in kmetijskih itrojev, gramofonov, orkestronov pri B^tjel-U, Gorloa, Stolna nlloa it 3 ln A. ■ otaanlčna deiavnioa. — Prodaja ni obroke. Ceniki Iranko. Velika zalog« vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl. Urar Ralmondo Bisiach Trst, ulica Caprin 9, vogal ulice Guardia. Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine. Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah. Vsako uro jamčim 2 leti. Artistični fotografični zavod EZIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem m motnem papirju, plastično in naravno iz vršene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel ali patfei. Specijaliteta: Dopisnica z artističnimi pozami 10 komadov 3 K Zavod |e odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vemenu. Mihael Lampe — Peiarnu Is slad.it- S&rna. — Voćkrat ni dan »vel krah — Posebnost vino ln likeri v steklenloak. -Postrežba tudi na do si. ^ >*\ Stara grška žganjarna .*. r Trstu, Via Oav&aa 6. Tu se dibi bj^sta i« Dira (ikvorjev; đpecija itete: ia fra icukitoajale, Kranjski brinjevec, kraiai sli?ovec ia b iiti tnpia«-?ec in rum. Uene aizie. Izbe;a grenČia. ršlaičio. ki sapećenci. Gršca mastici i« šija. — tJe pnporsđs \ndrej Anton opul a. ¥ailillhči spomini ao artistične fo'<>gr»ftje aa •'OjlJUUol kristalu, porcelanu itd za primke, u-grubne kamne in stično. — Za^topnit velikega podjetja z\ reprodukcijo artističnih fotogr fij js G OVANNI PELIZZAttl, urar, Trat. ulica ^us^a št *l (palača Salt-m). 149« Costante Marco Priporofia oe-njeuema občinstvu svojo žg*aJ*rao ia si« .16 6&rao, n&bajajočo sa v ui BI l n a vaato 5 L ogal «1. Bette fontane ViaT» čevljarska delavnica. Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio S. J*«* f upoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kn- I ia UA+**l o / t O^Ol ; hinja in budjejoviško pivo (mč glavobola). Zmerne cene. | iieSta^rHClja- HOtel OHlkan ( : Piazza Caserma J I Kmetijsko dražba za Trst In okolico. K predstojeći trgatvi in napravi vina. Ozrimo se v zgodovino novodobnega vinogradništva po pojavu trtne uši, in opa žali bomo, da je nedvomno veliko napredovalo, dočim je drugi del vinarstva, t. j. kletarstvo, ostalo še precej na isti stopinji kakor pred pojavom te bolezni. Marsikateri ima lepo vzorno urejen vinograd, toda njegov končni pridelek, vino, ima navadno te ali one pregreške, je bolno, ima mnogokrat vse okuse, samo vinskega ne. Kljub temu se pa drži krčevito in trdno starih načel, prejetih po svojih prednikih. Res, da je včasih opravičena neka mera nezaupljivosti proti raznim sodnim novotarijam, vendar ta nezaupljivost naj ne bo nikoli tako velika, da bi zamogla preprečiti vsak napredek brez pomisleka in to včasih še le zato, ker to, kar se priporoča, ni zrastlo na zeleniku istega, kateremu se priporoča. Saj je gotova stvar, da je vinogradništvo tim do-bičkanosnejše, Čim popolnejše je kletarstvo. Pri dobri volji in vpoštevanju na razpolago stoječih navodil in nasvetov bi se dali preprečiti mnogi običajni pogreški in bolezni, ki delajo vina manj vredna, naš narodnogospodarski žep pa — suh. Ze ob trgatvi ima priliko, vplivati na kakovost našega pridelka. Velike važnosti je, da določimo pravi čas trgatve, kajti premnogokrat se brez vsakega vzroka prezgodaj bere. Ob času zorenja pridobiva grozdje vsak dan na sladkobi in zgublja na kislini, vsebina jagod pa postaja soč-nejša; razen tega pa pridobiva grozdje drugih snovi, ki dajajo vinu poln, fin okus. Vino iz nezrelega grozdja pa je lehko, šibko, kislo, brez finega okusa, je manj stanovitno in bolj podvrženo raznim boleznim, nego ono iz zrelega, sladkega grozdja. Pienaglica in nestrpnost posameznega strahopetca, ki se trese za vsako jagodo, lahko pokvarja kakovost vina vsega okoliša, kajti za njim začenjajo trgati drugi in marsikateri, ki bi rad še čakal, je primoran tudi pričeti, sicer postaja njegov vinograd pribežališče vseh grešnikov, krščenih in nekrščenih. Izjemoma naj se vrši zgodnja trgatev le tedaj, če gnjiloba prav močno nastopa, ker teaaj se s čakanjem več zgublja, nego pridobiva. Grozdje je zrelo, kadar se trtno listje (seveda zdravo) začenja barvati, peceljni leseneti, jagode pa dobivajo na solnčni strani rujavkasto barvo, kakor bi bile opečene. Pri trgatvi je ločiti nezrelo in gnjido od zrelega, zdravega, istotako belo od čr nega groz ija. Pravilno odbiranje daja sicer nekoliko več dela, a ta večji trud je obilno, podvojeno poplačan. Gnjilo grozdje metati stran po tleh, ni prav, ker s tem se širijo po vinogradih razne bolezni in zajedalke, razen tega pa, posebno v mokrih letih, ravno najbolj zrel grozd najprej gnije in je v tem slučaju vino iz gnjilega grozdja lahko boljše nego iz zdravega. Tudi iz gnjilega grozdja se da napraviti dobro vino ; grozdje je namreč takoj stisniti in mošt natočiti v močno zažve-plan sod, da se lahko vsa nesnaga sede na dno, predno pričenja kipeti. Drugi ali tretji dan se tako očiščen mošt pretoči tako, da se dobro prezrači, da izpuhti preobilna množina žveplene sokisline, ki ovira vrenje mošta. Da sedaj začne mošt prej kipeti, mu dodamo močno kipečega mošta iz zdravega grozdja. Na enak način bomo ravnali z moštom tam, kjer se je pozno žveplalo proti plesnobi, da se izloči med jagodami ostalo žveplo preje, nego začenja kipeti, da torej ne dobiva mošt duha po gnjilih jajcih. Ce bi se pa vzlic temu pojavil ta neprijetni duh, tedaj je mošt hitro po burnem vrenju razpršeno pretočiti v nekoliko zažve-pian sod in je tako pretakanje ponavljati v presledkih, seveda tako dolgo, dokler ne dobi vino Čist okus. Žveplena sokislina, ki jo spravimo z žvepljanjem soda v vino in pa žvepleni vodik, ki provzroča oni neprijetni duh, se spojila namreč sčasoma v vodo in žveplo, ki se potem v obliki finega prahu sede na dno soda. Druga zelo važna, a pri nas še toli zanemarjena točka, bodisi pri trgatvi kakor poznejšem kletarjenju, je snaga. Brez snage ni možno pridelati dobrega, čistega in stanovitnega vina brez napak in tujega okusa. Snaga v kleti, pri orodju in zlasti v posodi je prvi pogoj, da pridelamo dobro in stanovitno vino. Vse orodje in posode, kakor škafe, brente, mline, stiskalnice, sode, klet itd. je treba skrbno osnažiti. Klet je prezračiti, počediti iz nje vse pajčevine, odstraniti vse gnijoče ali smrdeče tvarine in pobeliti. Beležu je dodati nekoliko modre galice (l/a odstotka), ki zatira razne plesnobe in prhnenje povzročajoče glivice. Če se belež posebno v vlažnih kleteh noče posušiti, se priporoča poprašiti stene z fino zmletim mavcem (sadra ali gips). Dobro je še klet zažve-plati na ta način, da zažgemo v eni posodi nekoliko žvepla, in okna in duri dobro zamašimo. Pozneje je seveda klet še enkrat dobro prezračiti, da se lahko prične z delom. Vse orodje in posodo je treba dobro tdrgniti, najprej suhim potom, potem šele z vodo. Zlasti se mora odstraniti plesnoba z lesa in rja z železa; prva daja vinu neprijeten duh in okus, druga pa povzroča, da vino črni. Plesnive sode je treba najprej suhim potom odrgniti ali postrgati, izplakniti, močno zažveplati in Čez 1—2 dni zakuhati z vrelim (4—b0/0mm) sodovim lugom in oprati z mrzlo vodo. Če sod ni plesni v, ampak če je ležal prazen in odprt in je vsled tega dobii le pust okus, zadostuje, samo s sodovim lugom zakuhati in z mrzlo vodo oprati. Tako osnažen sod se osuši, se zažvepla in dobro zabije. Pravilno spravljene sode, t. j. sode, ki smo jih vsake 2—3 mesece zažveplali in zabili, se neposredno pred rabo odpre in dobro z mrzlo vodo pomije. Novo posodo zakuhano 2—3krat z vrelim 2ytnim sodovim lugom. Tekočina se pa mora vselej še gorka iz soda izpustiti, drugače zakuhavanje nič ne pomaga. Dobro je tak sod potem izpariti še z vrelim moštom ali z vrelo vodo, ki smo ji pridjali nekaj dobrih drož oziroma tropin; s tem dobi sod bolj vinski okus. Seveda ga je treba potem še z mrzlo vodo pomiti, da ne ostanejo notri ostanki drož ali tropin. Preidimo k narejanju vina samega. Mi pridelujemo navadno bela in črna vina. Pri pridelovanju belega vina je pri nas še stara navada, da se pušča mošt iz belega grozdja, da en ali več dni kipi na tropinah. Ta način pripravljalna belega vina ni (razen v nekaterih v napredku zaostalih južnih deželah) nikjer na vsem svetu več v navadi. Resnica je hčerka bo^ja. Če se prihaja z resnico na dan, pa marsikomu ni ljubo. Pri nas je v kmetijstvu sploh veliko dobrega in slep je tisti, ki taji veliki napredek; je pa še veliko napačnega, ki se mora očitati, če se naj odpravi. Če se pa razne napake očitajo, pa so mnogi bahati starokopitneži užaljeni in iz vestni ljudje kaj radi porabljajo priliko, da šču-jejo : Glejte, kako devlje našega dobrega kmeta v nič! Če se že puščamo kritizirati, da se nas opozarja na razne napake in zastarele navade, prepuščamo to z mirno vestjo, če govori kri iz krvi, če govori brat bratu ; nikakor in nikoli pa ne dovoljujemo tega naš še vladujočim drugorodcem, ki so nam odtegnili in še nam odtegujejo najpotrebnejše življenske pogoje za vsestranski kulturni napredek našega ubogega majhnega naroda, in to baš zato, da bi imeli vzroka zgražati se nad po nekod še nahajajočo se morebitno nekulturo in nas s tem motiviranjem puščati,dalje v temi, da se nas lažye vlada. Če pri narejanju belega vina kipi mošt dlje časa na tropu, zadobiva naslednje napake. Vino iz takega mošta postaja bolj temnorumene, ali celo rujave barve. Preobilne množine čreslovin, beljakovin in barvil povzročajo, da dobiva vino trd, za gaten, trpek okus; vino je nestanovitno, se pri vsakem pretakanju rado zmoti, če pa se ne pr taka, pa zavreva. V mokrot-nih letih, posebno kadar grozdje rado gnije, se taka vina rada nategujejo. Vobče so taka vina podvržena vlačljivosti, po sebno pa zavrelki in cikanju. Vina, pridelana po tem starem načinu (dolgem kipenju na tropinah), prebijejo redkokedaj poletje; pri nas v tržaški okolici teh slabih posledic ne opažamo toliko, ker se vino navadno že peprej popije: sreča v nesreči. Opustimo torej kipenje belega vina na tropu in ga pripravimo po takozvanem za nas še novem načinu. Ta novi način obstoji jedino v tem, da nabrano belo grozdje takoj iztisnemo in mošt vlijemo v snažen sod, kjer potem kipi zase brez tropa. Dobro je, da se mošt vlije v nekoliko za-žveplane sode. Ta mošt začenja sicer ne koliko pozneje vreti, a dokipeva ravno tako, kakor nežveplan mošt; vino se potem rado čisti in dobiva lepo zelenkasto rumeno barvo. To se prakticira posebno v severnih deželah, kjer se pridelujejo priznaro najfinejša in najdražja vina in kjer je kletarstvo na visoki stopinji. Kdor pa se ne more stare navade odvaditi in hoče vendar pustiti tudi bel mošt na tropu kipeti, ta naj vsaj grozdje poprej reblja (odceplja) in ga nikakor ne pušča dlje nego 24—48 ur kipeti v kadi na tropu. Paziti je pri tem, da trop ne stoji dolgo na vrhu in da se ne segreje. Sod nalijemo približno do petih še-stink, nakar ga zapremo s posebno ki-pelno veho, ki omogočuje, da ogljikova kislina iz mošta lahko uhaja, da pa ne more iz zraka nič škodljivega vanj priti in pustimo mošt v miru kipeti. Po burnem kipenju sod do vrha zalijemo in ga potem zopet s kip?lno veho zamašimo. Nato pustimo vino v miru, dokler se, vsaj deloma, ne očisti, in ga navadno decembra meseca prvič pretočimo, da ga ločimo od lehko, gnijočih in smrdečih giivic. Črnino pridelujemo na ta le način. Zrelo grozdje črnih vrst se zrnasti ali zmelje in odpeclja, t. j. zmleto grozdje se drgne čez žične mreže tako, da se odstranijo peclji. Imamo pa dandanes že tako mline, ki grozdje meljejo in pecljajo. Tako nastala drozga se dene v zaprto kad z dvema dnoma. Taka kad ima na sredi preluknjano dno, ki drži trop vedno ped površjem mošta in ga s tem brani pred segretjem in scikanjem. Kdor pa nima take kadi in pušča mošt v odprti kadi na tropu kipeti, ta mora vsaki 2 uri trop, ki se pri kipenju vzdiga na površje, zopet potlačiti nazaj v mošt, da se trop zopet ohladi in da se v njem na zraku ne zaredi cik. V kadi pustimo črnino kipeti 4—6 dni! Napol pokipeli mošt odtočimo potem v snažen sod, trop iztisnemo in vse skupaj pustimo v sodu, da dokipi pod ki-pelno veho. Kipenje, katero provzročajo glivice, se vrši najbolje med 18—22° C. Če je klet ali mošt mrzel, se nekaj mošta segreje v blag« za žensko In sukno za molka obleko, zadnje modo razpoftllja najceneje Jugoslovanska razpoilljalna R. Stermeckl v Celju št 302 Viorol in cenik, vtebujnč ćez tisoč predmetov poštnina presto. kotlu ali loncu in se gorak izlije v ostali mošt v sod ali v kad. Važno je, da je klet vedno jednako topla, da se nakrat ne ohladi, kar zelo rado provzroča, da se kipenje pretrga, da se ustavi; v takem slučaju je mošt pretočiti, da se kipelne glivice na zraku oživijo in sicer nazaj v isti sod, razen tega ga je treba nekoliko segreti oziroma v kleti zakuriti. O pretakanju, ki je za nadaljni ra*-voj vina tako velike važnosti in Id se prvič vrši decembra meseca, pa ob pri-liKi prihodnjič. o/erravalio ca bolekne in rekouvaleioratf Prmročt vofli Jo jedi, itrjuje želodec la ejičujt tudi ergailzo« Priporočeno od mAjalorečth. adrmruikor r r*eh BluĆMjih, kmdMi so ja trebM po bolemmi ojmčitt Odlikovano i 22 kolajnami na ramlh nastavah le i eed 6000 adiavnUklm] spričevali. Izbora! okna. "M V Zsboml okaa. Lekarna SerraVallo - Trst Pekarna, slaščičarna 8 tovarno biskotov in zalogo vin ▼ buteljkah. — SkladiMe ■ moke iz prvih mlinov. —■ Prevzemajo se pečenje ln naročila ze Zenitve in krste, — Kruh »vež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Glulla St.25. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele le pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, msških nogovic Itd. Itd. K. CVENKELrrst, o™ 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. sok Narodna trgovina. Hoja žena in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino ISl UNICUM" ea Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Zdrulene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgaste 59. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Brzojavna adresa: ki GORENJEC - TRST. Velika zaloga umetniških :n svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. :: JOSIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 17. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: TELEFON 21-15. tu Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarniških po-:::: ::rr trebščin. ns c: Velika zaloga mazi kalij molitvenikov in £asopi*ov *1 0» O JC > o. <* C N O e* » "E cn > I UellKansKa zaloga manufaktumesa hlasa ulica !iU3VQ 36 s podružnico ulita fluoua 38, vosal S. Lazzaro Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in po'etno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvah, kakor tudi ogr >mne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za zimnice, (matrace), posteljua pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega parila za ženske in moške in Bicer : s/ajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po naizmernejših cenah. Bazne svile, oKrasKI In drabnlne :q Slillle In tudi KroJnfe. * O D. < 09 Bi »T rt O 3 i Stran VI. „EDINOST" SL 265. V Trstu, dne 22. septembra 1912. Skladišče šivalnih stroja Luigi Gramaccini TRST, ulica Barrlsra veochla št 25, Cene dogovorne. Plačilo na obrob. Sprejaie popravljanje iivalnlh strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja In aparata« Kupuje in prodaja že rabljen« Šivalne stroje. 601 GOSTILNA ,Alln Meridionale' Trst, Oampo Belvedere štv. 3. toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Crno pivo dvojnega kvasa in svetlo vivo, Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča. F. NTREKELJ bi 5 CJ V novem bazarju v ulici Belvedere št. 7 se dobi blago po konkureačuib cenah. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in steklo kakor tndi velika zaloga igrač. Za obilen obisk se piiporoča EMIL'JA NOVELLI BS I B Bogomil Bhm = — urar in zlatar = = I Trst, ulica Vincenzc Bellinl St. 13 norod urni n. utoia soteiJ Bogat iabor ur TAtke Trate, kakor tudi I ohanoi, pntaioT ■ ciju-l manti In brei dljavnaa-l tor, iesike lerižice, zlate I ia srebrne za molke.I v»c po konkurenčnih cena/. | cm ifir Znana mlrodllnlca MILANA ZEHTR1CH ulloa 8. Mlohelo štov. 26. Vtlik izbor parfumov, mineralne vodj in bas t. 01ITI1 ItltO Jilt Cutllll TOiB „St8I10T". qp M Avtorlzovana dunajska iola. m — — utamovtjMa — — rtzuja iblik, Izdelovuja »blek In perila AHA 50VAK - TRST i«, m. ALOJZ KR2E Barkovlje, (Bovedo) via Perarolo 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Nova prodajalna zlatarja- urarja tflessandro Camaro, lxz\ CORSO štev. 23 Podružnica: ulica Barriera vecchia 20. BOGATA IZBERA prstanov, uhanov c demanti ali brilanti in brez istih. Verlžloe, priveski, zapestnice, zlate la ara- brae ure, stenske ure Itd. Itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez I vsake bolečine Z Dr. J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST ~ Ulloa della Caserma St. 13, II. n. 3 Moderne železne ograje * za vila (dvaraa), vrta, tavaraa, dvarlife, prastara za taaia Hi. Hartrovan katalog ite* 104 brezplačno. „Žična Industrija alpskih dežel11 Ferd jerjltsch's Soline - Rlasenfnrt. Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, Goetingen Mant; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-■ strasie 45. ■ 1 ■ ■ UKUM K ^KVK TRGD7SK0-DBRTNA ZADRUGA K»T jSS8S£ uL S. Francesco d'A sisi št. 2 T. nadstr. Postna branllnlčnl račun 74.679 Telefon 16-04. Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu« da oddaja strankam v brezplačni najem --male hranilne skrinjice . Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi taka akrlnjloa, ki aa primerne za prlhranjevanje malih In večjih avat. Skrinjice se doba pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jib obrestuje po 4 '|2°|0 -«58 Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi arami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure depoludne iu od 3 do 5 ure popoldne. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Mehanični zavod za cementno industrijo TELEFON Stev. 20-93 ) ABTURO MAYER, Tržič (Monfalcone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 ( proizvaja ln prodaja po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrii, stcpnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonirane posebnosti : Brušene ploščice za prevlake in piošcice iz bisernice. ".••;-.------- - - T - y • - SSL 9 žrebanj na leto a sledečimi glavnimi dobitki in s:cer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 In 20.000 in I po K 30.000 In 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih via >kib dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega 1 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885, | iz 1. 1888 | srca J<5sziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino sre&k proti gotovini po dnevnem tečajn ali pa na 50 mesečnih obrokov pi K 3*50 8 popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izBtavljeoe prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega i broka. — Nadaljne obroka ae vplačuje potom poHnih položnic. — Izkar vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. S. M. ALKALAY, \m\M skladišče M Trct, ulfca Lazzaretto veccbio št. 45. ^dčF priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož A in vseh drugih čevljarskih potrebščin. Naroćbe se izvršujejo hitro in toćno na vse strani, — Tvorniške cene, i m 8 soba iriimrnrEfH K5MRZI0 POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie I VELIKA IZBERA Izgotovljenih moških oblek za odrasle In ta dečke; specijaliteti: volneni In platneni kostumi, jopice iz alpagasa Itd. VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se oblake tudi po meri. — — Cene, da s* bati nikake konkurence. Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in dragih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa St. 31, - TELEFON XL 14-02. Tn se aprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter Izdeluje vence tudi iz svtiih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, čevlje In druge potrebJčIne za mrllte in sprevode, voSiene sveče Iz lastne tovarne itd. ~ ■ ■ ■ ■ vse po nizkih konkurenčnih cenah. - V POdraHieH lil nstopil na Opčlnah Dri t MrielU, V Nabrežinl Pri g Vitem, pri Orehu (Nogere) pn g. MSetii ss dobi tsc :a pogrebe potreti jo Dligo. henrik stibelj V »lučijlh potrebe se toplo priporoča udani deležnik In upravitelj podjetja. Skladišče oglja In dru a gorivo, petrolja in stavb, materijala Josip Miceus Trst, via San CIHino št 2 (Sv. Ivan) Zastopstvo Ii zaloga glasovitih FIANINOV GUSTAVA HOFBAUER, OL'NAJ ' C. k. dvorni založnik in drugih svetovnih Ivrdk ▼ novi zalogi glasoviijev jjos. MINARiK - TRST I Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Planini od 500 kron dalje. Eleganca — soli-darnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene i > obroki — na posodo — uglašen j a. -i- Siulio Mizm -i- TRST, alioa Glosii Ctrdisol itiv 2S C TKLSFON it«V. lit m a K rniHut trolj«, •rt«p«illil »»ui«, Ksieril, u«ta« roke U kilftl pul, tlsctllKl ptii U »©fOTl«*, •lektreterspeTtKB« prlpr»vtf — ■ini inw lmkal««lj#. mmmmmmmmm t SSI^Dli^l t»ir*kilia za ttmgltaa »«'»»-t ijanj*. rotrabiiU« la fui'jt la MfNUntfi U3:Odprla se je noya pekarna s prodajo sladčlc, r&zuili viu ln likerjev v botlljkah v Trstu, ulica Raffineria 9. Priporoča se udani voditelj Serafin Siega. Proračuni zastonj! Popolne instalacije za vodo, plin, klosetne sesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - inštalater Trst, ulica Mu«la vecchia 5. F RRM BRTRGELJ - čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Coionna 10 (v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za možke, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. KAROL KLOSB Kleparski mojster na OPClNAH (bliz i kolodvora držtvne železnice) ima lastno kleparsko in mehan čno delavnico za sta iic», oi nnttnik evttie t trat ko vi ia napisi. SliIt u pfrceluastili pblhk u spraolkt MIJaIIJI kiiktrintei HI«. Nova trgovina manifakturnega blaga Trst, ul. Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni — predmeti. : Priporoča se cenj. občinstvu lastnica ANA vd. TONEL. Pekarna iri sladčičarna Anton Frank TRST, ULICA G. CAPRIN 9. naslednik M. STO PAR 4 krat na dan svež kruh in vsak dan sveže sladčice. Postrežba prosta na dom. (Velika zaloga bišIC ddlllU pazite tudi na dobro postrežbo, zmerne cene, sveže — = — in dobro blago. = = = Vse to Vam nudi dobroznana trgovina VeboslauaPlesnlčarja = Trst - ulica Giulia 29 - Trst = V vsaki kraj mesta pošljem franko na dom. POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 h 50 st. Kadi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, nanje rujavo ali Črno galonirano, 8 predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša raaona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50, Pošiljatev po povzetja H. SPINGARN, eksport čevljev Ertkovo it. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. Oes, pri v. in kr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nuova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje jeklene varnostne celice sdelane od svetovne tvrdke Arnheim v Berolinn saj&mfiene proti požaru In vlomil, pohrane £n spravljanje vrednot, kakor tudi samo pobrano zaprtih zavojev, ter d& v dotičnih jeklenih celicah v najem v varnostne shrambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih Be lahko shranijo vred- nostnl papirji, listine, dragulji itd. ^Varnostne celice ne more nihče drugi odpret' kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/« Bentni davek plača direktno zavod. Bavi >e tudi s vsemi bankovnlmi posli, tei zavarovanjem proti sgno&m na žrob.njn. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, niica San francesco d^ssisi 2 Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. Jamči za pepoine del* in ae ae Doli konkurence. ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov, SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. prva vrste. Zelo ugodne sene. Giosuć Crucciatti via fllulla 33. — Telefon 313 X/IV. Hrl lp n 1Q7QT P°v$od »■»'•t, slovito m priljubili' IG a 1010! »jent» domačo sr dntvo. Pr) vsej h noročbah 2n tnn zniž n p cene. LEKARNARJA ji. 7hserry balsam postajno zavarovan. — Pristen samo z nuno kot varstveno znamka. Proti >saki falsifi ac>ji se bo Btrogo poftop^lo lb podi gi pravice. r& balzam ju n jboljta zdravi o pljučnim in pranim bolezni o, kaliju, hriavoeti, t>ži>mii dihanju, pliuč-ernu kataru in o-ito proti influenci slabi prebavi, že! d-čnemu k ču, UDGtju jf iei iti obifetij proti ugUbol' st pjvh a* je :ju. Eotiob^lu i u->t iin boleznim, proti trganji-, opakliuam kožnim boleznim itd »/, ali «/i vtlika steklenica K 5-60 Leksr arja A.Thierryia St( peresno mazi o edino pristno ane»lliT.» lepilno za ran», ot- kiioe,(>>iBtra-nj'ije iz telesa vse Stodiji'« snovi in večinoma namestuje mučne operac i^e Učinkuje tudi proti starim ranam. Ove dozi staneta samo J krone 60 stotink. Dobiva se: Lekarna pri Angaiu varuhu, ADOLF THLERRY, Prćgrada pri Rogatcu. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož. Alls in eehter Balsaw sas 4» ScWlSHti-h+ikmm LTtoerrj in PrumU EMILIH CEREGRTO ■ i TRST ob Campo ban Giacomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svojo trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. Prodaja razglednic in igrač vseh vrst Zaloga to- la inozem. vin špirita likerjev h razprodaja na drobno In debelo JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trst (Nasproti Caffd Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desert nih italijanskih in avstro * ogrskih vin. Bordesai Burgunder, renskih vin, Meseila in Chianti. Rum, konjak, rasna Žganja ter posebni pristni tropinoveo, slivovec in brinjevec. Izdelki L vrste, doSli iz do- Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju take pri| ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec. ura na eidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gosp de, 3 komadi finih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-ljeja iz orient. biserov, m' d. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhano**, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop double, s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade. 1 ljub.mski spisovnik za gospode in dame, 20 kom korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred kije sama toliko vredna, stane 3 kr- ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka Cb Jungwirtd. Krakovo št. 47 NB, Pri naročbi dveh zavojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. DANES se otvori prodajalna tvrdke ValerianaPohustajun. Trst, ul. Ponterosso 5. Velika izbera modnih predmetov za moške. Specijaliteta : srajee, ovratnice, ovratniki in zapestnice. Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrlca Trle-stina „Marca Angelo), katere so najooijše vrste in po nizki ceni. tičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpo- Kl pri prifp] IKja se po povzetju. Ceniki na zahtevo ia franka i VJ HAVJ.U Razprodaja od pol litra naprej. 263 Trst - ultoa Coroneo 39 - Trst Alherto Finzi & C.o Trst, ulica Gaetano Donlzettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (Ungarische Allg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah : Žit O vsake V^te, debel© In flue otrobe, oves in SOČivje ili ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti. Ceniki in u*orcI se pošiljalo na zahtevo. Telefon št. 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst. « :: Poroplouna družba I^DJrlpcoplcIi&CL&st Ekspresno Trst-Benetke in nazaj po morju. Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENEZIA" s tremi vijaki s tremi vijaki 99 opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. Odhod iz Trsta: vsaki dan ob 8 zjutraj. — Odhod iz Benetk: ob delavnikih ob 2 popoldne, ob nedeljah ob 9 zvečer. vozne cene: Iz TRSTA: Iz BENETK: Tja: I. razred K 1240; II. razred K 8 40; Tja: L razred Lir 3—; II. razr. Lir 8-50; m. razred K 5 40. III. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) L razred K 18 50; H. razred K 12-50; L razred Lir 19 — ; H. razred lir 13 — ; m. razred K 8 20. UL razred Lir 8*50, nedeljski Izlet Trrt-Benetke In nazal:1 rwednr^i" K s-: fina bufetna postrežba. Vozni listki ae predajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg St. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville; Urad za potovaice Avstr Lloyda. — V BENETKAH : pri Radonicich fn D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva SchiavonL — Listki se raznn tega lahko kupijo tudi v drnžbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Pridrian preklic in premembe na podlagi službenega pomorskega pravilnika. Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Golovec, Linec, Praga, Draž dane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. ^ 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O OpČina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Bnj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2.4« M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pni- 6 OO E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 Koper, Bnje. 7.4« 0 Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, PuU. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Unoe, Praga, Dunaj, Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Eeljak, Inomost, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.14 O Herpelje-Divača. 220 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mon*-kova, Inomosta, Bolcana. Beljaka, Izubijane, Jesenic. Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.2* 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Bnj (in mod postaj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Unca, Dati aj a, Celovca, Beljaka, Jeseni«, Gorin (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.29 E iz Parin, Monakova, Beljaka, Gorice. 12 43 M Iz Poreča In medpostaj. »OO 0 Iz Ce?ovca, Trbiža, Ljubljane, Gorio« (Ajdovščine) Berlina, Draždaa Prago. Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 5 58 B Iz Dunaja. Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub- ljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 I« Pule, Rovinj, H-rpelje, Divača, Dunaj. 7.SO B Iz Berolina. Draždan, Prage, Linca, Dona j a, Celovca, Iaomosta, Beljaka, Jmo-nic. Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Gorioi 10 OO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.2S ti (z Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divafo). 11 15 0 Iz Dur aja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah im praznikih : • 30 O iz Portorose, Kopra. »417 O iz Gorice. »41 O iz Divače, Herpelj. Južna železnica. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) I .42 B preko Cervinjana v Benetke, v Bim, Mila«, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormhm (Oormons) preko Nabreline. 6.20 O do Gorice preko flabretioe. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Pariš, London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto. 8.20 B preko Nabrefine ▼ Kormin. Videm. Milaa Rim. 9 00 O preko Knrmina v Videm In dalje la Q preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budlmpelta. 1M0 O v Kormin in Videm. 12.^0 O preko Ćervinjana t Benetke—Milan. 1.45 0 v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (ae zvezo ▼ Ajdorlčino) Vid«« Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.85 B t Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.56 pieko Cervinjana J v Benetke, Milan. P.m preko Kormina v Videm. 8 05 B ▼ Kormin in Italijo. 9.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto ».26 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan) 11.46 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimp«šaa Prihod v Trst. O k Dunaja, BudimpeSte. B z Dunaja, Ljubljane Oatendo in Londona. 0 iz Korinina i a Cervinjana preko Bivia. B iz Italije preko Kormina m Nabrefine. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke O z Dunaja, Ljubljane in Reke. B iz Kormina preko Bivia in B iz Italijo preko Cervinjana. O iz Italije preko Kormina in Nabcažistt^. O iz Italije preko Cervinjana in Bivi«. O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reko in Bivia. 6 10 6 30 740 5u 9 i5 1J.25 lJ 50 12.13 2.07 2.17 4.16 535 655 7 30 8-itO 8.51 O iz Vidma, preko Kormma O z Dunaja, Budimpešto, Reke, Zagreba. 0 iz Itaialije preko Červinjaua ui Nabretto O it Italije preko Kormma in Nabretin«, S iz Italije preko Kormina in Nabrežin« B z Duuaja In Budimpešte j 9.00 E iz Londona, Pariza, lii^aa. Beaetofc Vidma in Kormina. 11 0« 0 iz Vidma preko Kor^ua* tu bi rta id lz Italije preko Cerria OPAZKE. Mastne številke značgo popoldne, O — esebni vlak, B =- brzovlak, M — mešaara. Trza&ka mala kronika. Trst, 21. septembra 1912. Na ulici umrl. Danes zjutraj ckreg tričetrt na štiri je našel stražnik prišedši po ulici Solltario pred hišo št. 13 v im eno vani ulici na tleh ležečega moškega, starega okrog 35 do 40 let, ki ni več kazal nika-kega znaka življenja. Stražnik je brzo tele foniral rešilni postaji in zdravnik, ki je pribite! na lice mesta, je konstatiral, da ima revček razbito glavo. Ker se je ranjenec nahajal v najresnejšem stanju, ga je dal zdravnik nemudoma prepeljati v bolnišnico, toda voz ni niti dospel do bolnišnice, ko je ranjenec že izdihnil. Mrtvo truplo so natr prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Zdravniki so mnenja, da je umrli v pijanosti pade* vznak in si razbil glavo. Kdo je bil, dosedaj še niso mogli dognati. Samoumor. Včeraj popoldne so n&šl na cesti za pokopališčem mrtvo moške truplo Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt vsled zastrupljenja z octovo kiselino. Samomorilec je bil neki Anton Zabiič, uslužbenec trgovinske zbornice, stanujoč v ulici delsa Scorzeria Št. 16. Po oblastvenem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico k Sv. justu JPoizkušen samoumor. Na Belvederju št. 83 stanujoča Nina Ntgrls, rodom iz italijanske provincije Puglie, se je včeraf ravno pripravljala, da bi bila izpila v Trstu tak< navadni strup — octovo kiselino, kar je prišel domov njen soprog in ji iztrgal ko zarec s strupom iz rok in tako preprečil samoumor. Povod samomorilnemu poizkusu so bile baje rodbinske neprilike. Ljubeznjiv In radodaren ljubimec mora biti 23letni dninar Andrej Dapretto, stanuloč v ulici Ruggero Manna, kajti kakor vse kaže, ima svojo punco tako zelo rad, da ji celo napravlja obleko, seveda kolikor mogoče lepo, da je tudi dekle tem lepša potem in da ga ima tem rajši. No, seveda dnlnarska ni ravno najboljša, kar se tiče za služka, in zato tudi nt prav lahko zaobljenemu Andreju izpolnjevati svojih srčnih žtlj^ napram svojemu dekletu, ki bi jo rad videl oblečeno kot najfinejšo gospo. Posebno sedajte na jesen, bi b:lo treba lepe nove |e senske obleke; bog pomaga?, saj se zače njajo plesi. Treba je torej blaga, treba |e tega in onega, treba pa je pred vsemi de narja. Tega pa ni; toda v pro ti luki je dovolj blaga in lepih stvari. Torej 1 Diejče je nesel iz proste luke blaga, dovolj za celo obleko, in tudi na ples jt mislil, kajti stisnil |e tudi pihalko z nojevimi peresi, s katero bi se bila „ona" gotovo prav posebno postavljala. Toča — finančna straža 1 Drejčkova ljubica ne bo imela ne obleke in ne pihalke, DrejČek pa vsaj neka časa tudi »nje" ne 1 Žepne tatvine. V Pulo pristojen 32-letni Albert Kovaćić (Covaclch), dninar, sia nujoč v ulici Rigutti štv. 3, je bil aretiran snoči v ulici Soiitario, ker je ukradel Ivanu Bcgarinu denarnico, v kateri je bilo 6 kron Obenem žnjlm je bil aretiran tudi n[ego tovariš Jakob Zotter (Cotar), star 32 let, Tržačan, kurjač, sianujoč pri Sv. M. Magd. Spodnji št. 125. Na zahtevo Angela Vecchieta je bil aretiran dninar Josip Naglič, star 23 let, Trza čan, ki je z Vecchletom popival celo noć, nazadnje pa mu ukradel v zahvalo 5 K, k so jih našli pri njem. Oče ln sin. Le preresnlčen Je pregovor, da trnje ne rodi jabolk in da jabolko ne pade daleč od drevesa. To se je tudi pokazalo pri obeh Bozulićih iz Zadra, 481et nem očetu Simonu Bozullću in cjegovem 16ietnem sinu Simonu. Oče je nagnjen ca tatvino, in prav tak je sin. Oba sta mornarje in sta se znala vtihotapiti na grško kraljevo jahto „Amphltrite", kjer sta ukradla dve angleški ključavnici, katerih vsaka je vredna 11 K. Ko so odkrili tatvino, so oba aretirali. Stari Bozulić Je na policiji povedal tud* napačno ime. Ukradeni ključavnici so zopet našli. Loterijske številke, izžrebane dne 21. septembra: Trst 21 78 27 90 44 Line 47 82 34 62 83 Izpred sodišča. Dvakratni morilec Mario Del Tin. Čitatelji se bodo gotovo spominjali ne-čuvenega umora, ki je meseca novembra lanjskega leta globoko pretresel vso tržaško javnost. Inteligentni človek Mario Del Tir, je v trenotku ljubosumnosti s železom za likanje razbil glavo svoji ženi in svojemu otroku. Na z&h'evo tukajšnjega državnega pravdništva so Del Tina poslali na Dunaj da ga preiščejo psihijatri dunajskega vseučilišča. Ker se bliža porotno zasedanje in ker se Del Tin nahaja že šesti mesec na Dunaju je njegov bran telj dr. J. Mandič storil potrebne korake, da ga čim preje odpraviji nazaj v Trst. Vendar pa se morda razprava proti njemu ne bo mogla vršili v bližajočem se oktoberskem zasedanju. Za las — obsojen. Zanimiv slučaj se je zgodil predvče rajŠnjlm pred tukajšnjim c kr. dež. soaišCvm Na obtožni kloni je sedel neki I. G, obtožen, da je 18 julija t. I. zvabil v hišn^ vrata neko tri in pol letno dekl:co, ter obljubljajoč jej desetico in sladčic pripravil jc do tega, da je na njej mogel zadostiti svoji spolni slrasti — tedaj cJa je zakrivil zločtr oskrumbe. Razpra a je bila — tretja. Na ? prvi razpravi so mala oškodovanka in druge 4 deklice z vso odločnostjo trdile, da je obtoženec pravi — grešnik ter da je izključeno da se motijo. Isto je potrdila tudi neka 34 letna priča. Obsodba je bila neizogibna, * • azprava se je preložila, ker je obtoženče^ branitelj dr. Mandič zahteval zaslišanje drugih prič. Druga razprava se je vršila meseca avgusta. Zopet so vse priče potrdile, da je obtoženec ona oseba, ki je Izvršil? rečeno zlodejstvo. Razprava se je zopet pre ložila. Na zadnji razpravi so pa vse pričt naenkrat začele — dvomiti, daje obtoženec identičen z zločincem. Sodni dver je proglasil — oprostilno sodbo v celem cb segu. I. G. je sedel Čez dva meseca v preiskovalnem zaporu. Društvene vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. B r a t j e ! Danes se udele Žimo javne telovadbt v Mavhinjah. Odhod z vlakom ob 1*45 pop z Južnega kolodvora. Na zdar1 Pevsko društvo „Hajdrih" 8 Pro seka sodeluje danes na koncertu Ciril-Metodove podružnice v Rojanu. Odbor. S Kontovelja. Danes priredi pevske društvo „Danica* v dvorani „Gospodarskeg. društva" na Kontovelju ples, ki bo trata od 4 popoldne do 9 zvečer. Čisti dobiček je namenjen prepotrebni društveni knjižnic; Z ozirom na to, se pričakuje cbilct udeležbe. Veselični odsek „Trgovskega izobraze valnega društva". Danes popoldne od 3 do 5 plesna šola za začetnike, zvečer od 5 30 do 9 30 pa navadna plesna vaja društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška št. 2 L nadstr. Športni klub „Helios" priredi danes, sko bo dopuščalo vreme, I. narodno peš dirko. Začettk ob 4 popoldne. Vpisuje st za dirko Še dopoldne. Vstopnina 20 vinarjev Klubovi Člani so vabljeni na sestanek, ki bo danes ob 10 predpoldne. Občni zbor akad. društva „Balkan". Včeraj se je vršil dobro obiskan občni zbor. akademičnega društva „Balkan", ki je po kazal, da je v društvenih članih moč, ki na dvigne društvo na mesto, ki mu pristoja Videli smo, da umeva večina namen društv? in da je voljna ta namen tudi z vsemi svojimi silami izpolnjevat*. O občnem zboru ir društvenem delovanju bomo Še poročali. V odbor, ki odgovarja popolnoma nov smeri, so bili izvoljeni tov. Ljudevit Batista, stud. iur. kot predsednik In tovariši: F. Peric, stud. rer. mere., A Z bec, stud. iur S. Ber.čina, stud. rer. mere. in V. Vovk, stud. iur. Pevsko društvo „Trst*1. Poživlja st gg pevce in pevke, da pridejo danes ob 3 oopoldne v društvene prostoie, odkoder k« odide korporativno v Rojan na veselico CMD Vesti iz Goriške. Zopet sneg na Nanosu. S Krasa 20 septembra: Po tolikem dežju smo imeli pai dni lepo vreme. Danes pa je zopet začeli deže ati in tudi temperatura je padia Nanos se je danes zjutraj pokazal popolnoma bel. Padlo je po noči precej snega in kolikor j« videti sneži še nadalje. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi danes, 22 t. m. popoludne ob 3 uri v gostilni Primožič na Tržaški cesti športni prijateljski zabavni sestanek, združen z raznovrstnimi dirkami in srečkanjem zatveč dobitkov v vrednosti čez K 100. Prihodnje zasedanje goriške porote prične v pondeljek, 30. t. m. Za to zasedanje so določene sledeče razprave: proti mnjorfu-avditorju (vo|aškemu sodniku) Frideriku Kiiuschtku iz Moravske radi slepar j na škodo tukajšnje „Cooperativa di Čredno"; proti obtožencu Gregorcu in drugovem radi i mora v Tribuši; proti Mariji Virant i/|Ce-Ija radi poskušenega detomora ; proti P. Ve-liccgna radi žaljenja časti potom tiska. Občina Štandrež je imenovala častnim občanom pijonirskega stotnika Edvarda Nfcth radi zaslug, ki si jih je pridobil pri gradnji novih vojašnic v tej občini. Iz Barke. Ć. kr. namestništvo v Trstu je potrdilo pravila novoustanovljenega bralnega in pevskega društva „Novi B Ikan" na Barki pri Divači. Volitev odbora je dala sledeči rezultat : Predsednik: Josip Toroš, učitelj; pod- Živlicnska služba!1"1«0 sodčeho« za ulito m% W tj ¥INflVN starih, že rabljenih, ln no^ih, iz debelega se nudi spretnemu pridnemu gospodu, ki ima tudi energjo, da samostojno vodi podjetje. Pri zadostni pridnosti množeči se letni dohodki od o«rog 10-15,000 kron. Strokovno znante ni potrebno, zato pr pravno tudi za Častnike in uradnike v pokoju. Gospodj«3. ki razpolagajo Črez lastno gotovino od 3000 do 5000 kron naj poSljejo natančne ponudb-* z označenjem starosti itd. pod „W V. 1337" na Rudoif Mosse, Dunaj l. Sellersta te 2 Potnika splrituoz, ki je dobro upeljan na Kranjskem in v vsth manjših mestih lesa, z belim železom. Trst - ulica Paduina 19 - Trst • v v išče Zagrebška velika destilerija. Ponudbe: Zagreb, poštni predal 34. Naznanilo. Pri e. kr. domobranskem polku št. 5 v Puli se odda ponudbenim potom z dnem 1. oktobra t. 1. dobavi okrog 186 800 porcij kruha po 700 gramov in okrog 750 metrskih stotov ovsa za leto 1913. — Natančnejše v provijanturi. Oddajamo sposobnim osebam vseh slojev rozpečeualno podružnico. Srroga reelna stvtr, primerna za vsakogar. Potrtbrso ni nikako znanje niti kapital Prodajalna se uredi popolnoma. V> lika rt klama na naše stroške. Namestitev sledi lahko kot glavni ali povranski poklic. Ri-£iko izključen. ioo°/0 čistega zaslužka. Pojasnita brezplać 10 Naslov: „Versand-stelle", Haasenstelfi u. Vogler, A. 6. Dunaj I Za samostojno vodstvo išče sposobnega, inteligentnega gospoda neka dunajska tovarniška hiša za vodstvo zaloge, ki se ustanovi v tukajšnjem cko-1 šu. Gotovi letni dohodki ob pravi sposobnosti 15—20 000 K. Le solventni gospodje, tudi Častniki in državni uradniki izven službe, ki imajo razpoložljive glavnice cd 8 do 10.000 K, naj obširne ponudbe z natančnimi podatki o starosti d jpcšljejo pod šifro „R. S 62731" anončni ekspediciji HEINRICH SCHALEK na Dunaju I, Wollzeile n. Pekarna In slaščičarna Josipa Zavadla! Trsi, Via Madonnlna 11 IZ. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh ln drugo v pecivo. Postrežba na dom. Mirodilnlca Anton (Jrsich Barriera vecchia št. 14. ZALOGA barv, čopi če v, po vlak in mašil zt izrezov za služi vsaka poštena ia agilna pj| II oseba za mali pismeni trud v teka me- 1 H »eca oktobra, t. 1. Oziram se le na po- HH nudbe dostojnih in inteligentnih oseb, ^^ BS kakor gg. trgovcev, vodij Kon*. društev, I (I gostilničarjev, učiteljev, obft. tajnikov ; E3 dalje oseb obojega spola, katere uživajo i BI v svojem domačem kraju splošno spo- C3 E3 štovanje in zaupanje. II H Ponudbe zavarovalnih potnikov odnosno ca prodajalcev srečk o* drugih predmetov Ei na obroke so izključene. EI Ba Prijave z znamk ) za odgovor in natanč- Ejjf E? nim naslovom pod šifro: Nftbeaa a g u- . H tam in trairn zaslužek na Inseratni Ea || oddelek Edinosti pod štev. 1993. gg i3E3čiHHč8E3čSHHE8čailHHEi ČISTILNE KROGLJICE Epileptični « ki prenavljajo kri, dobre proti hemorejdam, sestavljene iz rastlinskih aa >vij, pr por čljive za redao delovanje čraves, proti hemorojd-nim n&dtežnostim glavobolu itd. — Cena ikailjl 5 0 stottnk. Olavna zal- ga: & dobe pomoč in zdravje po novem zdravstve- * » u T 4- * C nem postopanju. Kdor je potreben pomoči, lekarna ..Galcno" Jrst. via y cuino. dobi po-asnila pri ^Arztliche Ordinations- -- anatalt, Budapest V. Grosse Krontngasse 18. —^——^n Restauracija FINDIN6 Gostilna Max Trst, Via cologna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. url 30 stotfnk K PLESU SVIRA MESTNA GODBA rrat, via Petroalo 2 (pri novem trgu) Tofil se ist ako črno !b belo vloo kraiki teran, flpsvito vino tu Dreherjtvo pl *o. ToMJo h tudi Tsakovratnl likeri In žganje tsr kava, Sablnja vedno pripravljena x g* rklml fn orKllail Joti.t Odp to cd 6 *JntraJ naprej. Sukna, lodi e in modno blngo za gospode in dame. pripi roČa KAREL KOCI j--. N : : t<»varna aukn* ; : v Humpolou (Češko). : : Uzorci franio. : : Izžrebanje nepreklicno 9. novembra 1912 ob 8. uri zvečer, nm Dunaju Schottenring 11 (Policjako ravnateljstvo) Loterije c Kr. policijskih uradnikov ter njihovih udov In s rot pud pokroviteljstvom gosp. c. kr. policijskega pred-tednika Karla vit. pl. Bize-Bowsky-ja 1. Glavni dobitek 30.000 kr- n vrednosti, se izpluča kakor doklej tuili v gotovini. — Srečke f?e dobivajo v vat h menjalnicah, loterijah in pn dajalnical, tobaka. Skupni znesek dobitkov 80.000 kron. Srečka stane 1 krono. - UMU. _ <1111 UMI i j«.-r^nr LJUDSKA HRANILNICA ip POSOJILNICA v TRSTU i » V lastni hiši ulica Torre bianca štev. 21 (ob ulici delle Poste) reg strovana z ^ruga z i eume,eno zaveze. Sprejema vloge in jih obrestuje po brez odbitka za rentni davek. 4 1] 01 2 0 Za vlagatelje jamčijo vsi člani zadruge z vsem ===== svojim premoženjem. Oradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 5 popok ne. predsedotk: Jakob Prelec; tajnik : Dragotin Ctpar; blagajnik: Andrej Amhrožič; od borniki: Josip Margon, Anton Č>par, Josip Čtpar 31 st., Jjsip Ambrožič, Jjslp Čepar 31 ml., Josfp Cepar 57. Vesti iz Istre. Iz Pule. Restavracijo .Narodnega doma" so v nedeljo zopet odprli. Zaprta je bil^ kake tri mesece v svrtio poprav. Sedaj jt vse lepo vrejeno, da lahko rečemo, da je to ena najlepših restavracij v Puli. Pripo rcčamo torej našemu občinstvu, naj obiskuje to našo restavracijo. In to tembolj, ker |t najemnik, gosp. Grgo Bazlet c, ne le spreten restavrater, ampak tudi dober narodnj k. Prepričali smo se, da sta kuhinja in pijača izvrstna. Iz Ricmanj. Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v R cmanjih šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom cenjenemu občinstvu, ki Je s svojo udeležbo pripomoglo, da se je prireditev tombolt tako sijajno obnesla. Posebno velja ta zahvala veleučenemu gosp. poslancu Maiku Mandiću in d.ru Ferlugi za darovane nam podpore in Vzajemnemu društvu za zavarovanje goveje z vine v Šxedn|u za posojeno nam opravo. — Iskrena hvaia vsem ! Ustanovni občni zbor „Zveze slov,-hrvatskih gasilnih društev v Istri. Ker |e namestništvo svojtčasno po pripravljalnem odboru predložena pravila sprejelo do znanja, opozarjam s tem vsa gasilna društva, da st bo ustanovni občni zbor v Istri vršil v ne dello, dne 6. oktobra t. I. ob 10 predpoldne v Narodnem domu v Voioski z navadnim dnevnim redom. Pozida se vsa obstoječa društva, da na ta občni zbor odpošijeji svoja zastopstva. Ante Vahtar, t. č. prtdsednik pripr. odbora Polet avijatikarja Slavorosova v Opatiji. V soboto 14. in nedeljo 15. t. m poletel je ruski rojak, Bleriotov učenec, Sla vorosov štirikrat v zrak in vselej ostal v zraku do 20 minut. Učinka na tisočero občinstva se ne da opisati. Vzdignil se je visoko v zrak kakor t!ca, krožil po zraku sem in tja, se zopet z grozno hitrostjo — kakor jastreb, ki se zaganja na svoj plen — spust 1 proii morski površin', katero je vselej skoraj dotaknit ir> se zopet vzdignil. Krožil Je nad glavami ob činstva, ki mu je prirejalo burne ovacfje, in se z lahkoto spustil na prostor, ki mu je bil odkazaa v to svrha, ki bi pa odgovarja kvečjemu za plug, radi česar Je v soboto zlomil vijak, v nedeljo pa desno kolo, vsled česar se ni mogel v nedeljo več dvigniti, ke> ni mogel hitro nadomestiti pokvarjenega kolesa z novim. Pokazal nam je pa vsaj, kako prav za prav se more po zraku leteti liki ptici, ker do sedaj smo videli že dva njegova kolega, Biera »a Prodana, ki sta imela pa cba to smolo, da sta tako] ob početku poleta zletela v morje. BRZOJflUNE UESTL Nova ministra. DUNAJ 21. (Kor.) Cesar je danes ob poli 12 dopoldne v cesarskem dvorcu zaprisegel novoimenovana ministra dr. Schus-terja pi. Bonnotta in Frana Zenkerja ter ju po zaprisegi sprejel v posebni avdijenci. Ogrska delegacija. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. bfro) Člani ogrske delegacije so imeli danes dopoldne konferenco, v kateri je bilo določeno pred sedstvo. Za predsednika je bil določen Lu do vik pl. Lang, za podpredsednika gref Avgust Zichy. Izvršila se je tudi razdelitev v odseke. f Dvorni svetnik Kari vit. Fabrizii. DUNAJ 21. (Kor.) Danes popoldne jt umrl na Dunaju predstojnik c. kr. brzojavnega hore^pondenčntga urada, dvorni svetnik Kari vitez Fabrizii, ki je načeloval uradu od leta 1901. Strahovit vihar. PARIZ 21. (Kor.) Neki lyonski list pri občuje sledečo brzojavko apostolskega vikarja v Čekiangu, Reynauda, z dne 16. t. m.: Strahovita katastrofa je prizadela južni d£i mojega poslovnega okoliša. Grozen taj fun je opustošil cela mesta in mnogoštevilne vasi. 100.000 družin je uničenih. — 50 000 oseb je utonilo. Potres. SOLUN 21. (Kor.) Zadnjo noč sta se prigodila v Borovicah in Kočanu dva močm potresna sunka, ki sta poškodovala več hiš. Človeških žrtev ni bilo. Avijatiška nesreča. FREIBURG 21. (Kur.) Danes dopoldne je enokrovmk z nadporočmkom Bergerjem in nadporočnikom Junghansom, ki sta hote^ leteti iz Cnemnitza v Berolln, ponesreči myd Flankenburgom in SchBns. Oba Častnika sta mrtva. _ Homatije na Balkanu. Srbsko bolgarska zveza. BELGRAD 21. (Kor.) Ni merodajnih mestih se kategorično označuje za neresnično vest nekega budimpeštanskega lista, po kateri naj bi se bil danes v Belgradu pod pisal srbsko bolgarski vojaško-politični do- govor In da je skupščina sklicana za pone deljek k izredni seji. Demisija armenskega patrijarha. CARIGRAD 21. (Kor.) Armenski patrijarh in vsi lajiški svetovalci so demisijoni-ali. Podali so ostavko po dolgem zboro ^anju armenske narodne skupščine, v ka teri je bilo konstatirano, da so vladne od rtdbe v svrho zboljšanji položaja v armenskih provincijah nezadostne. Novi boji. Nova vstaja. CARIGRAD 21. (Kjr) „Aiemdar" po-iOča, da so se ponovili včeraj boji pil Tuzi Vladne čete so imele enega mrtvega in 7 ranjencev, Malisori pa 70 mrtvih in 21 ra-jencev. Trije ranjenci so baje črnogorski vojaki. Turška vlada je ukazala svojem t zastopniku na Cetinjah, naj zahteva od črnogorske vlade pojasnila. CARIGRAD 21. (Kor) Po brzojavnem poročilu bivšega dibranskega poslanca Ba-szija se je zopet uprio prebivalstvo v Dibn SOLUN 21. (Kor.) Kakor poročajo i. Valone, so Č nogorcl zadnjo noč zopet dvt celi uri obstreljavali malkovško stražnico. Zopet bolgarski dementi. SOFIJA 21. (Kor.) „Agence Telegraphi-que Butgairew je pocblaščeua za izjavo, dć ic popolnoma napačna vest, da bi bolgarsk« biasti ne izdajate več potnih listov za ino zemstvo, ker vlada, ki vzdržuje mirovn*. jolittko, nikdar ni mislila na to, da bi ukre lila tako odredbo. Ravno tako neresnična je vest o obstoju srbsko-bolgarske zveze. Bolgarski manevri. SOFIJA 21. (Kor.) Z ozirom na dose danjo izborno kupčijo in zaradi olajšanj transporta žita po pritegnitvi železniških voz ki se potrebujejo za vojaške transporte, j sklenila vlada, da se veliki manevri v m-protju s prvotnimi dispozicijami zak^uiijt >e danes. Vojaška revija se bo vršila |utri 11poldne, nakar se čete takoj povrnejo » »voje garnizije. Krvna osveta. SOLUN 21. (Kor) Da se uredi vpra šanje krvne osvete med Albanci, se je se scavil poseben odbor odličnih albanskih vo iiteljev, katerih sklepi bodj obvezni. Italijansko-turška vojna Mirovna pogajanja. CARIGRAD 21. (K r.) Na pristojnem nestu se potrju|e vest z dne 15. t. m., d. I alija zahteva v svojem zadnjem predle g o iaj turška vlada proglasi neod-isnost cele Libije in se na tak način odreče suvere nteti. Turška viada še ni sklenila ničesar v tem pogledu. CARIGRAD 21. (Kor.) Ministrski svet je sklenil, da se izmenjajo z Italijo vjete civilne osebe ; izvzeti so le orožniki. CARIGRAD 21. (Kor.) — „Neue Freit Presse" poroča iz Carigrada: Zunanji minister Naradunghiar je ponovil včeraj napran svojim obiskovalcem, da so mirovna pega tanja že blizu svojega zaključka in da st nore mir smatrati za zagotovljen. Posredo valeč Hahreddln pride danes semkaj, d lobi od Jutrišnjega ministrskega sveta zad nja navodila, ki se baje nanašdjo na zadn|» i ference v zadevi formuliranja neodvisnosti Libije. _ V opozorerje hišnim posestnikom. C. kr. fin. ravnateljstvo nam javlja: V smislu § 200 zakona od 25. oktobra 189b drž. zaK. št. 220 so dolžni posestniki hiš, v caterih se stanuje, ali njih namestniki pred ložiti davčni oblasti v času, ki ga doh č deželno finančno oblastvo, izkaz vseh v niši stanujočih oseb. Izkaz mora biti urejen jo stanovanjih, odnosno prostorih za kup čijo. Pri poslopjih, ki so dana v najem, treba navesti tudi najemnino in morebitne podnajemodalce ter označiti ime in vr*to p -klica ali pridobitka stanovnikov. Podnajemodalci morajo naznaniti svoje podnajemnike in najemnino, ki Jo ti zadnji plačujejo; gospodarski glavarji (drižinsKi glavarji) pa vse k njih gospodarstvu spa dajoče osebe, ki imajo svoje dohodke. V smislu omenjene zakonske določb« in člena 39 izvršitvenega predpisa k četr temu poglavju označenega zakona, se rćdi jripravijanja priredbe osebnega dohodnega davsa za leto 1913 posestniki hiš ali njih namestniki poživljajo s tem, da omenjeni ukaze oddajo — in sicer v neposrednem državnem mestu Trstu in v okoličanskh jbčinah pri c. kr. davčnih administracijah 1 m II. v Trstu, v pokneženi grofij Gonškc-Gradlščanski in mejni grofiji Istrski pa pr> jristojnih c. kr. okr. glavarstvih — od 1. do 31. oktobra 1912. Do ravno istega roka morajo podnajemodalci, odnosno gospodarski glavarji izgotoviti gori imenovane podaikc. Stanovnike je izkazati po stanju, kakor Jt b io dne 1. oktobra 1912. Vzorci za izkaze lastnikov hiš, danih \ najem in takih, ki jih lastnik rabi sam, ka tor ludi oni za izkaze podnajemodalcev in gospodarskih glavarjev, se dobivajo brez jlačno prt pristojnih davčnih oblastih I. topinje (terej v Trstu z okolfčansk mi občinami pri c. kr. davčnih administracije h I. n 11., na Goriškem-Gradiščanskem in v l stri pa pri pristojnih c. kr. okrajnih glavarstvih). V smislu člena 39. omenjenega izvršitvenega predpisa morajo vsi najemniki dnosno gospodarski glavarji, stanujoči \ nišah, danih v najem, izkaze, ki jim j«h je na oraviti (stanovalske izkaze), oddati hišnim posestnikom, kateri potem sestavijo na njih podlagi svoje izkaze (hišne izkaze) ter jih p^tem oddajo pristojni davčni oblasti. Ako so vzorci, ki Jih sestavijo stranke, oziroma gospodarski glavarji (stanovalsM i'kazi), ki jih fe priložiti vzorcu hišnega po sestmka (hišni izkaz), primerno izpolnjeni, ra tO ra o Pristna peta iz gumija Palma Dobiva se v vseh. t to stroko spadaj očih i ---— trgovinah. i "■■isS 1 IflLI OGUm ■■BMBS 4Ub ■ TjT F HALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-(ede se računajo enkrat vef.Naj-nanja pristojbina znaša 40 stot Mača se takoj Inser. oddelku. im Mntnrin ln avtomobile druge roke, vsakovrstne ITI UIU V JO stroj", ter razno orodje itd. kupi F. B., Gorica, via Duomo 4. 2017 žela nepričakovani 201» Tolpa deklet ftJIS Išče se čista služabnica za Boccfcccio 20, II. uie na dan. Via 2320 PrnHsifl 86 8t°PD'ce> sivega in krsSkfga ka-II UUdJU menja, tramove in železo za zidanje. Via Oarpison St. 2. 2021 nenHoi hi$a - restavracija blizu i ^d |irUUdJ Ugodni pogoji. — Naslov E Jinost. niPHta. pove 2022 nHHom eno posteljo. Carbola zgornja Ponziana UUUalll st. 132. II. levo 202S Qnha eB " gospoda Be odda v no?i hiši pri Sv. OUUd Jakobu. Ul. Industria, na vogalu. 2024 Odda B6 rceblovana soba takoj, ulica Commer-ciale 14, II. vrnta 4. 202& I"F,irion-3 šivilja išče službo v trgovini; gre l£lj> ^ 83 proda v Podgradu (I -ti ra). 11; Od Zgla-iti se pri Bukovnlku, Trst, ulica Ga-spare Gozzi 3, IV. 1031 HXn z vrtom se proda v 8v. Andrežu na lepem 'Od kraju; \eč se izve pri gosp. Antonu Fer-folja v Sv. Andrežu St. 41. 195« Mnogo denarja žite. PoSljiie svoj naslov na: Arnold Weiss, eksp. rt ur, Dunaj. 63. 1726 Oprli vinski rabljeni od 100 do 650 litrov, novi O U UI Od 100 do 700 litrov, tri po 20 hI se prodajo. Sodar, Campo Marzio St. 14. 200fr od vina tn Špirita, velika izbera, se proda'o. Ulica Macchiavelli 3, blizu Ribjega trga _1911 Sabbia Saponacea"^ššjrS? j. uspeSnejSe sredstvo za umivaDje, bodisi od če"&r koti umazanih rok. čiščenje vsakovrstnih lesenih, steklenih itd predmetov in kuhinjskin poueb-š in. Prodajajo ga mirodilnice in trgovine jestvin. in hlapci dob6 zelo dobra me^ta v posredovalnici ulica Barriera 7, IL 1936 Sodi Služkinje Becher. Pntpchlliom dnevno 300=400 litrov mle rUirCftJUJCIII svežega. Ponudbe pod „Social Edinosti takoj. mleka 1932 Kupujem Železo, stare kovine : Anton Cernrca, Trst, ul. Olmo Su 12. 17&6 ll^Pnf1^ za brivnico sprejmem takoj. Jsti ima UtDllOd tudi priliko izučiti se v vlasuljarstvo. A. t?ebek, brivec, Trat, ulica Carducci. 1837 OH nhlocti avtorizirana „Dunajska kuhinja". Ul! UUIdOlI Obed in večerja 52 kron mesrčno. Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Banriera St. 7, II. Becher. 1938 rinh>»n služinčad dobfe gospoda v posredovalnici UUUrU ul. Barriera 7, 1L 1939 :: ZOBOZDRAVNIK s: Dr. fflnko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. Ime MAGGI jamči za Izvrstao kakovost eni Mi h\ MAGGI jliUlEiiiUilii 1 tmtr.ue. po 5 vin. za V4 Mt-a najfinejša goveje juhe Le-te so najbo še! Blagovolite 1o upoštevati pri kupovanju. 1AĐAMSSA tllfUJE IV PRODAJA i n Faibjs, Rorra, obliga FUJOKITRK, DKLVICI, VALUTE IH DEVIZE- PREDUJMI _ FAFLRJB rs BLA9# jAtma skladiščih. SAPE - DEPOSITS. — FROMESEL 1MOJATI: JAPZAJBKA. MENJALNICA. TRST, VIA CASSA BI RISfAMIO 3T. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGE NA KNJI2ICB OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIOA imfll t inmn datk nxčcjw banu 11 bvojbga. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOOOVORU ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI URADNE URE: 9—12, 2V»—5Vi. ESKOMTUJS4 mtA Mrttn ar rnrm ZAVAROVANJE vmiMtni fapibjbt nori k trum uani KBVT2TJA SlUERLAPJA BUČK ITD. BJKIPUftl®. STAVBNI KREDITL REMBOUKS-KREDETl nn>m proti doktticsstom cuoabja. borzna naroČila. - ineaso. CTLKFOMI: »TM._ , FlHjalke v Opatiji In Ljubljani SlouencI, se hočete obleci po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alla citta di Trieste Via Giosuč Cardsccl St. 40 kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat aikom, hlače, srajce, raalij itd, za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 5 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naroČila za obleke po meri. Alla citta d§ Trieste Via otmb Cardmci St. 40 (ex via Torrente), u \h RESTAVRACIJA flURORA Jrst, nI. Carducct št. 13. Na umetniškem potovanju črez Vratislavo, Krafcov in Dunaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, instrumentalni in kabaretni Ausambl The (Deihing že ponovno v restavraciji Aurora. Vsak večer velike predstave od 7. do 12. Ob nedeljah in praznikih: Matinee. Vstop prost izvzemSi ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obiak se priporoča JOSIP Di MINEŠ. Toči se dobroznano I.a Goess vo pivo, . vedno pvpIp iz bektolitcrskih sodov. *: l^a---•■■rf! Ivan Žniderčič Trst, ulloa Belvedere 17, Trst Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin Iz Bistrice in Neap ja, vsakovrstna olja, rr Ha, kave Itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor. otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd: po p( &ti. Cene ugodne in točna postrežba. Skladišče kož vseh vrst črne in barvane, v-eh vrst rumene in črne za čevljarje ln sedUrje z delavnico gornjih delov čevlje* (tomaje). felečju kože črne in rumene (Bokskaib). oščiia na najbolje vrste za barvane Čevlje. NaroCbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro Lorenzo Gaggiavtelli v Trstu, — ulica S'. Lazara štev. 17. Tehnična poslovnica FRA1VC & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobavata: Tangyes najlzvrstnejie motorje na bencin, plin, opojni plin in motorja oa aafta, sistem „Diesel" stoječe in ležeče ustrojbe. Lokomoblla na benzin In paro. Prevzemajo delo indtiBtrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne ea cement, stroji in nnmeščenja za mizarsko obrt, centralno kurjatev, stroji ca drobljenje različnega blaga, kemiSne tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moSi. ElektriSna vidigala za oseba (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vBake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne oevL Orodje in stroji aa poljedelstvo in prede za vir o. Olje, zamahi, pipa itd. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. ---Proračuni lz oblak mernikov zastonj. — — — Točne ure prodaja Emilio Muller najuglednejša In najata-rejia prodajalni ca ur v Trata, via 8. Antoalo (vogal ulica S. Nicolč). VELIKA IZBERA verlilo, zlatih, srebrnih, kakor tudi etea-•klh ur vaake vrata. Ustanovila« lata ISM. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravnika Dr. Barry-Brillant-a Ermanno Scrultze, 1. tehnik. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i in od 3 do 6 popol. F. Predel Trst, via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv Jakobu), priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodiliiico. Prodaja se vsakovrstne mirodje in drutjo. Sipe, barve, kisline in profi»merije. S^eče, petrolej in mineralna voda. Cene zmerne. Ivan Kosmerlj Ivano? Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri S*. 77, priporoča o. občlmtru svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga. Ferd. Dobavšek, Trst ulica Giosue Carduccl štev. II. Za novo |esensko in zimsko sezijo je prišla velikanska izbera oblek za dečke in otroke. Palto, Ulster, Kaglan, POZOR! površniki, suknje, plašči, hlače itd. POZOR! l^ajeeneja prodajalna v Trstu I « Prideljena Je krojačnica za moške. -- Naravni led v štangeh ln koath iz tvornice naravnega ledn v Ban ah se prodaja na debelo in na drobno v LATTERIA 1GIENICA „TRIFOLIUM" Za izdelovanje ledu se vporablja le bro jenska voda (Aurisina). Znano je, da se pri nakupu naravnega, ledu prifitadi 300 ker dlje traja nego kristalni led Ivan Krže Trst - Piazza S. Glovannl St. L tuhinjskih in kletarskih potreb, CialOgA Sčio od lesa in pletenin, Ikafov brent, 6«bro v in kad. sodčekov, lopat, reiet, sit in kovrstnin košev, jerbasev in metel ter mnogo dragih JOSIP STRMTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ĆE7LJEV c fcr finančne straže za Trst, Koper in Pnlo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. er. glavnega carinskega urada in drugih sktadiSč. Priporoča cenjenemu občinstvu svcjo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke. = ▼ to stroko spada- Đm{ nAY*n AA. svojo tx jočih predmetov.— * ** JJU1 vU(« go*ino e kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porceiana, mije emaila, kosi terja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, lemljeno in stekleno posodo za vino. Pekarna in sladčičarna MIKUSCH Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7 Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene? (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska In istrska vina z razprodajanjetn pive v steklenicah. Izdelu|e kruh z zdravim hlgljeničnim ===== električnim strojem. ===== Mirodilnica Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza detla Caserma St. 2. — Telefon 952. Ima no razpolago Jekleno varnostno celico ki je Tina proti vloma ia poiaru, v kateri »o HHRAMRTOE, ki M oddajajo Strankam v najem 1b aicer za celo leto kron SO, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en meseo „ ghrambice ao 24 cm visoke, 24 cm Široke. 48 cm globoke. Shrambio ne more drugi odpreti kakor stranke, ki om« osebno »hranijo svoj« stvari, ko jih al treba prijaviti. MGST Oddaja hranilna pusica katere priporoča posebno starilem, da na ta »tajnovejK in najvspe*nejl način navajajo Stediti svojo deoo. Nadaljaa pejaaella daje zaved sb aradalb erak. j SS2SS Luigi Trst, u-ica Car^adari štev. 18, v bi žini južnega kolodvora. Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin. predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo. Pohištvo 11 aj fi u e j še, z a J * m e e 11 o, 1 z de lun o 8 ii ul m u k uso in se prodaja po zelo primernih cenah v dobro znani zalogi Guglielmo Brod & Co. ulica G occhino Rosslnl in ul. Zonta 2 Da ejo se tudi olabave v plačilu. Cen ti zistonj. Ceniki zastonj. Ottomnn tu, Ottoman tem povsod me iščejo povsod me radi imajo. OOtfETTKO/?/^