215. Hroilku.
V UuMJani. v ietrtek. ZO. septembra 1906.
XXXIX. leto.
uhaja raak dan zvečer, iitmll nedelje ta praznike, ter velja po potil erajenan z« evatro-ogreke deiela ze vae lete tO K, za zel leta lt K, za četrt leta 8 K 60 h, aa ea zteaee t K 80 h. Za LJubljano ■ aešiUaajom na dom aa r»a Let« ti K, ea pel leta 18 K, aa Satrt leta 6 K, aa en aaaaee 8 K. Kdor bedi mam panj, plača aa vse lete 88 K, ea pet leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, aa en meeee 1 K W h. — Za tujo deželo toliko toč, kolikor anaSa poštnina. — Na naročbe Irea iatodobne Tpoilljatre naročnine ie ne ozira. — Za oznanila aa plačajo od potoroetepae eetit-vrete po 18 h, Če m eanaalla tlaka enkrat, po 10 h, če te dvakrat in po 8 h, če to tlaka trikrat ali večkrat — Dopiai naj te izrole frankovati. — ^opiai ae ne mčaje. — Uredništvo in uprevnlitvo je ▼ KaafioTia alieeb it 6, ni tieer eredništre v L aadatr., epravalitve pa v pritličje. —  UpraTnUtra naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaeije, oznanila, t J. administrativne atvarl
Uredništva telefon it M.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
storilko po 10 h.
Upravniitva telefon it 85.
slovenski pravniki, stopajte u sodno službo!
n.
In kje je iskati vzroke, da se zadnje čase kar noben Slovenec ne mara več posvetiti tako vzvišenemu sodnijskemu stanu? Vzrokov je dovolj, ta bolj tehten, kot oni. Veliko odvrača Slovence od sodišča ta okolnost, ker menijo, da se jih. preveč zatira in preganja. Nekoliko je že resnice na tem, vendar pa ni tako hudo, kakor se trdi in nekatere notice v časopisih so zelo pretirane. Vobče se mora reči, če Slovenec vestno izpolnuje svoje dolžnosti, če si je v svesti, da je sodnik zato, da sodi in ne zato, da vleče plačo, da prav tako avanzira kakor Nemec. Da pa vsak ne postane nad* svetnik ali predsednik, je ob sebi umevno, ker imamo na Kranjskem le po dve taki mesti, saj tudi pri vojakih ne postane vsakdo general, pri duhovnikih ne vsakdo škof ali papež. Imamo pa slučaje, ko so se Slovenci pri justici zelo visoko pospeli v kratkih službenih letih. Mogoče je, da se Slovence nekoliko strožje kvalifikuje, to pa ni nič izrednega, saj se godi v drugih uradih prav tako. V vsakem stanu se mora delati, nikomur ne lete pečena piščeta v grlo! Ta predsodek torej ni utemeljen.
Drugi važnejši razlog, da nihče več ne vstopi v sodno službo, je ta, da se skoro leto dni ne dobi adjuta. Res je to križ, pravi škandal za državo, da zahteva od mladih moči, ki figurirajo v konkretalnem statusu in na voznih legitimacijah kot uradniki XI. (?) činovnega razreda, naj ji delajo popolnoma brezplačno. In kaj imajo od tega? Včasih po 30, včasih pa po 31 delavnih dni in po 42 vin. za črnilo na mesec. Koliko se je že pisalo po časopisih, govorilo po državnem zboru, naj se vendar regulirajo avskultantom adjuta tako, da bi
vsakdo dobil takoj nekaj borov. Že obrtnijski učenec, ki je dovršil le nor-malko, dobi od svojega delodajalca malo plačo, avskultant pa naj dela brezplačno po 8 ur na dan. če nima svojega denarja, si še ne more kupiti niti tobaka; na univerzi si je vsaj lahko izposodil kak belič pri svojem tovarišu, sedaj ga je pa kot uradnika XI. (?) razreda sram! Letos se je državni zbor pečal z adjuti. Vsi avskul-tantje so se z veselim obrazom obračali trikrat na dan proti Dunaju, kakor Mohamedanci proti Meki, z nado, da se nad stolpom sv. Štefana dvigne njih rešilna zvezda, toda kako so bili presenečeni, ko se je dvignil le „žajfni mehurček", katerega je spustil v zrak državni zbor in ta mehurček se je razpoČil pri prvem vetriču. Avskultant, služil boš še dalje zastonj ! Začetniki ostanejo kakor so bili — uradniki brez plače! Starejšim pa se je res precej pomagalo, ker dobe po triletni praksi in dovršenem sodnem izpitu po 1600 K, po petih letih 2000 K, po šestih pa 2250 K.
Toda začetno brezplačno službovanje ne sme nobenega slovenskega pravnika odvračati od sodne službe. Res je hudo, čakati nad leto dni brez plače, toda treba je pomisliti, da so oni, ki so sedaj starejši sodniki in svetniki, po tri in še več let čakali brez plače, potem pa so dobili le 1000 K adjuta in so pri tem ostali toliko časa, da so postali v sedmih ali osmih letih pristavi. Sedaj je pa veliko boljše, ker so adjuta regulirana naO, 1000, 1200, 1600, 2000 in 2250 kron. S tem je avskultantu, dokler nima plače, omogočeno, da ložje naredi nekoliko več dolga, kakor so to lahko naredili naši predniki, in tudi dobi ložje kredit, zakaj po treh letih pride v položaj, da lahko odplačuje majhne anuitete ali mu pa vsaj po tej dobi ni treba delati več dolgov, ker s 1600 K pač vsaj za silo lahko izhaja, saj je veliko ljudi v državnih službah, ki skrbe za ženo in otroke,
pa nimajo toliko plače. Vzrok glede prenizkih adjutov tedaj ni utemeljen.
Tretji vzrok, zakaj Slovenci ne vstopajo k sodišču, je prepočasni avanzma. Vsakdo, ki ga vprašamo, kam poj de po dovršenih pravoslovnih študijah, pravi: K sodišču že ne grem, X je postal v dveh letih pristav, Y pa že Čaka pet let. To je res, toda gospodje, ki govore, vidijo le one, ki so bili leta 1897. in 1898. imenovani v dveh letih za adjunkte, tega pa ne vedo, kaj je bilo pred letom 1897. Zato podajamo tole statistiko: Od leta 1892. do 1896. so avskultantje postali po 8, 94/2, 9V4, 8l/2 in 8 letih pristavi, kdaj in koliko so dobivali adjuta, je pa že na drugem mestu povedano; pripominjamo pa, da je takrat pri-stavska plača znašala le 2200 K, torej še toliko ne, kakor bi jo imel sedaj avskultant, če bi moral služiti 6 let. Leta 1897. je bilo pač nekaj posebnega. Takrat je bila cela sodna uprava reorganizovana, stopili so v moč novi zakoni, marsikateri postarni gospod je dal slovo sodišču in status sodnih uradnikov se je zelo povišal. Ni Čuda torej, da je bil takrat avanzma zelo hiter, toda v praktičnem življenju moramo računati le z navadnimi in ne z izrednimi slučaji. Leta 1897. je bil res obilen ribji lov. Imenovanih je bilo 73 svetnikov, 34 okrajnih sodnikov, 19 tajnikov in 56 pristavov in še je ostalo 36 pristavskih mest nezasedenih, leta 1898. je pa bilo imenovanih 36 pristavov, ne7asedenih je ostalo 14 mest, ker je nedostajalo kvalifikovanih avskultantov. Kaj takega se seveda ne bo zgodilo nemara nikdar več. Kako je pa bilo poprej ? Leta 1894. je bilo imenovanih 9, leta 1895. in 1896. po 13 pristavov, od leta 1899. do 1905. pa po 20, 30, 4, 16, 15 in 20 in približno toliko jih bo tudi letos imenovanih. Vidi se torej, da zadnja leta število imenovanj narašča, razmere pa se bodo Še izboljšale. V področju graškega nadso-dišča služi 26 uradnikov nad 35 let
in 82 nad 30 let. Vštetje 40% akti-vitetne doklade v pokojnino omogo-Čuje tem gospodom, da stopijo po 37V-2 službenih letih v pokoj, ker imajo pri nadaljnem službovanju manj plače, kakor pa če stopijo v zasluženi pokoj. Govori se, da namerava v kratkem času iti več sodnih uradnikov v pokoj. Ker umrje vsako leto nekaj uradnikov in ker gotovo tudi ni več dolgo do onega časa, ko bo upeljana 351etna službena doba, se bodo službene razmere še izboljšale. Sicer pa tudi sedanji avanzma ni baš slab: V graškem nadsodišču dosedaj še ni noben avskultant čakal 5 let na pristava, če je le imel pravočasno sodni izpit. Slabo je pač v dunajskem in praškem okrožju, kjer čakajo avskultantje na imenovanje že 7 let. če bi se pa pri nas čakalo tudi Čez 5 let, nič ne dene, saj je plača potem 2000 K, po šeslih letih pa 2250 K, torej več, kakor dobi pristav prvo leto po imenovanju, ker mu odtegujejo davek, pokojninsko do-klado in še tretjino letne plače za službeno takso. Dalje pa je treba tudi pomisliti, da je pred 1. 1897. le malokdo bil tolikanj srečen, da je prilezel do svetnika; sedaj pa lahko vsakdo postane svetnik, če je vesten uradnik, ako pa ni vesten, pa tudi v drugi stroki ne avanzira. Take so tedaj razmere pri sodiščih in Če jih motrimo trezno in stvarno, pridemo do zaključka, da niso tako slabe, kakor se vobče misli.
Volilna reforma.
Dunaj 19. septembra. Odsek za volilno reformo je dognal danes brez posebno hudih debat §§ 4 do 10, iz-vzemši § 5, ki se je odložil do konca. Pri § 5. je pričakovati najhujših debat, ker se bode od raznih strani predlagal pluralni volilni zistem. — § 4 in 6 sta se sprejela po kratki debati. Pri § 7, ki določa, da so aktivni častniki, vojaški gazi s ti. moštvo armade in  orožništva izključeni od
aktivne in pasivne,  vojaški uradniki pa le od pasivne volilne pravice, so predlagali nekateri poslanci, naj dobe vojaški  gažisti,   ki  plačujejo davek, aktivno in  pasivno  volilno pravico. Temu se je  uprl  minister notranjih zadev, češ, da tega ni bilo po dosedanji praksi in da tudi službeno razmerje vojaških gažistov ni primerno, da bi se jim priznala pasivna volilna pravica.   Poslanca  dr. Kramar in dr. Gross sta  nato izjavila, da bi bilo potemtakem pač najbolje,   da se vojaški uradniki  oproste  davkov ter se jim vzame še aktivna volilna pravica.   Daljša  debata  se je razvnela pri § 9, ki govori o pripravah in razpisu volitev.   Posl. Zazvor-ka je  predlagal,  naj   se volitve po celi državi vrše istega dne. Minister baron  Bienerth je  izjavil, da bi vlada ne  imela ničesar proti temu, ako se izvrše volitve enega dne, toda ne ve, ako bo zmogla tehnične priprave, t. j. ali dobi  dovolj volilnih komisarjev,  ker  so  za  tak posel v prvi vrsti sposobni državni uradniki. Posl. dr. ŠusterŠič: naj  se določi nedelja za  volilni  dan po celi Avstrij i. Proti temu se je odločno izrekel duhovnik Pastor, Češ, da   bi   se  po Š u s t erš i č e v em predlogu oskrunjala molitvi posvečena nedelja.   Dr. Šusteršič je odgovoril,   da  po nedeljski maši ostane Še dovolj časa za volitve. Pri glasovanju je bil predlog sprejet, da se za celo Avstrijo določi skupni volilni dan. —   Jutri se specijalna debata nadaljuje ter  se vrši volitev v takozvani Starzvnskega pododsek (revizija ustave).
Praga 19. septembra. „Narodni listyu poročajo, da je za poročevalca o volilni reformi pred parlamentom določen posl. dr. Locker.
Gospodarska odvisnost Ogrske od Avstrije.
Budimpešta, 19. septembra. Pri občnem zboru bihačke velike žu-
LISTEK.
u zvezdi.
Črtica. Spisal Marijan. (Dalje.)
Reden obiskovalec in Čestilec Zvezde je bil tudi gospod Josip Kovač, železniški uradnik v pokoju. Pred leti, ko je šel v pokoj, |se je nastanil za stalno v Ljubljani in od tačas sem ga je bilo redno videti danzadnevom ob gotovih urah na gotovem mestu. Uredil si je ljubi božji dan tako, da ga nisi skozi leto in dan našel drugod ob gotovem času, kakor na določenih prostorih. Zjutraj okoli osme ure je korakal umerjenih korakov proti kavarni, použil tam svoj zajterk in nato se je vsedel k Časopisom in prebiral enega za drugim z inserati vred. Malo pred pol-dnevom je bil s tem svojim delom gotov in tedaj je odšel počasnih korakov proti gostilni, kjer si je privoščil dobro kosilce in četrt vina. Pri svoji mizi pa ni trpel soobedovalcev. Takoj po kosilu pa je odrinil zopet v kavarno, kjer je bil navadno prvi med popoldanskimi gosti, in čakal je tam pr Tpežljivo na zaključeno družbo
dokler se ni znašel zadnji njen član v kavarni. Ko pa so bili vsi zbrani, je sedel tiho za zeleno mizico in |si preganjal dolgčas z dolgočasno domino. In če je bila njegova družba še tako glasna in še tako vesela, on je molčal in niti za hip se mu ni zjasnilo čelo, niti za trenotek ni za-krožil okoli njegovih ustnic nasmeh. Tako je presedel v kavarni skozi leto in dan cele popoldneve. Ko pa je kazal kazalec na uri na štiri, tedaj se je počasi dvignil s sedeža in počasnih korakov je ubral pot proti Tivoli, od koder se je vrnil po šesti uri v mesto. Zavil jo je zopet v gostilno, si privoščil malo večerje in par vrčkov piva, vse je sproti in pošteno plačal in nato je umeril svoje počasne, a gotovo korake proti domu. Pot gaje vodila pri tem skozi Zvezdo, kjer se je pomudil za nekaj časa, prehodil dvakrat do trikrat njena šetališČa, da je — kakor se je izražal — lažje zaspal, mimogrede je postal malo pri vremenskem stolpiču in si ogledal stanje toplo — in tlakomera, da je lahko med potjo računal, kakšno vreme bo drugo jutro, in ko je vse to delo opravil, je krenil ne meneč se za levo in desno proti nunski cerkvi, kjer je skoral nato zginil za vogalom v Gradišču.
Šetalcem v „Zvezdiu je bil gospod Kovač star znanec in marsikatera malo verjetna vest o njegovi preteklosti je šla od ust do ust, pa tudi marsikatera slaba šala seje zbila na rovaš „Čudaka44 Kovača. Gospod Kovač pa ni čul teh govoric in tudi slabe šale mu niso prišle do ušes.
Tako je stopical vsak dan gosp. Kovač skozi „Zvezdo" in tudi onega pomladanskega večera je korakal zložno po peščenih šetališčih, samo ta večer je bil njegov korak še bolj počasen, kakor da bi tudi njemu prijal kostanjev vonj, kakor da bi se tudi on naslajal nad njim. Sploh pa se je zadnje dni gospod Kovač nekaj premenil. Nič več ni bil tako mrtev za zunanji svet, njegove temne oči so nekako skrivnostno blestele, zadobivale so nekak mladeniški ogenj in bodrile so vsakega Šetalca, bralo se je iz njih, da nekoga išče med še-talci. Tupatam se je gospod Kovač celo za trenutek ustavil in se ozrl naokoli, ali komaj si je bil tega svest, že je požuril zopet svoje korake, toda samo za hip in njegovo zarjavelo lice se je malce pordečilo, kakor da bi ga bilo tega Čina sram, ali pa, kakor da bi bil samega sebe zalotil pri nepoštenem dejanju. In nekoliko časa korakal je ob „Zvezdi"
dalje, njegove oči so zavzele zopet vsakdajni izraz.
In še počasneje je stopal dalje, vedno krajši in krajši so bili njegovi koraki; nakrat pa je postal zopet sredi pota nevede in nehote.
Njegove misli pa so mu uhajale nazaj v one Čase, ko je bil še srečen, mlad in razposajen, pred njim so se razgrinjala vesela dijaška leta. Kako je bilo tedaj še prijazno in veselo na svetu, kako je bil vesel družbe in družba njega, danes pa se izogiblje družbi in družba njemu. Kako je bil srečen tudi še tedaj, ko je odhajal s težkim srcem na dunajsko univerzo, in kako je bil srečen tedaj, ko se je čez leto dni še vese-lejsi vračal domov. Vsaj je vedel, da ga čaka doma ljubeče srce, vsaj je vedel, da ga nestrpno pričakuje njegova Elza. Zakaj ni tako vedno ostalo, zakaj je moralo drugače priti? . . . Ko se je vrnil drugo leto iz univerzitetnega mesta domov, ni več našel svoje Elze, ta je odšla prav pred par tedni z drugim na ženitno potovanje. In z njim je dopisovala prav do zadnjih dni, prav do zadnjih dni se je norčevala iz njega in njegovih najsvetejših čuvstev. Kaj je vse on tedaj prestal, kako se je hudo val nad vsem, kar mu je prišlo v bližino.
Koliko let je že preteklo od tedaj in vendar še danes ne more pozabiti tega zla. Kaj še, Ie vedno bolj mu stopajo pred oči oni strašni dnovi, vedno bolj nezadovoljen je sam s seboj. Zakaj ni tudi on tak kot drugi, zakaj ne more pozabiti tega presenečenja, ki ga je doletelo sredi veselja in sreče, in zakaj je izpeljal tako strogo in vestno samemu sebi dano besedo, da zapusti vseuči-liški prag in da ostane zapahnjen samec, in to vse le radi razočaranja, ki mu ga je donesla od njega toliko oboževana Elza. Prebolel bi bil lahko to rano kakor sto in sto drugih, večni spasitelj čas bi jo bil lahko tudi njemu zlečil, pozabil bi bil lahko svojo Elzo in užival v tem večji meri in z večjo slastjo svet in njegov slaj, vsaj dela to tudi na tisoče in tisoče drugih, danes bi mu ne bilo treba samovati in se zapirati predjsvetom.
Tako in enako je mislil gospod > Kovač ob sprehodu in njega samega je spreletela tesnoba ob teh mislih. In vendar se jih ni mogel znebiti, Četudi je to poskušal.
In zakaj se mu odpira ta rana sedaj, po tako poznih letih znova, zakaj se mu oglašajo zdavna zamorjena Čuvstva po tako dolgih letih zopet in s podvojeno silo?
panije v Vel. Varadinu je naznanil predsednik, da si je mesto Vel. Sza-lonta najelo za zgradbo nove mestne hiše pri dunajski zemljiški banki 240.000 K. Upravni odbor pa se je temu zoperstavil ter zahteval, naj se posojilo najme pri kakem ogrskem denarnem zavodu. Bivši ministrski predsednik grof Tisza, ki je tudi Član odbora, je posegel v debato ter izjavil, da posojilo ni politična, temuč denarna zadeva. Zalibog, da Ogrski manjka kapitalov, vsled Česar romajo njene obresti v inozemstvo. Nesrečno b o j ko tir an j e avstrijske industrije ie imelo posledice, da v Avstriji ne sprejemajo vec toliko ogrskih kmetijskih pridelkov in da ogrske zastavnice prihajajo trumoma nazaj, tako, da se morajo ogrske banke boriti, da jih morejo sploh vnovčiti. Zato je predlagal, naj
se posojilo najme na Dunaju. Predlog je bil z vsemi proti enemu glasu sprejet in Tisza živahno aklamiran.
Pred   zasedanjem hrvaškega sabora.
Zagreb 19. septembra. Vse politične stranke se pripravljajo na predstojeće zasedanje ter imajo shode in posvetovanja. SnoČi je bil shod zaupnikov Starčevićeve stranke. Tudi kmečka stranka je imela svoj shod, ki se ga je udeležilo do1500 kmetov. Na predlog Step ona Radića se je sprejela resolucija, v kateri se izreka, da državnopravna svoboda in samostojnost toliko časa ni zajamčena, dokler največji del prebivalstva, kmetje, ne pridejo do odločilne besede v političnem življenju in dokler se Madžari ne odpovedo svoji nepravični in nezakoniti nadvladi na Hr vatskem. Zvečer je bil socijalistiČni shod, ki se ga je udeležilo do 5000 oseb in ki se je izrekel proti novemu tiskovnemu zakonu.
Bolgarija in Turčija.
Carigrad 19. septembra. Napeti odnošaji med Bolgarijo in Turčijo imajo za bolgarski eksarhat neljube posledice. Že od leta 1903, odkar se je pričela vstaja v Macedoniji, ne dovoli turška vlada eksarhatu nobenih prispevkov. Skoro polovico bolgarskih šol je zaprtih, ker kompromitovanim učiteljem turška vlada ne pusti poučevati, novih učiteljev pa ni dobiti. Zadnje čase pa turška vlada sploh j noče rešiti nobene vloge eksarhata.
Dogodki na Ruskem.
Dvojna vlada.
Varšava 18. septembra. Glavni vpliv na dvora ima po smrti Trepova general Pavlov, načelnik vojaške justice. Besedilo o vojnih sodiščih je spisal Pavlov lastnoročno. In ta zakon so odobrili v Peterhofu, ne da bi se bil predložil ministrskemu predsedniku Stolipvnu. Sploh imajo v Peterhofu vse politične inicijative, le upravo vodi že ministrstvo. Legende o Trepovu.
P e tr o gr a d 19. septembra. „Narod" dvomi, da bi bil general Trepov
Ah, te prevare, te ženske! je na pol glasno vzkliknil.
Je-li res kriva temu ona deklica, ki jo je videl sedaj že par večerov iti ob tej uri skozi „ Zvezdo", ono dekle, ki ga je ob prvem pogledu tako živo spominjalo na njegovo Elzo, bolj živo kakor pa hči na mater ? Da, lahko bi bila ta njena hči, toda kaj naj ta dela v Ljubljani, vsaj njena mati biva tam gori ob zeleni Donavi in uživa svojo srečo ob strani svojega že osivelega soproga. In prav tako je to dekle, kakor je bila Elza pred tridesetimi leti!
In ko je po tridesetih letih zagledal nenadoma Elzino dvojnico, kako se je tedaj stresel, kako se je tedaj v njegovi duši pojavil neki neznani čut, ki ga je vznemirjal tudi še v stanovanju, ki mu ni dal miru in pokoja. Niti očesa ni zatisnil celo noč in slika se je vrstila za sliko, vsa zamorjena čuvstva in zamorjeni spomini izza mladih let so se pojavljali v njegovi duši in čim bolj jih je hotel zatreti, s tem večjo silo so pri-hrumevali na dan. In tedaj je koval naklepe, da se ne prikaže več na ulici, da se zapre v svoje stanovanje in samo tari še bolj kakor je že. Pred njim pa je vstajala slika Elze, ki ga
sploh umrl, temuč trdi, da si je dal le brado obriti ter zbežal v inozemstvo, da ubeži maščevanju reakcij o-
narjev.
Brezpravnost Židov.
Varšava 19. septembra. Dne 3. oktobra začne zborovati zveza ruskih patrijotov. Kr uševan bo predlagal, naj se Židom odreče volilna pravica za dumo.
Položaj v Varšavi.
Varšava 19. septembra. Vsled splošne nesigurnosti proglašajo številna industrijska podjetja likvidacijo. Za nakup teh podjetih se je ustanovil konzorcij belgijskih, francoskih in angleških kapitalistov. Straža državne banke se je pomnožila. Pri slovesni otvoritvi tretjega mostu čez Vislo so vojaki nepričakovano obkolili zbrano množico z 12 topovi. Zaprli so kakih 1000 oseb. Ponoči je 30 revolucijo-narjev napadlo arzenal, kjer je zaprtih vec   političnih  zločincev. Razvil
se je hud boj z vojaško stražo, pri čemer je bilo sest revolucijonarjev ranjenih, ostali so pobegnili.
Politični umori.
Varšava 19. septembra. Na Velkaji so neznani možje ustrelili z revolverji topničarskega polkovnika Nikol a j e v a.
Odesa 19. septembra. V Šariz-genu je dijak Bodricki ustrelil državnega pravdnika.
Nemiri v Kavkazu.
Ode'sa 19. septembra. Vrhovni gubernator iz Krivana poroča, da so v okraju Zangezur Armenci napadli štiri tatarske vasi, odgnali živino ter požgali žito. Po cestah leže vse križem trupla ubitih Tatarjev. Preden je prišlo vojaštvo, so Armenci že pobegnili.
Pismo iz Amerike.
Calumet, Mich., 4. septembra.
Dragi mi rSlovenski Narod !u V tvojih predalih imam malokdaj priliko Čitati kako izvirno, obširnejšo razpravo iz slovenskih naselbin v Združenih državah, dasi je gradiva vedno dovolj. Naj mi bode torej dovoljeno, da v kratkih potezah nacrtam tužno sliko, — sliko, v kateri se naj bi vsaj približno zrcalila vsa podlost in moralna nizkost slovenskih katoliških duhovnikov v Ameriki, kateri se čutijo poklicane, da nastopajo kot nekaki voditelji naroda in nositelji omike.
Z nekaterimi častnimi izjemami so tukajšnji slovenski duhovniki navaden izmeček najslabšega duhov-ništva iz stare domovine. To ve vsak razsoden rojak Slovenec, ki je kdaj bival v Ameriki. Moralne propalice iz kranjskih župnišč, ki so že presedale ljubljanskemu šk< fu, skvarjeni študentje, ki so morali vsled tega ali onega pogreška „skočiti" iz šol, vsi ti iščejo zavetja v „svobodni deželi dolarjev" ter postanejo kar čez noČ naši — dušni pastirji. Slovensko naselbino v Ameriki tvori v ogromni večini prosto neuko ljudstvo, ki je pribežalo semkaj, da si služi oj vsakdanji kruh po tvornicah in rudo-kopih. In naši popje poznajo to ljudstvo. Zasužnjiti ga in se pasti ob krvavem zaslužku ubogih trpinov, to jim je smoter vsega njihovega delo-
je vabila na prosto, ki ga je klicala k sebi. In znova so se pojavili v njegovi duši čuti, ki jih je gojil nekdaj do Elze, katero je ljubil nad vse, za katero bi žrtvoval vse, tvegal tudi svoje življenje, kateri čuti pa so se spremenili pozneje v smrtno sovraštvo do Elze in ženstva sploh. Proti jutru je šele zatisnil zmučen in utrujen oČi, toda mlada zarja, ki je skoraj nato že o znanj evala dan skozi njegovo okno v spalnico, mu ni pustila spati, mu ni privoščila potrebnega počitka.
In takoj zjutraj se mu je pojavila pred očmi Elzina podoba in zaželel si je, videti zopet njo, ki jo je nekdaj tako o boža v al, tako strastno ljubil. Skoraj na to pa je poskušal znova zamoriti te čute, ki so se mu pojavljali, toda niso se dali, s podvojeno silo in neko prej neznano mu močjo so se pojavljali znova, gnali so ga takorekoč v „Zvezdo".
In ti spomini so mu tudi danes vstavljali korake.
Ko pa se je zalotil pri teh mislih, obšel ga je neki strah, nekak mraz, kakor da bi ga premrazil lahen vetrič, ki je zibal kostanjeve vrhove.
Ali svojim mislim ni bil več gospod.   Njegov  pogled  se je nekako
vanj a. Ignoranca bivšega slovenskega kmeta — sedanjega ameriškega delavca, to je voda na njih mline.
Kdo izmed ameriških rojakov ni še slišal o glasovitem clevelandskem Hribarju? Ta nevredni duhovnik, kateremu je bog dolar, sedi vzlic protestu in mržnji svojih ž upijano v še zmiraj na kupu zlatov ter nadalje grabi in grabi. Seveda, dokler je osličkov dovolj, ki mu pohlevno do-našajo zlate tovore, čemu bi potem Vid Hribar nehal polniti svoje bisage. Enako je tudi v Chicagi in drugod, kjer kranjski popje s trdo prisluženim novcem svojih župljanov obiskujejo javne in druge razvpite hiše.
Danes hočem spregovoriti nekoliko natančneje o župniku in absolutnem gospodarju slovenske fare v Calumetu, Mich., Rev. Luki Klopci č u. Ta malovredni duhovnik gospodari že tretje leto v tej sloven-skej naselbini, ki je ena izmed največjih v Ameriki. Kolikor je znano iz njegove črne prošlosti, je bil po dokončanih šolah eno leto prostovoljec v Ljubljani in redni obiskovalec zloglasnih hiš. Potem jo je po zgledu drugih popihal preko nlužeu in postal dobrodošli gost semenišča v St. Paulu Minn. Nemila usoda je pa na to hotela, da je bilo tiste dni, ko je Klopčič bil posvečen v Calumetu, mesto župnika prazno — in tako je postal Klopčič naš „father." No, Calumet je pa bogata naselbina. Delo je stalno; zaslužek dober, zato je pa vedno dovolj denarja. V Calumetu se nahajajo največji slovenski kapitalisti v Ameriki in tukajšnja slovenska cerkev je velikanska zgradba iz ru-dečega kamna, ki bo — popolnoma dovršena — stala okoli 100.000 dolarjev. In to je Luki KlopčiČu inpo-niralo. Bogata župnija, malo zavednih rojakov, a tolikanj več bedakov, — to je reverende hitro uganil in nato začel svoj „business." Ker pa „samemu ni dobro biti" si je poiskal tovarišico v osebi neke zloglasne Hrvatice, Marije Šulek po imenu, in začel z njo pravo familijarno življenje. Poleg Šu-lekove se je spečal tudi s svojo bivšo kuharico, FranČiško Soj ar, sestro Rev. Sojarja, župnika v Chicagi. No, pre-intimno občevanje s ženskami ima naravno svoje posledice in tako je bilo tudi s Klopčičevimi ljubicami. Čas je prišel — in Luka je odpotoval z obema ženskama v Chicago, a v Calumetu je dal razglasiti, da je odšel v Manistique, Mich., „hudiča panat," ki se je baje naselil v neki krščanski hiši. Brumne ženice v hlačah in krilih so seveda verjele humbugu, toda zavedni roj aki so kmalu vedeli, da je Klopčič „hudiča panal" v Chicagi. kjer sta mu obe ljubici — Šulkova in Sojarjeva — porodili dva otroka. „Father" Klopčič je pa potem zaporedoma vsako nedeljo prtdigal o največjem grehu nečistosti . . . Tableau!
Vsled ljubosumnosti „dame" Šulek je pozneje morala Sojarjeva zapustiti Columet in oditi v Chicago, kjer se nahaja sedaj pri svojem bratu, Sulkova je pa sedaj prva pri-ležnica „father" Klopčiča. Župljani ju pa rede, rede celo popovsko familijo, zakaj zanesljivi viri trde, da ima „father" še tri otroke nakje v reji. — Calumetski Slovenci, ki se znojijo in mučijo po tukajšnih rudnikih, hranijo s svojimi, krvavo prisluženimi groši propadlega farja in njegovo nezakonsko deco. In to traja že leta . . . Ali ni to dovolj tužna slika ?!
Slovenci v starej domovini! Ako bo kateri izmed vas kdaj prisiljen iskati kruha sebi in svojcem v Ameriki, oglejte si zrcalo,  da ne boste,
boječe vpiral na šetalce, kakor da bi se bal, da danes ne pride več mlada Elza, ki je korakala vsak dan točno ob tej uri skozi Zvezdo. —
Tedaj pa je prihajalo od nunske cerkve sem vitko dekle in visoke rasti v spremstvu dveh tovarišic. G. Kovač jo je kmalu zapazil in v njej spoznal takoj Elzino dvojnico. Njegova želja se je spolnila, toda bilo mu je že tudi skoraj žal, da je tukaj. Njegova lica je polila vnovič lahna rdečica in polastila se ga je negotovost. Premišljal je v tem trenotku, kaj naj stori, toda čas mu je bil prekratko odmerjen in ni mogel priti do pravega in dobrega zaključka in naklepa. Po glavi so mu rojile sicer najrazličnejše misli, ali sprijazniti se ni mogel niti z eno niti z drugo, končno pa je vendar prišel do sklepa, da ogovori svojo krasno neznanko, ki mu je razburila tako živce, ki ga je oropala miru in pokoja, da bo končno enkrat na jasnem, ali mu nareka prav neki no trajni glas, ki mu veleva, da je ta neznanka hčerka njegove Elze. Toda kako najti povod, ko mu nobena poštena misel ne šine v glavo.
(Konec prih.)
prišedši v Ameriko, tako neumni, da bi trošili svoj težko prislnženi denar za — farško priležnice. V resnici, Amerika je dežela prostosti; naše ljudstvo ne sme rabiti te svobode. Nikdar se ne more osvoboditi grdih popovskih in drugih izkoriščevalcev. Prvi je izkoriščajo kapitalisti, ki okra-dejo delavca pri zaslužku, v drugi vrsti pa razni „Židje" in „veliki bu-sinessmaniu — katoliški duhovniki, ki neprestano kakor pajek na muho preže na žep ubogega delavca.
Slovenski delavec, kdaj se boš spametoval in sprevidel, da duhovnik ne išče tvojega zveličanja, — nego špekulira zgolj na to, da bi ti izpraznil žep in te obdržal v slepi pokorščini v svojih rokah.
Calumetski Slovenec.
Dopisi.
Z Velike Nedelje. (Velikonedeljske novice.) Dne 12. m. m. so slavili velikonedeljski ognjegasci svojo desetletnico. Seveda so si šteli za dolžnost, povabiti tudi ormožki in ptujski „Feuemehr", da tem bolje pokažejo svojo nemško zavest v zvezi s svojimi „stramdeuču — bratci?!" Celo slavnost pa jim je pokvaril „Jupiter pluvius". Deževalo je namreč ves dan. Toda vkljub temu so priro-mali ormožki in ptujski „feuerwer-karjiu k Veliki nedelji in so imeli slovesen „Einzugu vsak s svojo marelo. To se ve, da so se pozdravljali iskreno, če tudi „Votan" ni bil posebno dobre volje, — ker je deževalo — s „heil". Slavnostni govor je imel g. „Flucher", prireditelj te slavnosti, seveda nemško. Ker ga veČina ni umela, je nepričakovano hitro končal in slavnost je bila s tem pri kraju. Koncem slavnosti so nekateri godbi naroČili, da je zasvirala cesarsko pesem. To pa ni bilo pogodu ptujskim in ormož-kim germanom. Vstali so sicer kakor irugi, a so peli med cesarsko pesmijo: „Deutschland, Deutschland iiber Al les". Ko je to slišal gosp. Schmiedberger, gozdar nemškega vit. reda, rodom Nemec, ali vseskozi poštenjak, se je zavzel za cesarsko pesem, ter začel oštevati navdušene feuerwehrmiinner z „nichtsnutzige, falsche Bande, Schufte, Bagage" itd. Vsled njegovega nastopa je bila razbita vsa družba. G. Flucher je nato jel oštevati g. Schmiedbergerja: „Ja du. du wirst dich j a mit ganz Pettau und Friedau verfeinden!" Schmiedberger je pa odgovoril: „Ja, ich werde mich verfeiiiden mit diesem herge-laufenen Gesindel, mit dieser Bagage" itd. Požarna bramba je v resnici dobrota za kraj, to pripozna vsak trezno misleč človek in to moramo pripoznati tudi našemu veliko-nedeljskemu ognjegasnemu društvu. Če pa hoče g. Flucher kot načelnik požarno brambo izrabljati v politične namene proti Slovencem, to ni pošteno. In ako se je hotelo desetletnico požarne brambe izrabiti politično, zakaj so se potem pobirali denarni prispevki  tudi pri Slovencih"?!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 septembra.
— Protesti proti reformi zakonskega prava. Znano je, da se je v justičnem odseku v državnem zboru sprožilo vprašanje o reformi zakonskega prava. Da je naše zakonsko pravo zastarelo in ni malo ne odgovarja napredku in modernim za-
Osvetnik.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
In obrnivši se k staremu Zlato-poljcu je nadaljeval:
„Poslušajte me oče. Lahko bo-dete razsodili, kaj nama je storiti. Že celo leto traja ta nesrečna vojna. Skoro ga ni človeka, ki se mu ni zgodila že kaka krivica; skoro vsaka hiša bi imela vzrok, se maščevati za kako nasilstvo. Nobenemu Človeku se pa ni zgodilo kaj takega, kakor vam in hudodelstva, storjena zlatopolj-skemu rodu, kriče na ves glas po neizprosnem maščevanju, po izredni osveti. Toda pri osveti za storjena hudodelstva je Krištof pozabil na to, kar veže vse prebivalce te mejne grofije in pozabil je na to, kar je vsem skupno."
„Samo na ta način dosežem osveto, ki bo primerna storjenim hudodelstvom," je vzkliknil Krištof. „Vem, kaj namerava Krvosrd, ni torej treba, da mi to razloži. Toda jaz nimam niti volje, služiti tem namenom, niti več moči, skrivati svoje misli o tej stvari. Lepa stvar je mir in blagor naše mejne grofije. A zakaj se
htevam, je splošno priznano, da si temu ne  upajo ugovarjati niti najbolj zagrizeni klerikalci.   Najbolj zastarele v tej  postavi so  določbe o katoliškem zakonu, ki so povzete popolnoma iz cerkvenega prava. Po teh določbah je katoliški zakon tudi pred forom države nerazdružljiv. Ako ima cerkev tako stroge določbe glede zakona, je to njena stvar, da bi pa država morala priznavati te drakon-ske predpise,  s katerimi se uničuje rodbinska sreča in eksistenca na tisoče in tisoče državljanov, to pa ne gre. Tistega, ki je imel nesrečo, da se je moral ločiti od svoje zakonske polovice,   siliti   v   neprostovoljni celibat in  mu zabranjevati,   da   se   ne sme znova poročiti niti v slučaju, ako je prestopil k drugi verski konfesiji, to ni samo krivično, nego bije v obraz tudi vsem nravstvenim načelom. Saj se s tem pospešuje samo konkubinat, ki ga enako obsoja tako cerkev kakor tudi država. Da je pa neizogibna posledica, ako se ločenim zabranjuje nova, vsaj pred državo veljavna zakonska zveza, konkubinat,  temu pac nikdo ne more ugovarjati, ki pozna Človeško naravo. Naturam si expellas furca, tamen usque recurret! Zato i naravnost  državna  potreba, ako postava  o katoliškem  zakonu spr meni vsaj v toliko, da smejo ločeni katoliki   sk'eniti   vsaj   pred forom države veljavno novo zakonsko zvezo, saj se s to reformo znatno zmanjša Število obstoječih konkubinatov. Ta reforma   zakonskega   prava   se niti malo ne dotika cerkve, saj nikdo ne sili, da bi tudi ona morala priznavati veljavnost teh novih zakonskih zvez. Razsoden Človek bi torej mislil, da se cerkev v stvari, ki je nič ne brigajo in so notranja zgolj državna zadeva, ne bo vmešavala. Toda cerkev, oziroma duhovščina se umešava v vse, kar je le količkaj v zvezi s kakim „verskim" vprašanjem.  Tako je tudi duhovščina   pričela   silno agitaciju proti nameravani reformi zakonskega prava. Izdala se je parola, naj se pošiljajo protesti posamnikov in korpo-racij proti reformi osrednji vladi, Češ, da se bo s tem preprečila volilna reforma.   In duhovščina se je z vsem fanatizmom vrgla na ta posel. Nabirala je podpise na protestnih polah in s terorizmom delala na to, da bo proteste proti reformi podpisale tudi razne   občine  in   druge korporacije. Da naša kranjska duhovščina ni bila zadnja pri  tem  delu  „v vinograda Gospodovem", se pač samo ob sebi razume ! Nikjer se ni delalo s tolikim terorizmom in s tolikimi lažmi, kakor pri nas,   nikjer se  niso ljudje tak > sleparili, kakor pri nas na Kranjskem! Vlada je seveda dobila cele kupe protestov.   Kakor se kaže, pa \lada nič kaj ne veruje v verodoo. jnost dotičnih protestov, zato je dala napraviti  seznamek vseh  onih   občin  i u korporacij,   ki  so   baje protestirale proti reformi, in je razposlala te se-
WtT Dalje v prilogi "W
gre? za moč in neodvisnost nekaterih mest, za blagor in veljavo nekaterih graščakov. In Krvosrd smatra za svojo dolžnost, se zavzemati za korist teh ljudi proti koristim drugih, njim nasprotnih ljudi in imenuje to domovinsko ljubezen. Moje srce pa je postalo nepristopno takim nazorom."
Krvosrd je hotel Krištofa prekiniti, toda ta ga je hitro zavrnil:
„Pusti me, da povem, kar mi je na duši. Od svoje domovine jaz ne morem ničesar zahtevati in ničesar dobiti. Ali mi more domovina oživiti sestro in vrniti očeta zdravega in ne-pohabljenega ? Celo božja roka ne more veii popraviti, kar se je zgodilo mojemu rodu. A če domovina ne more zame ničesar storiti, če prepušča meni samemu maščevanje, nimam tudi jaz napram domovini nobenih dolžnostih več. In ta domovina zahteva z<Jaj celo, da naj se jaz odpovem svojemu maščevanju in naj se posvetim delu za moč in svobodo KamniČanov, viteza Pyrsa, grofov Sternbergov iu drugih gospodov. To je blaznost."
„Krištof — strast te je tako prevzela, da ne moreš več pravično soditi." (
gnamke v malicioznem razpoloženju na vse občine, da se bo končno lahko dognalo, kako je prečastita duhovščina pri teh protestih hotela oelo vlado oslepariti. Nedavno tega smo pokazali, kako so župniki sleparili na Spodnjem Štajerskem. Da <*o tudi tlrugodi tako postopali, je docela gotovo. Imamo v rokah seznamek naših kranjskih ^protestantov". V tem se-znamku čitamo tudi, da so proti reformi zakonskega prava protestirali župni uradi in mestna občina ¥ Ljubljani. Pozitivno vemo, da ^estna občina ni vložila protesta, kdo je torej poslal v njenem imenu dotični protest, ^ije zabel jezen v seznamku?
lumparijo je seveda mogel zakriviti edino kak fanatični pop! V Stranjah je poleg župnega in obČ. urada protestirala tudi — šola, dasi dejansko tamkaj ni nobene šole; protest je vložila tudi občina „Go-renjsko", kije pa ne najdemo v imenu kranjskihobČin. Takšnih slučajev bi se dalo navesti še dolgo vrsto. Sleparilo se je pač v veri, da taka sleparstva ne morejo prid na dan. Radi kurijoznosti navajamo, da so protestirali tudi na pri-nit poštni urad in ŠolavSu-horju, šola v Dolskem, šolska ekspozitura v Hariji, šoli v Lešah in Mirni in požarni brambi v Vodicah in v Št. Vidu pri Vipavi. Vprašamo, kako pridejo postni uradi, šole in požarne brambe do tega, da se vmešavaj o v politične zadeve? Iz navedenega je pač razvidno, koliko se sme dati na proteste, ki so se poslali s Kranjskega proti reformi zakonskega prava. Naravno je, da takih protestov ne more vlada upoštevati, če tudi jih je baje podpisalo 154 občin, in 121.505 ženskih in 112.766 moških „protest an to v".
— Zamorci se perejo. „ Slo venec", ki v strankarskem boju ne pozna nobenih mej, ki se v dosego gotovih namenov poslužuje najnesramnejših laži, hoče tudi nedeljsko klerikalno tolovajstvo na Vrhniki spraviti v drugo luč, pri tem pa v eni sapi sam priznava vsa tolovaj stva. samo s to razliko, da pravi: Ljudstvo je navalilo na govorniško mizo, jo podrlo, polomilo noge in podrlo govornika in njegovo obližje na tla. Pri tem seveda previdno molči, da sta to „ljudstvo" vodila dekan Gantar in kaplan Sušnik. Posebno sika in pika v „Slovencu" vsega spoštovanja vredni razgrajač Matevž Sušnik, po božji neprevidnosti in Bonaventurini milosti sedaj kaplan na Vrhniki, ker se mu je njegov manev er izjalovil in prihaja o**lp s pojasnili na dan. Menda je pozabil prislovico, ki veli: Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. „Slovencu" in njegovim kumpanom pa odgovarjamo samo, da vzdržujemo svoje poročilo o klerikalnem tolovajstvu na Vrhniki v polnem obsegu. Če bi se kdaj od napredne stranke zgodilo kako tako tolovajstvo, gotovo bi „Slovenec" napel
vse sile, da bi spravil vse udeležence pod nož državnega pravdništva. Tako pa skuša samo prikriti, ker se boji, da bi državno pravdniŠtvo ne začelo raziskavati tega poboja, ki sta ga povzročila vrhniška maziljenca. Dekan Gantar sicer molči in pošilja v časnikarski boj samo suhega Sušnika ; je paČ previden, pa kaj bi ne bil, so pač zanj merodajni marsikateri delikatni spomini, o katerih se boji, da bi ne oživeli čez noč. Toda ti so že oživeli, o tem bodite prepričani in ne bo vam ljubo, kadar zve slovenska javnost za nje. Pri shodu je mož, kakor smo poročali, delil denar, s kakšnim namenom, se lahko ugane. Radi verujemo, da so sedaj njegovi somišljeniki poučeni in da bodo morda celo trdili, da jim je bil dotične zneske dolžan. Jako Čudno se nam zdi to, da ne oporeka temu, da je raz lece hujskal ljudi in jih pozival, naj gredo shod razbijat. Kdo pa je prvi zavpil: „S Chamoin doli, on ne sme govoriti, dol ž njim!" In kdo je prvi navalil proti govorniški mizi ? Ali ne vi, velečastiti g. dekan ? In vi, gospodine Sušnik! Kaj ne, lepe Marijine hčerke Mice Čadeževe ne poznate? Mi jo pa poznamo in poznamo tudi gotovo razmerje, ki jo vežejo z gotovim gospodom. Veste, z ženskami je križ, prerade blebeČejo in tako postane vse očito, naj je bilo še tako skrito. Pa povejte nam še to: Ali niste morda vi sprejemali od nekega gospoda za časa svojih gimnazijskih študij izdatne podpore? Ali niste izjavili po maturi njemu, da greste študirat naravoslovje;? Seveda vam dotični gospod ni nikdar dajal podpore samo zato, ker ste se zavezali, postati to ali to, verujemo, da vas niti za to preje vprašal ni. Napreduj aki pač niso taki, da bi podpirali dijake samo tedaj, če ti izrecno obljubijo, da se posvete gotovi stroki. To je samo pri klerikalcih v navadi. Tem večja nesramnost je torej od vas, da ste upili svojemu nekdanjemu dobrotniku na shodu „fuj" in rpe-reat". Seveda je to vaša morala, prava pristna ligvorijanska morala. Z vašo častjo pa tudi ni dosti boljše. Na shodu ste reagirali, ko vas je nekdo nazival pajaca, reagirali pa niste, ko vam je drugi zabrusil v brk : o — 1 PaČ Čudni pojmi o časti, kaj ne, velečastiti g. Sušnik, harmonični z ostalim vašim naziranjem.
— Iz kočevskega okraja se
nam piše: Okrajni glavar kočevski je, kakor se čuje, umirovljen. Postalo je torej aktuvalno poprašanje, kdo mu bo naslednik. Samo ob sebi se razume, da bo na njegovo mesto nastavljen zopet Nemec, znabiti nemški nacijonalec, ali celo Kočevar. Ako se pošlje v Kočevje tak vodja okrajnega glavarstva, potem vemo, kaj vlada z nami namerava. Slovenci zahtevamo, da se imenuje za vodjo okrajnega glavarstva v Kočevju uradnik, ki bo, če tudi Nemec, vendar popolnoma objektiven in vešč slovenskega jezika v besedi in v pisavi, ki bo s slovenskimi strankami lahko
Toda Krištof se ni zmenil za ta Krvosrdov opomin.
„Jaz jih sovražim in zaničujem te Kamničane in njihove zaveznike kakor sovražim in zaničujem kolovški rod in njegove zaveznike," je z ljuto srditostjo nadaljeval Krištof. „Poma-gal sem Kamničanom in jih rešil v v največjih stiskah — a ko so imeli Mengeš z Nikolajem in vso njegovo rodovino vred že takoreČ v rokah, so me sramotno izdali. Nase so mislili in na vsakega izmed sebe, mene pa so pozabili, zame se niso zmenili in mi iztrgali osveto iz rok. Jaz si jo moram noviČ izvojevati. To je zdaj edina moja naloga, edina moja dolžnost, edini cilj mojega življenja in temu cilju sem se posvetil in žrtvoval mu bom vse, prav vse."
Stari Zlatopoljec je grgraje poskušal dati izraza svojim mislim in svojim čuvstvom in je bolestno ste-gal roke, da mu to ni bilo mogoče. Poskusil je pantominično igrati svoje mnenje, a Krištof je le odkima val z glavo.
„0če, jaz ne razumem, kaj hočete povedati.u
j, Jaz pa razumem, kaj pravi oče,"
se je naglo oglasil Krvosrd in s slovesnim glasom je dosttvil: ^Oce ti pravi, da bi pozabil storjeno mu po-pohabljenje, pozabil onečašČenje in smrt svoje hčere, pozabil na poruše-nje rodnega gradu, pozabil na vse, da bi bila le domovina močna in srečna."
Stari Zlatopoljec je s hitrim pri-kimavanjem pokazal, da je Krvosrd res izrazil njegove misli. Toda na Krištofa ni napravilo to nič vtiska. Ravnodušno,"celo nekoliko porogljivo je rekel:
„Sreča — domovina — mir — oj, kako lepe so te besede. A zame so to le besede, nič več. Kaj hočete, da naj storim ? Najbrž želita, naj zapustim Nikolaja Kolovškega in se združim zopet s Kamničani? Ali pa naj Nikolaja, Adama in Bosia ubijem in se zadovoljim s tem maščevanjem. Ne! Prisegel sem, da se osvetim ko-lovškemu rodu tako strašno, da bo zatrepetal ves svet. Vem, da bi hitro nastal mir, Če bi jaz Nikolaja spravil iz življenja, ali menije več za osveto, ko za mir v deželi in zadovoljnost drugih ljudi."
(Dalje prih.)
razpravljal, pa ne tako, kakor dosedanji okrajni glavarji, ki so naš jezik le smešili. Ako je nas Slovencev nad polovico v kočevskem okraju, smemo odločno zahtevati to malenkost; ako se pa vkljub temu pošlje sem kak nemški nacijonalec, ali Ko-Čevar, potem moramo smatrati to kot izzivanje s strani vlade, na kar bomo tudi vedeli primerno reagirati.
— Odpad od vere. V torkovi številki pripoveduje „Slovenec" o nekem grofičku z Iga, da je prestopil k protestantizmu in pristavlja, da je njegova mati luteranka, iz česar bi se dalo sklepati, da ga je mati do-vedla do tega koraka. Ne omenili bi tega slučaja, ako bi „Slovenec" poročal popolno resnico. Ker pa namenoma zamolči ono osebo, ki je imela največ vpliva na mladega grofica, dostavljamo njegovemu poročilu, da je mati-luteranka že veliko let v blaz-nici, torej ni imela z vzgojo mladega grofica nič opraviti, pač pa je tega vzgajala grofica M. A., ki je splošno znana kot najpobož-nejša ženska, ki občuje le z župniki, ki hodi vedno k spovedi in k obhajilu, in je sestra one grofice Auersperg, ki se v Siski toliko trudi za „resniČno vzgojo" otrok.
— Naskok na davkoplačevalce cel skega okrajnega zastopa odobren od deželnega odbora štajerskega. Naši čitatelji se bodo morda še spominjali, da je vladni komisar Lehmann, ki je nekaj časa vodil posle razpuščenega okrajnega zastopa celjskega, v svoji nemški pravičnosti odloČil, da morajo davkoplačevalci celjskega okraja plačevati 40 let po 2000 K na leto za vodovod, ki si ga zgradi mesto Celje in od katerega bo imelo korist samo to mesto. Da je vsled tega nečuvenega naskoka na davkoplačevalce celjsko-okoliške med temi nastal silen odpor, ni prav nič čudno, saj se jim je zgodila kruta krivica, katero more zagrešiti na Slovencih le tisti naš narodni sovražnik, ki živi od nas, pri tem pa vedno vpije, da on nas zdržuje. Na deželni odbor štajerski je bila odposlana zoper Lehmannov sklep ostra in skoz-inskoz podprta pritožba okrajnih davkoplačevalcev, da ne morejo imeti nobene dolžnosti prispevati k celjskemu vodovodu, če je še kaj pravice v veljavi. In deželni odbor štajerski? Ta je pritožbo kratko-malo odbil kot neutemeljeno! 80.000 kron mora tore j celjski okraj plačati, ne da bi imeli en vinar koristi! To je krivica, ki vpije do neba in ki je mogoča le pri tako gnilih in umazanih razmerah, kot vladajo tam, kjer imajo samo-pašni naši narodni nasprotniki v rokah vso oblast, pri čemer jim gre c. kr. avstrijska vlada z vso ljubeznji-vostjo na roke. Sicer je pa pot pritožbe na upravno sodišče Še odprta, in upamo, da bo tamkaj zmagala pravična slovenska stvar.
— „Slovencu" v odgovor. Gospodje pri „Slovencu" me imajo jako radi. Ne izide skoro številka, da bi se me ne spomnili s preljubeznivim svojim lajanjem. Povem jim pa, da so njihovi napadi za-me ravnotoliko, kakor če me nahruli pobalin na ulici : pomilujem njegov duševni nivo, v naj skrajnem slučaju mu prisolim zaušnico — ter grem mirno dalje. „Slovenec" me ne spravi iz ravnotežja. Povem mu samo, naj si ne beli las za mojo bodočnost. Svoj študij bom dokončal tudi brez njegovih hrulacij. Ne dam si pa jemati o d „d emo-kratov" pri „Slovencu" kot polnoletni avstrijski državljan svobode, da se udeležujem javnega življenja že sedaj, da vršim svoje državljanske pravice, ker moram vršiti kot tak tudi dolžnosti. To naj si zapomnijo „ Slo vence vci" enkrat za vselej. Na njihove neumne napade pa sploh ne odgovarjam več.
Vekoslav Spindler.
— Kako so sovražijo med
seboj- „Soča" piše: Dva gospoda duhovnika, eden iz Kanala, drugi iz Zapotoka, ne vidita rada svojega duhovnega sobrata, ki je sedaj še v Marijinem Celju. Na Marijin praznik
je imel priti v Marijino Celje dekan iz Kanala, pa ga ni bilo — dasi je plačan za to; pobere pač plačilo, gori pa ga ni bilo. Baje s~o ga pregovorili, naj ne gre. Duhovnik v Mar. Celju je poslal v Gorico po kapucina. Kapucin se je res napotil v Marijino Celje, v vlaku pa sta ga zapotoški gospod in podružnik iz Kanala pregovarjala, naj nikar ne hodi v Marijino Celje, marveč naj gre brat mašo v Ročinj ter naj se potem vrne v Gorico. Ponujala sta mu vsak po 6 kron — ali kapucin je ostal mož-beseda ter Šel v Marijino Celje pomagat tamkajšnjemu duhovniku. Tako sta postopala iz sovraštva do mari-jino celjskega, da bi mu nasprotovala za praznik Matere božje. In ta dva sveta moža sta se vračala z duhovskih vaj iz Gorice. Malo so jima pomagale! To kaže pa tudi, kako malo spoštujeta Mater božjo, ker sta hotela tako nasprotovati.
— Javen Shod priredi v nedeljo dopoldne ob 10. uri politično društvo „E din o s t" v Trstu v veliki dvorani tržaškega „Narodnega doma" z nastopnim dnevnim redom: 1. Volilna reforma in Koroška; 2. sprememba volilnih okrajev in dvotretjinska večina. Nedejati se je velike udeležbe.
— Sodna vest. Vodja okrajnega sodišča v Celju je postal deželnosodni svetnik dr. Kotschevar, kije do-zdaj tudi že služboval ondi.
— Umrla je včeraj gospa M a-rija Kunst roj. Krebel, soproga gosp. Alojzija K u n s t a. Naše sožalje!
— Poročil se je 18. t. m. v
Idriji c. kr. okrajni tajnik v Logatcu g. Fran Jurca z gospico Min ko Ariglerjevo v Idriji. — Danes pa se je poročil v Postojni g. Adolf Jurca z gdČ. Milico Kuttin. — Čestitamo!
— NOVO društvo. Vlada je potrdila pravila „Lj udskega izobraževalnega in podpornega dru-štva" v Ljubljani. Društvo ima namen širiti med člani in med ljudstvom prosveto ter narodna, demokratična in svobodomiselna načela ter podpirati svoje člane. Ustanovni občni zbor tega društva bo v kratkem. Ker sloni to društvo na svobodomiselnih načelih in je namenjeno širokim masam, priporočamo svojim somišljenikom, naj je izdatno podpirajo gmotno in moralno.
— Družba Sv. Cirila in Metoda izdelava „Določila o preskrb-ninskih užitkih posvetnim učiteljem, učiteljicam in otroškim vrtnaricam." Učne moči nastavljene na družbenih zavodih, bodo torej dobivale pokojnino. Določila o pokojnini stopijo v veljavo z novim letom. Glavne določbe pokojninskih statutov slovejo: Stalno nameščeni učitelji in otroške vrtnarice imajo pravico do pokojnine, ki znaša po desetih službenih letih štirideset odstotkov; za vsako na-daljno službeno leto po dva odstotka zadnje v pokojnino vštevne plače. Po službeni dobi štiridesetih let jim gre torej kot pokojnina polna vštevna placa. Vendar se pa pokojnina učitelja ali otroške vrtnarice ne sme odmerjati nižje kakor s petdeset odstotki zadnje vštevne plače. Kadar se službena doba preračunja, se deli leta, ako presegajo šest mesecev, računijo za polno službeno leto. V pokojnino je vštevna ona redna letna plača, ki jo je vžival dotiČnik neposredno tisti čas, predno je bil upokojen. Starostne doklade in opravilne doklade šolskih voditeljev je pri upokojenju vštevati v redno letno plačo. Oni, ki so dovršili 60. leto starosti in 35. službeno leto, morejo na svojo prošnjo biti upokojeni tudi brez dokaza nesposobnosti za službo, ki ga je sicer treba. Vdove in sirote učiteljev imajo pravico do preskrbnine le takrat, kadar bi bil umrli soprog, oziroma oče sam imel pravico do pokojnine. Če je umrli soprog izpolnil že deseto vštevno službeno leto, se odmeri vdovska preskrbnina s 40" 0 zadnjih v pokojnino vštevnih moževih prejemkov. Vsota vdovske preskrbnine in vzgojevalnih doneskov pa ne sme presegati soprogove pokojnine. Zakonskim ali s kasneje sklenjenim zakonom p ozakonjenim otrokom učitelja gre vdovi, ako ima pravico do zaporedoma tekoče preskrbnine, vzgoje-valni donesek. Odmerja se v višini ene petine vdovske pokojnine za vsakega nepreskrbljenega, v njeni oskrbi stoječega otroka do dovršenega 20. leta življenja ali pa do njegove poprejšnje preskrbe. Sirote brez očeta in matere, ali njim enake "sirote imajo, če so nepreskrbljene ter niso dovršile 20. leta življenja, pravico do siro-tinske preskrbnine v skupnem znesku polovice one vdovske preskrbnine, katero je prejemala njih mati ali mačeha. Ako učitelj ob svoji smrti še ni dopolnil deset, vendar pa vsaj pet
vštevnih službenih let, dobe njegova vdova ali njegove nepreskrbljene sirote do 20. leta enkratno odpravnino* Ta odpravnina znaša polovico zadnjih v pokojnino vštevnih letnih službenih prejemkov umrlega. Vsi uslužbenci, ki se stalno nastavijo, morajo plačati prvo leto v preskrbninski zaklad 10% od svoje prve za pokojnino vštevne plače, in prav toliko odstotkov vplačajo tudi tisto leto, ko se jim zbolj-šajo v pokojnino vštevni prejemki od dotičnega po viška. Vrhtega plačujejo še vsako leto 3% od svojih letnih za pokojnino vštevnih prejemkov — le v onem letu ne, ko se jim odteguje 10% od prve za pokojnino vštevne plače. Slednjič se določa: 1. Učitelj se sme nastaviti definitivno, ko dokaže, da je napravil usposobljenostni izpit; otroška vrtnarica pa more postati definitivna po enoletnem zadovoljivem službovanju. 2. Za definitivno učno moč se more nastaviti le oni, ki Še ni dopolnil 40. leta starosti.
— Na naslov južne železnice.
Dne 15. t. m. pri odhodu prvega brzovlaka, ki odhaja ob polu sedmih zvečer iz Trsta, je bilo toliko ljudi, da ni bilo niti enega sedeža praznega. Toda uslužbenci južne železnice so nas gonili vkljub temu v vagone, ki so bili vsi prenapolnjeni, in ko je neki potnik rekel, da je škandalozno od vodstva južne železnice, da ne da več vozov, se je oglasil mož postave tržaški redar in kričal: „Schweigen Sie, sonst vverde ich Sie sotort are-tieren!u Dotični potnik je imel vozni listek II. razreda in je vsled tega upravičeno zahteval, da se mu da prostora v kupeju II. razreda. In temu možu, ki že četrt stoletja trži s Trstom in je dal južni železnici zaslužiti na tisoče, si upa tržaški redar žugati z aretacijo zato, ker se je potegoval za svojo pravico. Dotični redar je imel šjL 133. Naj bi ga policijsko ravnateljstvo poučilo, da se ima napram občinstvu vesti uljudno in da ni poklican v to, da bi igral priganjača južni železnici. Vodstvu južne železnice pa bodi priporočeno, da naj preskrbi, ako hoče prevaže-vati ljudi po svoji že itak dragi progi, primerno število voz, da bo potnik, ki si je vzel vozni listek, dobil tudi prostora v vlaku in da ne bo treba ljudem stati ure in ure po hodnikih v vozovih, ker so vsi kupeji redno prenapolnjeni.
— Ureditev cestnega prometa.
Odkar se je promet z avtomobili povečal, se dogaja po cestah vedno več nesreč, ker so predpisi glede umikanja in zapeljavanja vozov v različnih krajih različni. Pa tudi znamenja, da so mitniške zatvornice ponoči zaprte, niso enotna, vsled česar se zgodi mar-sikaka nesreča. Da se te nesreče odpravijo ali vsaj omej^, je treba povsod enotnih predpisov in vsled tega spremembe oziroma popolnitve cele vrste deželnih zakonov. Ministrstvo notranjih zadev se je v ta namen obrnilo na odbore posameznih dežela.
— Novomeški akademiki prirede v soboto, dne 22. septembra ob osmih zvečer v prostorih „Narodne Čitalnice" veselico s koncertom, gledališko predstavo in s plesom. Bufet aranžira iz posebne naklonjenosti odbor dam. Po igri v mali dvorani koncert salonskega orkestra R. Hachla. Čisti dohodek je namenjen podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce, vsled Česar se preplačila hvaležno sprejemajo. Iz prijaznosti prodaja sedeže v petek in soboto gospod J. Morauc.
— Vrbovski gozd pri Novem mestu je kupil trgovec Rebeschini v Bfrčni vasi, ki bo hosto posekal. V to potrebuje 100 ljudi za sekanje, 100 pa za žganje oglja. Delo bo trajalo šest let.
— Surovost. Nekega častniškega slugo v Celju so v nedeljo zvečer napadli štirje fantalini. Eden izmed njih, Valentin Skale, ga je sunil z dežnikovo ostjo v oko, da mu je takoj izteklo. Sunek je bil tako silen, da se je ost zalomila v glavi slugovi. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, napadalca pa aretovali.
— Će ženska ne mara za moškega. Hlapec BlažVengust iz Vajdeša pri Mariboru se je zagledal z vsem prisrčnim ljubezenskim ognjem v deklo Antonijo Bukošek v Hošnici pri Slovenski Bistrici. Vendar Bukošek je bila trdosrČna in ni hotela slišati njegovih srčnih želja. Zato se je Vengust sklenil maščevati in pretekli mesec nekega večera je vrgel pest debel kamen skozi okno Buko-šekove spalnice, kjer je počival tudi hišni gospodar. Kamen je priletel Antoniji na posteljo in jo zadel na jako občutno stran telesa. Vengust je dobil zato 3 mesece zapora.
— Umrl je v Rogatcu dne 18. t. m. doktorand Juro Vir an t, notarski kandidat pri dr. Strafelli v 38 letu svo;e dobe. Bil je prav dober jurist, odkrit značaj ter odločen narodnjak. Blag mu spomin!
— Mlad ropar. Šele loletni Martin Čeh, vinarjev sin iz Zavrha v Slov. Goricah se je ponudil v noči 4. junija t. 1. 801etnemu prevžitkarju Martinu Cehu, da ga spremi domov
iz gostilne. V gozdu pa je starčka vrgel na tla ter mu vzel uro z verižico in 4 K denarja. Mariborki porotniki so ga obsodili v 5 1 e t n o ječ o.
— Nesreča na železnici pri
PoreČah. Prvotna poročila o nesreči so bila zmedena in nepopolna. Tako se je poročalo, da je ubiti duhovnik profesor veronauka iz Beljaka Koch, a v resnici je ponesrečeni madžarski duhovnik B o 1 v ar y, ki so ga včeraj pokopali v Beljaku. Tudi strojevodja Honka iz Maribora ni umrl vsled dobljenih ran, temuč še živi in se mu zdravje vrača. Razen imenovanega duhovnika je mrtva le še sprevodni-kova žena Kemperle, doČim se vsem ranjenim godi že bolje. Preiskavo vodi prometni kontrolor v Celovcu gosp. P enz el.
— Umor   beračice. Letošnjo
spomlad so našli v gorovju med G-lo-basnico in Koprinjem mrtvo 371etno beračico Amalija Gradišnik. U-mora sumljiv je bil hlapec Andrej Liukanc, ki je bil že poprej zaprt zaradi uboja. Glede Gradišnik je priznal, da jo je v prepiru sunil v prepad, kjer si je razbila glavo. Celovški porotniki so obsodili Lukanca v Gletno ječo.
— Samo z nožem. V Kronbergu
pri Gorici so Lahi iz Italije brez vsakega povoda napadli Slovence z noži in koli. En Italijan je rabil pri napadu celo motiko. Dva težko ranjena Slovenca so prepeljali v bolnico, re-gnicole pa v zapore. Napad se je izvršil iz narodnostnega sovraštva.
— Štiri osebe so se zastrupile yr Trstu, ker so jedle torto, v kateri so bile strupene snovi.
— Ljut Italijan. V Trstu se je 261etni Karel Vidjak nekaj spri z Italijanom Dominikom Toscano iz kraljestva. Prepir bil že skoraj končan, kar je Toscano potegnil nož in zabodel Vidjaka v ramo. Odpeljali so vsakega na svoje mesto.
— Aretovan stražnik. Predsi-nocnim je v Trstu delavca Dominika Fifaka iz Muj prijel neznanec, ki je zakričal nad njim: nVi ste eden izmed onih, ki žive od ukradenih reci." Ko je Fifak temu odločno ugovarjal, potegnil je neznanec samokres in pomeril ž njim na nasprotnika, ki je zbežal. Ko je v tem dobil dva moža, ki sta opazovala ta dogodek, ubrali so jo za neznancem, katerega je policija aretovala. Aretovanec je bil stražnik Josip Čopič, ki se ga je nekoliko nalezel. Izročili so ga sodišču, njegov lasten samokres mu pa konfiscirali.
— Zaradi poneverbe so prijeli
na Dunaju Josipa Sušnika, ki ima na Kranjskem posestvo. Zadnje čase je bil ravnatelj kopališča rRudolfs-bad** pri Libercih, Vodstvo mu je popolnoma zaupalo. Dne 18. t. m. pa je nenadoma izginil, Pri škontra-eiji se je dognal večji primanjkljaj. Sušnik je denar najbrže zaigral v 11-teriji. V Libercih je vzel Sušnik vozni listek do neke neznatne postaje, a med potoma je kupil na vlaku listek do Dunaja, kjer mu živi žena z otroci pri svakinji Kos. Detektivi so ga že čakali na Dunaju. Pri njem so našli le 70 K denarja. 700 K je bil že izročil svojemu sinu, dijaku.
— Slovenski zdravnik v Port
Arturju. Gospod dr. Jug, slovenski zdravnik z Goriškega in nameščen v vojni mornarici avstrijski, je bil 10. avgusta v Port-Arturju. odkoder je poslal v domovino razglednico, ki je potovala 5 tednov, predno je dospela na svoje mesto.
— Uferinijevo gledališče v „Uni-
onn11 vzbuja vsled svojih izbornih predstav pri gledalcih naravnost občudovanje, kajti g. Uferini je izreden mojster v svojem poslu. Vsega skupaj bodo le štiri predstave, in sicer danes v četrtek, jutri v petek ter v soboto in nedeljo. Sicer pa opozarjamo na današnji tozadevni inserat.
— Žrtev alkohola. Včeraj popoldne so našli na svinjaku v Karu-novih ulicah truplo 311etnega brezposelnega delavca Frančiška Bokavška iz Ljubljane. Na lice mesta poklicani policijski zdravnik je konštatoval, da je Bokavška zadela srčna kap vsled preobilo zavžite žgane pijace. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Konja sta se splazila snoči
hlapcu Ivanu Juraniču na Erjavčevi cesti, kjer ju je bil popustil brez nadzorstva. Dirjala sta po Erjavčevi cesti, Gradišču in Šelenburgovih ulicah, kjer ju je ustavil policijski stražnik. Nesreča se ni pripetila nobena.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Heb 9 Slovencev. 14 Kočevarjev je šlo na Dunaj, 12 Slovencev je šlo v Prevale na Koroško, 20 Hrvatov je pa prišlo iz Heba in so se odpeljali domov.
— „Ljubljanska društvena
godba" priredi danes zvečer v salonu restavracije pri „Levuu (Marije Terezije cesta) društveni koncert s a člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
—  Sekstet na lok igra danes
od polu 11. ure zvečer dalje v kavarni „Austriau.
* Najnovejše novico. Grozovita nesreča na železnici se je pripetila pri Doveru v Ameriki. Skoraj celi vlak je padel v reko Ci-marron, ker se je zrušil most. Do večera so izvlekli 47 mrtvih. Vseh ponesrečenih je 215. Rešil se je le en potnik, neki Nemec.
— Orkan v Hongkongu. Orkan je zahteval več sto človeških žrtev. Angleški in francoski vojni topovi so se potopili. Utonilo je 20 mornarjev. Francoske ladje so izgubile nadalje štiri Častnike. Razbitih je 1*2 parnikov. Materijalna škoda znaša mnogo milijonov.
— Za strokovno izobrazbo policijskih uradnikov se snuje na Dunaju osrednji zavod, nekakšna visoka šola. Otvori se že to jesen.
— Polkovnik Daler, o Katerem se je toliko govorilo v predvčerajšnji seji državnega zbora, češ, da je surovo postopal s poslancem Ho-ferjem. izjavlja v Časopisih, da sploh ni nikdar slišal, da bi Hofer rad ž njim govoril. Poslanec ni niti govoril ž njegovim adjutantom, temuč s kakim drugim Častnikom.
— Za 30.000 K svile je pokradel dunajski tvrdki Ad. Kolm njen uslužbenec Rezač. Zaprli so ra-zun njega tudi njegovo mater in obe sestri, ki so razpečavale ukradeno blago.
* Kossuth in cesarska pesem.
V toplicah v Mehadiji, kjer se zdravi ogrski trgovinski minister Kossuth, je pri neki veselici godba zaigrala tudi cesarsko pesem. Kossuthovi politični pristaši so demonstrativno obsedeli, dočim so vsi romunski gostje vstali. Toda tudi Kossuth se je vzdignil ter poslušal ves čas cesarsko pesem stoje. Sedaj seveda tudi njegovim pristašem ni preostalo drugega, kakor da so se tudi morali vzdigniti.
* 0 raztresenih ljudeh. Alfred
de Musset je bil tako raztresen, da je v skodelico kave, ki mu jo je servirala m'ada dama, vrgel 50 centi-mov, ker je mislil, da prosjači prispevke za kak dobrodelni namen. Sloveči matematik Ampere je prišel po hudem nalivu ves premočen do'-mov, položil je dežnik v posteljo ter ga odel, da bi se ne prehladil, sam pa se je tlačil v stojalo za dežnike, da bi se ocedil. Ako dogodba ni resnična, je pa vendar dobro izmišljena.
* Izseljevanje iz Italije. Kakor
poroča list ^Vera Roma," se je leta 1905 izselilo iz Italije 726.331 oseb proti 474.191 prejšnjega leta. To znači, kakor žalostne socijalne razmere vladajo v deželi. Najbolj narašča izseljevanje v Benečiji, Laciju, Siciliji in Kalabriji. Iz Benečije se je
1904 izselilo 79.749 oseb, 1905 pa 108,024; iz Lacija  1904  6.683 ljudi,
1905 pa 14.705; s Sicilije 1904 50.868, 1905 pa 106.208 oseb. Italija je glede izseljevanja prava sestra Ogrske!
* Kanonikova poroka. Rimskokatoliški kanonik v Vel. Varadinu, dr. L e o n t i n. P a 11 a d y, se je odpovedal vsem cerkvenim naslovom in dohodkom , da se poroci s pevko Franciko Tuczek.
* Na ukaz srečen. Tak mož je nadžupan v Vratislavi, ki je namreč zahvalo cesarske dvojice za slovesni sprejem razglasil meščanom s sledečim razglasom: „Na ukaz Nj. Veličanstva cesarja in kralja sem tako srečen, da smem naznaniti . . .u
* Pisemska tajnost na Ruskem. Pri poštnih ravnateljstvih v Petrogradu, Moskvi, Odesi, Varšavi, Harkovu, Kazanu in Tiflisu so ustanovili takozvane rčrne kabinete". Nastavljenih je namreč 80 uradnikov „cenzorji" imenovanih, ki imajo nalogo odpirati sumljiva pisma ter jih čitati. Za odpiranje pisem imajo razne metode. Navadno zalepljena pisma drže nad vodno paro, da lep odpusti. Z voskom zapečatena pisma odpirajo z drobnim rezilom, ki ga poprej razbe-lijo. Vsak dan se o vsebini sumljivih pisem poroča tajni policiji in ministrstvu notranjih zadev.
■ 0 vljudnosti in obzirih v družbi. — Znameniti Diraeli dokazuje, kako mnogo ljudij napreduje radi svoje lepe vljudnosti, več nego radi nadarjenosti. Vljudnost koristi, nevljudnost škoduje. Angleški igralec Fred Leslie je bil nekoč na kolodvoru; kar ga nahruli neki neznanec: Ej, vi, kateri vlak gre v "VVaterloo. Igralec ga pogleda ter mu pokaže najbližji vlak, ali ta ni šel res v Waterloo. Pozneje je pravil igralec o tem, rekoč, da ker je bil oni neznanec nevljuden, ga je pustil, da je stopil v drugi vlak — Nekoč sta dva trgovca nabila oglase, da se v njihovih prodajalnicah dobi več blaga nego se vidi. Oglas trgovca se je glasil: Ako ne vidite, kar potrebujete, izvolite vprašati, pa boste skrbno postreženi. Prvemu trgovcu se je na to čudno zdelo, kako da gre toliko ljudi v trgovino h konkurentu. Povodom zadnjih volitev na Angleškem je prihitel kandidat v hišo ne-
kega volilca ter mu obljuboval, kaj da vse stori, Če bo glasoval zanj. Ali volilec je odgovoril: Mislim, da vaš protikandidat ima več obzira do mene, ker predno stopi v hišo, si osnaži čevlje pred vrati.
Izpred sodiftn.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
„Fejst sem ga pogodil," tako je pravil France Novak, zidar v Ljubljani, svojima tovarišema Matevžu in Mihi Kosi, ko je na Glincah opetovano z nožem urezal Martina Zajca. Kasneje je obdolženec odločno dejanje tajil. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Zaradi oskrumbe neke lOletne deklice na tukajšnjem vojaškem vežba-lišču je bil  16 let stari Stanko
2 en k o v, glumač z opico, obsojen na 6 tednov ječe.
Bojevit fant. Dne 2. t. m. so počivali drvarji, ki delajo v gozdu Kališe nad Podkorenom, v svoji baraki. Vsled zavžitega žganja so bili vsi nekoliko pijani. Ker je začel 20 let stari Jožef Štibelj iz Kranjske gore sitnariti, je prišlo do tepeža. Pri tem je Štibelj rabil kol, cepin in nož ter poškodoval Ignacija Savinca in Janeza Bernika. Obsojen je bil na 4 mesece ječe.
Jezo si je ohladil. France Mali, hlapec na Viru, je bil nekaj jezen na Franceta Plahuto. Zev Hladnikovi gostilni mu je zabavljal, a ta se mu ni odzval. Ko je šel Plahuta v družbi fanta Antona Uran-karja proti Viru, izzival ga je znova obdolženec, in ker mu ni ta ničesar odgovoril, je skočil z nožem proti njemu- ter ga sunil v levo prsno stran in v desne nadlehti, Urankarja pa v hrbet in v leve nadlehti. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Napad na cesti. Dne 29. mal. srpana ponoči je šel fant Oreh ar s par tovariši iz Kranja proti Beli. V vasi Kokrici srečajo Antona Bukov ni k a, koČarjevega sina v Bo-bovku. Eden iz družbe ga pozdravi ; on odzdravi in gre naprej. Naenkrat se obrne, stopi pred Orehka in ga vpraša, Čigav da je. Na odgovor, ^ali me ne poznaš,a ga sune Bukovnik z odprtim nožem v levo prsno stran. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe.
H udi cuvai. Dne 21. mal. srpana je nabirala gostija Marij a Brojan v gozdu komendske graščine gobe, ter mimogrede pobrala dva suha smrekova vrhača. Ko je prišla iz gozda, naletela je na gozdnega Čuvaja Janeza Boltežarja, katerega seje tako prestrašila, da je stekla ter vrgla suhljad proč. Boltežar je stekel za njo, jo mahnil s palico po levih spodnjih lehteh in ji stri podlehtnico, nato pa udaril še po^Jstegnu. Za to junaško delo je bil obsojen na 6 tednov ječe.
Izpred tržaškega porotnega sodišča.
Rop. V noči od 15. na 16. maja t. 1. je201etni Alfred Lukovec iz Rodika napadel v Trstu v družbi z dvema drugima tovarišema pomorskega kurjača Luke to, kateremu je preiskal žepe in mu vzel 25 K denarja. Predvčerajšnjim je stal Lukovec pred sodiščem, a je odgovarjal tako zmedeno, kot bi ne bil pri pravi pameti. Ker je Še njegov oeim povedal, da se Lukovec večkrat čudno vede, so preložili razpravo, da psihiatri pregledajo  dušni  stan tožencev.
Tatvina in g o 1 j u fi j a. 401etni Josip Stark, avstrijski podanik, rojen v Solunu, je bil tožen: 1.) da je v prvi polovici meseca marca t. 1., na potovanju iz Carigrada v Solun na Llovdovem parniku „Uastore" ukral Abrahamu Hirsch Chaimovitsch Brodski 84 turških lir (= 1827 kron 84 stotink avstr. veljave); 2.) da je nekega dne meseca marca t. 1. v Carigradu osleparil gori imenovanega Abrahama za 12 tušrkih lir (= 253 kron 12 stotink avstr. veljave), katero svoto je od Abrahama zahteval v svrho, da mu preskrbi turški potni list, doČim je vedel, da ne bo za tak potni list trosil vec,  nego 8 kron, in
3 ) da je osleparil istega Abrahama za nadaljnih 100 turških lir (= 2176 kron avstr. veljave), kateri denar si je pri Abrahamu izposodil proti zatrdilu, da je on solventna oseba ter da ima v nekoliko dneh dobiti tovor fižola in ovsa. Toženec se je na včerajšnji obravnavi jako zvito zagovarjal, tako da so ga porotniki spoznali za nekrivega z vsemi 12 glasovi, vsled Česar je bil oproščen obtožbe.
Telefonska m uravna poročila.
Duri'j 20 septembra. Uradni list priobčuje, da je m ravski namestnik grof Z i ero t in rešen službovanja. Pri tej priliki mu je cesar izrekel svoje najviše priznanje.
Szatmar 20. septembra Na jemnik graščine v Helmy Emenk Jeremias je poneveril 50.000 K in pobegnil.
Petrograd 20. septembra. Prišli so na sled revoluojODarni zaiot', ki je nameravala za časa pogreba generala Trepova razstreliti v zrak dvorno kapelo
Petrograd 20. septembra. V Knnstatuso revolucionarji ekredh veliko množ no streljiva in crož,a. Bati se se, da na sta ne ;o v Kron št tu novi nemiri in izgredi
Odesa 20 septemma V E -/abetgrijdu so nastali veliki kmetski nemiri. Krneti so požgali vse grščine v okolici m izpndili urad uifce. Interveniralo je redarstvo m vojaštvo, ki jft aretGvalo več cseb
Odesa 20. septepmbra. Re volucionar  Karlov   je  streljal z revolverjem na ne'?ega stražnika Ko je izstrelil 30 strelov, je b;l aretovan. V njeg vem stanovanju so našli bombo, peklenske stroje in razno razstrelivo. Tukajšnji za pori so izgoreli.
Berolin 20 septembra Kakoj se poroča iz Carigrada, so razmere med Turčijo in Bjlgarijo silno napete. Govori se, da so se ob meji pri Mu^ttfc* paši spoprijeli turski in bolgarski vojaki in da so Turki osvojili neko bolgar sko vas
Telefon je danes tako slabo funkcijeniral, da nismo popldne d bili niti ene vesti z Dunaja.
Zahvala.
Dragi rojaki!
Moje besede veljajo onim, ki so mi pri zadnjh đeželnozborsk'h đopolmlnih vol.fcvah dali svoje gla sove Hvala vsem tem, da so mi zaupali, dasi so me moji nasprot niki slikali in opisovali kot najslabšega človeka rja svetu Vesel sem in zahvaljujem se Vam, da se niste zbali pritiska cd iz vestne strani in ste zvesto stali na moji strt ni In prav je tako, saj ste gospodarji sveje rodne zemlje, ki si ji re ds?ste jemati lastne volje in ki h čete v svojih kmetskih zadevah imćti sami cdločiino in veljavno besedo
0 priliki deželnozbv.rskih do-p Inilnh volitev v brežiškem okrajnem glavarstvu mi je došlo tol ko prijateljskih simpatij, toliko vspodbujevaln h pisem, da mi ni mogoče vsem posameznikom osebno odgovoriti Te izraz ne simpatije injzavest, da sem čist pred seboj m pred slovenskim nar dom, so me vzdrževale neom^hljivega v kiutern boju, ki so mi ga na tvezali moji p- litični nasprotniki. V borbi preti meni se jim ni zdelo nečastro uporabljat* nesram nih lažij zakotnih nemških listov, samo da me spravijo ob ugled pri ljudstvu.
Ponatisnli so te laži kjt čisto resn co v svojih listih ter na ta način mi skušali odvzeti čast in borni vsakdanji kruh, v mojo rodbino pa zanesti prepir in sovraštvo. Tako so se borili preti meni!
Menda bo sedaj dovdj častiti slovenski javnosti častna sodnijsko verificirana izjava urednika celjskega lista „Deutsche \Vacht". Morda bdo sedaj zavezana usta on m cenjenim in prečastitim na sprotnikem, ki so to časnikarsko nesramnost uporabljali za agta-cijsko sredstvo proti meni Bdo li njih žurnali toli pošteni, da sedaj pojasne stvar resnici na ljubo!? — Dvomim!
In vendar se je našlo toliko volilcev, ki so vkljub tolikemu pritisku, vkljub vsem nepoštenim agitacijskim sredstvom nevstrašno volili mene!! 3406
Vsem tem in vsem onim, ki so tesno stali ob moji strani v času volilnega boja, izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
Brežice, dne 14. sept 1906.
Benjamin Kunej,
posestnik in tajnik v Brežicah, _i
Borzna poročila.
ljubljanska
jKreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi duri. borze 20. septembra 1906.
4 f/# majski renta.  . . ♦v*/, srebrna renta   . . . ••/, avstr kronska renta. 4«/t    „   zlata       , .
t-grska kronska renta . !•/      „    zlata „ 4«/# posojilo dež Kranjske 41,° o posojilo mesta Spije*
4V.V.      -        • z*da'
bos.-herc. želesmšk<
posojilo 1902 .  . . §•/• češka dež. banka k. •.
-      s      -  . *• •• *Vi7f MSt P»8ma gal- del-
hipotečne banke  . .
*'/■•/• pe£t- kom- av eV i
10° •■„ pf......
V   . zast. pisma Innent.
hranilnica.....
#*/,♦/, rast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4'/,#/o z. pis. ogr. hip. bin.
41/.0/. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
•*/,•/« obl. češke ind. banke
4*/0 prior. lok. želez. Trst-Poreč......
48/0 prior, dolenjskih UH, . prior. juž. žel. kup. Vi V*
41/«0 o avstr. pos. za žel. »- •.
Srečke.
Srečke od 1. 1860'/, . . • , od 1. 1864 .... , tizske......
-    tem. kred. I. emisije II
. ogrske hip. banke . . srbske k trs. 10fr-„ turške......
Sasilika srečk* .   . .
Kreditne a ...
Inomoske • . . . Krakovske       ■ it«
Ljubljanske 9     •  • «
Avstr. rdeč. križa „ ... Ogr. , Rudolfove Saicburške Dunajske kom.
Delnica.
južne železnice .... Državne železnice .   . .
Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „ »        . -
Živnostenske „
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinskc montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družfce Leske sladkorne družbe .
Valutt.
C. kr. cekin......
20 franki
20 marke.......
Sovereigng.......
Marke   » ••*••« *
Laski bankovci.....
fcublji ........
Dolarji........
žitne cene v BudimpeStl.
Dne 19. septembra 1906. Termin* 'šenica za oktobei .  . za
Denar	Blago
98 R5	99 05
99 95>	10015
9010	99 30
116 70	116 90
94 70	94 90
112 55	112 75
99-20	10016
10060	101 50
9930	100 30
100 —	101-
99-c;5	99-75
9910	99-0]
!00 10	lOl-lo
104 90	105 90
100 20	106-70
ior>—	100-30
100--	100 30
100*—	101-
100—	101--
99 90	
99-50	100-
317 36	31935
100-20	101-20
215-—	22U-
275 —	277 -
153 50	165 50
281-—	289 -
288 —	297 70
25«'-	267 -
96-	104-50
lfO-90	161 90
88*-	24 —
456--	464-
78-	83-
85 —	92 -
66-	64 -
48 7*	60-75
2925	3125
66--	61 -
70- -	76 -
16 6*	161 85
171 —	172 -
672 60	673 60
1768 —	1778 -
668 50	569 50
809 —	810 —
242 -	243--
723 -	730 80
6-3 85	60 -85
2820--	2828 —
679 45	580-45
291 -	295 -
683 -	687 -
157-	151-
11 35	11-39
1S-10	1912
23-48	2S-6G
23*94	24 02
117*42	117-62
9F--3G	96 50
25*50	253-50
4*84	6'-
XI        a oktober .  . , C o niza   „ maj 1907 . . )ves     »  oktober . .
Er»utiv.
Danes in jutri borza zaprta
50 kg 50 ,
50 . 50 .
702 6 10 4 94 6 51
MBte0rolo2l.no poročilo.
izina acd morjem   04*9.   Srednji Mračni tlak 786.0 mm.
*~» X3 S t« > <	Čaa opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	* n! s. * B n H S	VatroTi	Nebo
19.	9. st.	735-9	11-9	al. jvzhod	deŽ
2 j.	7. mi.	73 »3	10-4	si. j zahod	dež
	2. pop.	733 8	13-6	al. jug	oblačno
Sredoia TČer**j3aJa temperatura: 125'. nor-.-ale: 14 3'   — Padavina v mm 24 0
s štirimi tečaji, stopami in vodno žago 33931
na hribski vodi na Vrhniki proda Karel Jelovšek.
jO ] j
v soločni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter 8 porabo perilu ce in delom vrta je b s terminom november oddati na Dunajski cesti it. 60. 3318-2
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz wSlov. Naroda**.)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt aa Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri
L. Schwentnerju,
v LJubljani! Prešernove ulice.
C0^C
se sprejme takoj 3399—1 Vegove ulice &t. 12.
(Pteeolo) 3409-1 \i boljše hiše z dobrimi Šolskimi izpri £ vali so sprejme v „hotelu Jui:i |0l°dVOr" (Preie korber) v Ljubljani.
Spretna šivilja
ki gre Šivat na dom, se častitim
damam najvljudneje priporoča.
Naslov   pove   npravniŠtvo „Slov.
zaroda". 3S95-1
iii lite
v dobrem stanu se poceni prodajo.
Naslov  pove   npravniŠtvo »Slov.
Sarodau. 3398—1
urarskl pomočnik
se sprefme takoj ali pozneje za vsa dela pri C. Almoslechnerju jun. v C al ju, Bahnhofgasse 8. 3403—1
dobro izuecn v Rvoji  stroki, se vabi.
da si oskrbi koncesijo za to obrt,
katero bi izvrševal na račun.
Kje   —  pove  upravuštvo „Slov. Naroda". 3399 1
Išče se
nemebtrana soba
oziroma malo stanovanje  v sredini
mesta za eno osebo. 3394—1
Ponudbe s ceno na upravn. „Slov. Naroda" pod Samec".
Okoli 2 vagona belega in črnega domačega
grozdja
proda   prav      ceni   Josip  Logar V
Dinjanu. Istra. 3388-2
Ura z verižico
za samo K 2'—.
Zaradi nakupa velike množine ur razposilia sle-zijska   razpošiljalnica :   prekrasno pozlačeno 3t5-urno precizijsko uro ankerico z lepo veri-ico za samo  14     — kakor tudi 3Ietno garancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-šlezijska razpošiljevalnica
F. WINDISCH v Era j m TJ/38
NB. Za neugajajoce deaar nazaj.    3'02
Gledališče UFERINI
v hotelu „Union".
Samo še 3 UferiDi-večeri.
V petek 21soboto 22. in nedeljo 23. t. ra.
znampoitega čarovniškega fantaflta Ufe-rinija z njegovimi čudovitimi proizvajanji.
V petek, 21. septembra:
Veiika gala in špeciali-tetna predstava,
14   posebnih   privlačnih točk.
V sobot , 22. septembra:
KonstreParforceprsdstaua
v deželi sanj, 10 čudes;
Aga, prost/ t z aku viseča dama.
Aga se ne vzdigne, ampak dviga, Aga se ne premika, a živi, Aga ne leži, a spi, Aga ne leti, ampak visi.
Kdo vzdrguje Ago! Kaj je Aga? Priti   —   videti   in   čuditi se.
P i vsaki predstavi prt-usni dvojni kolejdosko-pični ples serpentin,
*i se pripoznava od Časopisja in občinstva kot prvovrsten.   Vsak večer viharno priznanje.
0 nedeljo, 23. septembra:
poslovitveaa predstava.
Vre poteio le|t*»t*l.
Mizarski pomočniki
dobe takoj dal* pri 3369 a
JOSIPU KOROŠEC
na Rečici it. 65, Bled.
s 3 sobami, kopalnico, nobo ?.;t služkinje in VMt>mi drugimi pritikliuami se da za novembrov termin v najem.
Naslov   pove   upravniŠtvo nSlov. Naroda". 284rt 20
Sprejme se takoj
lorespondentinja
in
Deklica
in
se sprejme v holjii drnlini in stanovanja.
3269-10
Naslov   pove upravni Naroda".
istvo .Slov.
3389—2
loteristinlo.
Plača po dogovoru. Naslov  pove  npravniŠtvo „Slov.
Naroda*4.
loraiir
Dvorski iti št. 3
aort ..Narodno kavarno"
Od 16. septembra do 22. septembra 1906-
Zanimiv obisk
aplja, pompeja iti ofeoltego
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z U ali 3 sobami,
kuhinjo in drugimi pripadki se takoj
oddajo po zelo nizki ceni.
Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št 7, pritL      3315 6
Stranskega zaslužka 6O do IOO kroa
in   več   mesečno   *i    more pridobiti
vsak. ki Ima zasebne znance, če prevzame naročila na nov m vsakemu gospodinjstvu koristen predmet. Zagotavlja se lahka prodaja in visoka
»rovizija. Poiiudbe pod šifro „Ertragliche eschafbpng 4937"' ua anončoi biro^Gregr-'
delavce
sprejme proti dobri plači »taybni po<l jer.nili
I     F. Trumler
arhitekt v Ljubljani« Pred skotijo Stev. 3t Mm nadatr._
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem.
'ra^i, Hemriohsi^a^fi.
3332—9
Dr J. Demšar
3405 - 1
odpotuje
do 20. oktobra t. l
—'ji *f>        -J*r *Fi? «•* m
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgovina  z TrirELoascL Trsllfe
Ladji: „Domitila" & »Štefanija"
liter po 40 in 42 h    Dalmatinec, bel .   .   .   .   liter po 36 in 38 h
■ " 361 S; Cviček [0pono) • * • ■ - - 34 - 36 -
i 36 l 32 I     Teran (iz obranih jagod)      „    „  40 . 40 „ n    „ 32 „ 34 „     Muškat (bel, sladek) .   .     „    „  56 „ 60 ,
franko kolodvor Puj v izposojenih posodah, ki se ne uraeunijo pa jih je treba čimprej vrniti franko kolodvor Pulj Pošilja se le po povzetju in atcer »a ni o od 50 litrov naprej Za prirodnost
svojih vin popolDoma jamčiva 2602 5
Vino z Visa, rdeče i   »   ■ Jelo
Iatrijanec, rdeč .
bel . Dalmatinec, rdeč
havelok zastonj
'IT* gin W E®'~
ako se kup? la^ld^lH sledečih 6 predmetov^
■ ^TpiaMB       s  iw mi
za gospode 1 površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo 1 sukneno obleko, elegantno izgotovljeno 1 posebne suknene hlače, karirane ali progaste 1 moderni telovnik, najnovejšega kroja j 1 klobuk ( 1 čepico. !;
■i
ii ii
ii ii n
i- „-:ltj
Ansi
!šlio skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
LjuMjana, Mestni trg št. 5.
3407-1
Odda se tudi
Vrtnarja
in kleparskega učenca se sprejme.
Prodajo se p<» najmiji ceni žlahtne jagodne rastline. 3381—2
Jolnschi9$, Edavteuo cesta 9.
Kontoristinja
katera je popolnoma zanesljiva v ra ctingUn,   se  pod   ngodnini pogoji sprejme.
Kje — pove upravnifitvo nSlov. Naroda«. 3385-2
Blagajničarka
in
hlev za dva konja, j prodajalka
Naslov pove upravoištvo  nSU»v. ■ ^
Narodatt. _2845 20
Danes, dne 20. septembra t. L
t tram „HSTBIA"
KONCCRT
seksteta na lok.
Začetek ob pol II. uri ponoči. Vstop prost.
K mnogobrojnemu obisku vabi
3397
KRVARIĆ,
k a var n lir.
Se Sprejme v prodajalno z mešanim blagom. - Ponudbi naj se prilože prepisi izpričeval.
Naslov pore upravništvo „Slov. Naroda". 3386-2
vojaSČiDe prost, z dobrimi izpričevali ter mešane stroke vešč, se sprejme 20- Oktobra t. L Prednost imajo tisti, ki so dovršili trgovsko Šolo, ter so zmotni knjigovodstva in korespondence v slovenskem in nemškem jezika.
Ponudbe sprejema Janko Popo-
vič, Cerknica pri Rakeku. 3375-2
03-LilS!
Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda
pstilna „Piarif i
i št«.
i
I
Hiša je sezidana lansko leto v modernem švicarskem stila, ima prekrasno lego tik državne ceste, ki vodi z Reke ćez Učkogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarner ki zaliv in Djegove otoke ter na rom« ntično okolico.
Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kostanjevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso in hrastov gozd. 3301—4
Oddaljena je 3 minute od postaje Matalje - Opatija.
Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, splob za trgovino z vinom- za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d.
Lastnik jo daje v najem, ker ima euako obrt v Yoloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne :n mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh.
Ponudbe in pisnia naj se naslavljajo na:
Anton Puharić,
gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109.
Prostovoljno prodaja.
Vsled sklepa upnishega odbora se iz konkurzne mase zapuščine Adolfa Gustina, trgovca v Novem mestu
proda
ponudbenim (ofertnim) potom:
1. zaloga kovinsliega in špecerijskega blaga K£i
nekaterih predmetov sodno cenjeoa na 18.657 K 58 h.
2. prodajalniska oprava godoo cenjena Da 463 K 65 h
Konknrzna masa ne prevzame nikakega jamstva niti za kakovost in količino prodajnih predmetov, niti za popolnost m in resničnost inventurnega za pisnika.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem t. j. zneskom 1865 K 76 h za zalogo blaga in z sueskom 46 K 37 h za prodajaloiško opravo je vložiti pri podpisanem upravniku konkurzne mase
do vštetega 25. septembra t. I.
in ostanejo ponuduiki v besedi a) glede zaloge dv» vštetega 29. septembra t. L,   b) glede prodajalniške oprave do vštega 16. oktobra 1.1.
Ponudbe pod sodno cenilno vrednostjo se ne sprejemajo.
Ponudniki, ki bi se potegovali za zalogo iu opravo, se nai izjavijo da li reflektnjejo le na oboje skupaj, ali pa eventualno tudi na zalogo ali opravo samo.
Upniški odbor si pridržuje ponudbe presojati, sprejemati ali odklanjati.
Ponudnik za zalogo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj, ko mu dospe obvestilo o sprejemu ponudbe kupnino plačati na roke podpisanega upravnika konkurzne  mase; po plačilu se mu izroči zaloga,  katero mora naj kasneje do   15. oktobra t. I. iz prodalne in skladišč v hiši štev. 63 na glavnem trgu v Novem mestu odstraniti.
Ponudnik za prodajalniŠko opravo, katerega ponudba se sprejme, ima takoj po obvestitvi o sprejemu plačati kupnino upravniku konkurzne mase in po plačilu takoj prevzeti opravo in jo iz hiše odstraniti.
Inventurni zapisnik je razgrnjen na vpogled pri tukajšnjem okrožnem sodišču in pri podpisanem upravniku konkurzne mase.
Kdor si želi prodalne predmete ogledati, nai se lavi pri podpisanem upravniku konkurzne mase, ki daje tudi natančnejša pojasnila
V Novem mestu, dne 12. septembra 1906.
Dr. Vladimir Žitek,
advokat v Novem mestu
kot upravitelj konkurzne masa zapuščina Adolfa Gustina,
Sprejemu »nksrovastfs £^}',v.o^.-£* 'jenja po naii-a^oratnoj^ih ^osabin«. erjah pod tako ugoton™* .ogoil, ico nobena draga ^mrava'&ir-a. Zlasti je ugodno n»v»rovacH& -it. ioBNetgp
^«s»> C*a» trna po pr^fe* joofctti tet
V!2;alj©mu» ^§T4ejrQVftiM to&ntea^ribari, R$z. fondi; 34,788.637-75 X. Izplaoane odškodnin* In kapltniljs: 87,176.383-76 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica našo države
m ********** «lov»«ftftto * BareUso uprav«. 1—108
^f»n«rai»i zantop w t4">blje)niv **^*r pu^z-v-« wo t hifVi^i r*4k..-.f«o} hiši
»Uralu 4»e«*wi
zvanje poeiopja m premičnine proi i poftarnim »kodam po najnižjih cenal Škode oec)nje takoj in najknlantnej« 02iva najboljtt slove a, koder poaluj
Oo¥oljajo iz ffiatega dobifika iadatn eedpore v narodne In obeno^oristn
9
D2D
42
197000
Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 3
dobavlja kakor znano
najboljše čevlje.
„Derbj".
Pred. št. 373. Bozcalf z močnimi podplati K 1 3 .    - 403. Lakovina......„ 15-501
„Scluck"
[pred. št. 690. Irhovina a šiv. podplati K & — . 720. Lakovtaa   ..... 6*30
Znnanla naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. fttev. Btio—16 Nepriležni izdelki se zamenjajo.
Ceniki tirezfftl^ruo In   |M»*i**tfi+» prosto.
Pred št. 1148. Chevrette s polkoutes podpet. šiv.podpl. K9—. — Pred.št. 1149. Franc. Chevreaoz, 8t Lonis XV. podpetki K 12'—
Pred št. 553. Sabahid . „    r 567. Ia Boxcalf - 610. Lakovina
K 10-50 ■ 13-^ 12
J\dolf Jurca
Jrfilica Jurca
rojena
Huttin
3392
poročeno.
Postojna, dne 20. famovca t906.
C to
eri.
izvod iz voznega reda.
Odhod k
vlak v Trbiž,
m m zftrfraj Ob 7. uri M
m mm L
Jai._kei. Pveea na Trtu. Gfc 12. ari ■ ■ ptmoči oseh*
čez Selztal 1
v 9teyr, w Line, m tarnaj r*e AiUltii. — Ob 5. mm ▼ TvMft mmf X i«f&a 4+ 9. neptemfcca o* »trte Mali ia praznikik. rta* v Tifciž, Paataaei, Beljak, Catovec,
Dunaj čez SekM v Soteograa, Inomost, čez Kleia-Reiflifig v Sttrr, v Uec, iadnjnpnm Plac*, Manjke vare, Hofe, Francoza vare, Prage, Upalio, čez Amatette* n D—a|. — Ote 11. lat 40 m topoktne aathaa vlak v Trbiž, Poirtabei, Beaclfce, Milan, Fk*we? Rt«, BeAjak, lovec, Ljebnc, Saiaaak Sofcnograd, Inemest, Bregeoc, Ženeva, Pariz, Dunaj - Ob 4. w ^ poMoe aaebni v%ak v TrMft, Beljak, Celovec, franzensfeste, Ljubno, ča* Klela - Retfttag * Stevr, Line, Badajama, Przen, Marijine vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Prag«, {direktai voz I. ia I. r*is.\ Lipsko, na Dunaj čez AmsteUea. — Ob 9 ari 5§ ai mmmcii ooebni vlak v TrMi, Oa^afc, Franzcnsfe, Ino most, Moaakovo, (direktni vos I. ia H. mm) — Proga v Horo aaoote In Eooevja. Ob 7. ari 17 ai zjutraj osebni viak v Novo ateste, Stražo - Toplice, Kočevje, ob 1. url 5 m pop. Istotako. — Ob 7. ari 8. m zvečer aicbtH vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LJubljane juž. kol. Proga m Vrktta. Ob 3. ari OT si zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo *direkt. vos I. m n. raz.) ananat, Soinofrod, Pranzensfeste, Line, Steyrt Ljuboo, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 » Kfotfaj osebni vtak ia Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja če» Aatstettea, Prago (direktni vez I. bi II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen. Bodejevice, Solaosrad, Line, S*eyr, Pariz, Ženeva, Curih. Brtgenz, 1 no m ost, Zeli ofc Jeaarm, Bod Gaetiin, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldnt esetoai vlak z Danaja, Ljebna, Selztal a, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Fran aa—jaata. PoaSoboa, Benotke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. ari 46 m zvečer osebni vlak z Denaja, Ljoboa, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Ino-moM, čez Klini fcMsaf iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovit wov, Prage, Lasebega. — Ob H#. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija de 9. septembra seme ob aedeijah ia praznikih. — Proga Iz Norega mesta m Rocevja, Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni viak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne tz Straže - Tonik, Novega mesta, Kočevja hi ob 8. ari 35 m zvečer istotako. — Gaaođ to Lfabllsuse drž. koL V Hamnlk
Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 ■ zjutraj, ob Z uri 5 m pop 10^ uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznncifc -Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, nt
ob 7. uri K) m zvečer. — Ob F1 med t MnMja— dri. kol. Iz Kamnik«
ML ari 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliau — Srednjeevropski čas je za 2 min. ore d kraievnim časom v Liuhiiani
X
Usojam  se slavno p. n. mestno  kakor tndi zunanje občinstvo opozarjati, da moja
restauracija pri „Žalcu"
ni več na Rimski cesti, temveč
v Sodnijskih ulicah št. 6
(nasproti justlčne palače in v blizini Ini. kolodvora)
Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem cenj. gostom z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfeldskim marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižjih conah.
Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, deaertnimi in drugimi stekleuičuimi vini, kakor z mnogimi likerji in izbornimi Žganimi in osvežujočimi pijačami, b kavo, čajem itd.
Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem 2 vsem navedenim tudi Čez ulico!
2239 14
za mnogobrojni obisk, odjemanje in naročila vljudno prosim z odličnim spoštovanjem  Jltyg|]£f||| JllJCC
restavrator.
TER
(lahuiiaMaau Ioni 1842.
BRATA CBCRL
Poštni voz.
Vsled opustitve poštne vožnje se pod zelo nizko  ceno proda  skoro nov, popolnoma dobro obranjen
poštni voz.
Voz je napol pokrit, in ima prostora za pet oseb in zadaj na vrhu blagajne železni oklep za prtljago. Pripraven je za enega ali pa tudi dva konja in tehta 400 kg.
Ceno pove lastnik Peter Modic, Draga pri Rakeku. 3.587-2
Steklenica
(3  kx  ne«to)
3006 10
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
neprekosljive kakovosti, *e z voz-
muo Id zavojem vred po poiti pošilja 8 povzetjem za K 5*30 za prvo paso (cono), sicer K 5-60. V Ljubljani stane steklenica s 3 bg 4 K, pasteurizirana steklenica (ofcoli 1 kc. K 1-50.
i*
I i
L* ■ 0
S
• I
-»
»t
Globin
fi
naj boljsein najfinejše
čistilo za čeveje.
e
9
i
i
#*
t' • ■
S* ?8
_i
sr
= 9
4-
!Redka priložnost!
Oči vidno ceno! ^ 500 nakitnih stvari
samo 1 ftld* nlr.
Prekr. pozlaC. preciz. ura, ki natančno gre s 31etno garan in s prim. verižico, mod. moSfca sviln. kravata, 3 fT. Septu robci, mičen modki pistan z imit. kamnom, prekr, asnj. denarnica, prekr. žepno toal ogledalce, par mana gumbov, 3 naprsni gumbi, 87i doble zlato 8 pat. za-
pono. fin niklja8t pisaloik, proerCen album » 36 slikami, najel, na svetu, eieg. par. brofia ^novost, par butonov iz 8im.
brilj., kaj podobno, I Šaljivi predm. v veselje mlaaim in starim, žovaznib kor. predm. in Be 400 razi stvari pri hi si neutrpnih. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna denarja, samo gld. 1 76
Po povaetju ali Ce se pofilje denar naprej 3401    razpošilja ekBportni dom
A GELB, Krakov 11.
Brez rizika, k- r se neugaj itazaj vzame.
A.
TSCHINKEL
na zet
pnporoČa
vsem častiti^ gospodiojan
svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje
in posebno po najnovejšem načina izdelovano 28151
cikorijno moko v lesenih zabojčkih.
En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakat
kupnje po najugodnejših cenah proti gotovim
parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani
in sicer:
hrastove, dobele od 30 cm naprej, kubični čevelj K l 20 smrekove,     „       „30„       „ „ „„0 64
jelkove, „ 30 „ „ 9 0-57
bukove,        „      „ 30 „      „        „ .     „ 056
borove, „  30  „ „ „ 0 58
Frize hrastove, kvadrat meter.......„ 2 20 3205-5
franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno.
Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj.
Št. 81.
Razpis stavbe.
3349
Podpisani zastop ziravatvenega okrožja v Novem mestu odda ponudbenu (ofertnim) potom zgradbo
ženske bolnice u flouem mestu
v proraČunjeni skupni vsoti 202.535 K.
Pismene ponudbe, ki naj so kolkovane 1 1 K, zapečatene in odzuna kot take označene, morajo obsegati ime, priimek poklic in stanovanje ponudmki
Pomdbi je priložiti 5% varloioe od zueska onih del, na katera se po nudba glasi, ali pa za skupno delo. Ponudbe se bodo sprejemale
do 12. ure opoldne dne 6. oktobra 1906.
Na kasneje doile se ne bode oziralo.
Načrte, stroškovnik in stavbne pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadni uradnih urah pri mestnem uradu v Novem mestu.
Zastop [zdravstvenega okrožja v Novem mestu,
dne 14. septembra 1906.
Ijjublja&I, Kongresni trg 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli na tukajšnjih in za .aniih učil i ščiti,  zlasti na tukaj? ni c. kr. I. in II. drž. gimnaziji,  c. kr   drž   višji realki in c kr. moškem in  ženskem  učiteljišču na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih
najnovejših izdaj v se žitki h in stanovitnih šolskih vezbah po najnižjih cenah
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj — Ljubljanski dolski koledar 2 vin.     3286-8
^ ^ I
ar & jVteJaS • C]ubijana, Prešernove nlice štev. 9
priporočata svojo popolnoma na novo sortirano
3139—0
zalogo oblek za gospode, dečke in otroke
osobito zelo praktične obleke za Šolarje, trpežne in po ceni; kakor tudi
mične novosti v konfekciji za dame in deklice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Bas t o Pm toal eniek.
Lastnina in dak »Marodnei uaar**'