The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) SEPTEMBER 28, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 227 Kratke Vesti iz življenja in sveta morilka moža V rokah PRAVICE M'cComas, W. Va. — Cleve-landska policija je včeraj izročila tukajšnjim oblastim 21-let-no Birdie Johnson Wiggins, ki j& v družbi s svojim bratom s sekiro ubila svojega moža. Po izvršenem zločinu je pobegnila v Cleveland, kjer je bila dva tedna zaposlena kot hišna služkinja. eden dobi nobelovo nagrado London. — Nobelovo nagrado letošnje leto bo najbrž dobil Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, ki ima največ zaslug, da se ni španska v°jna razširila na ostalo Evropo. nesreča na železnici v italiji Rim. — Dve osebi sta bili ranjeni, 56 pa težko poškodovanih, ko sta kolidirala dva natrpana vozova poulične železnice. Nesreča se je zgodila v bližini Castel Gandolfa, papeževega Poletnega prebivališča. Romba vržena na povorko Varšava. — Včeraj se je vršita parada socialistične mladinske arganizacije, ko je nekdo vrgel na povorko bombo. Ranje-nih je bilo 27 oseb. Socialisti ^olžijo za to dejanje nacionali- Zadnje ofenzive lojalističnih armad | so resno zaskrbele generala Franca | Ukazal je, naj fašisti pospešijo svoje prodiranje proti Gijonu, da vrže potem to vojaštvo proti lojalistom na aragonski fronti. ženitoVanjska kupčija - se je RAZDRLA Kairo, Egipt — Marija Hueb-ner, sedemnajstletna hčerka nekega dunajskega hotelirja, ki je Prišla s svojim očetom sem, da Se poroči s 64-letnim Tevfik Ne-^m pašo, se je morala brez mo-2a vrniti na Dunaj. Poroka se je razdrla, ker se niso mogli zedi-ftiti gie(je finančnih vprašanj. Pri današnjih volit- Lopovi napadli, prevail se pričakuje nad tepli in oropali 200,000 volile ev HENDAYE Francija 27. sep-& tembra. — S treh glavnih front se poroča danes o ljutih bojih in o neki nameravani revolti. Vladna poročila naznanjajo in fašistične brzojavke potrjujejo, da so pričeli lojalisti silno ofenzivo na 150 milj dolgi aragonski fronti, proti trem mestom v fašistični oblasti. Ta mesta so: Jaca, Saragossa in Teruel. Podpirani po toči izstrelkov iz letal, topov in tankov, so lojalisti besno napadli fašistične linije okoli teh treh krajev. Veliko deževje in sneg ovira njihovo napredovanje. Fašistični poveljniki poročajo, da se jim je posrečilo odbiti lojalistične napade po skoraj dvajset-urnih krvavih bojih. Osupel nad silo napadov lojalističnih čet, je general Franco odredil, naj njegovi fašisti pospešijo svoje napade in prodiranje proti mestu Gijonu na se-verozapadu, da bi potem te čete vrgel proti lojalistom na aragonski fronti. Vladni častniki in begunci iz Saragosse poročajo o revolti fa-lagistov (španskih fašistov) v tem mestu. Revolta je bila brezobzirno zatrta in ustreljenih je bilo nad 800 upornikov. Španci, ki prihajajo v Franci- POUGHKEEPSIE, N. Y., 27. jo, pripovedujejo, da gorijo v septembra. -- Sir Hubert WU-bližini Barcelone ogromne zaloge vladnega bencina in olja, katerega je približno 2,300,000 ga-lonov. Ogromne tanke gasolina so užgali fašistični letalci z vnetljivimi bombami. Dim je videti sedemdeset milj daleč. NAŠA KNJIŽEVNOST Te dni je izšla druga številka "Gankarjevega glasnika". Vsebina je sledeča: Napredek je zakon. Katka Zupančič: Pritisk od zgoraj. Jože Šircel: Jernejeva pravica. — Premagana depresija. Daljni Vzhod. Etbin Kristan: Nevesta iz starega kraja. Zvonko Novak: V kresni noči. Rusi na severu. Žensko poglavje. Za gospodinje. Etbin Kristan: Ob zadnji uri. Svetovna drama v Španiji. U-trinki. Uredništvo in upravništvo: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O., (V Slovenskem narodnem domu). Naročnina: Za Ameriko za vse leta $3.00, za pol leta $1.75. Za inozemstvo: za vse leto $4.00. Posamezna številka 30 centov. Posamezne številke je dobiti tudi v uradu "Enakopravnosti", kjer se sprejema tudi naročnino. Oba županska kandidata, Burton in McWiil-ims, sta svesta zmage Tudi kandidatje za co ncilma-ne bodo danes >. vedeli, pri čem so. delavce SI CLEVELAND, O. Dva pretepena delavca se nahajata s težkimi poškodbami v bolnišnici. Roparski napadi so na dnevnem redu. CLEVELAND O. — Dva mo-Priča- ža sta danes v bolnišnici, ker sta kuje se, da bo šlo nes volit ; bila napadena in grozovito pre- j tler sta pri nocojšnjem banketu nad 200,000 volilce\v .ta izvoli- tepena od neznanih lopovov. V, napijala zdravice solidarnosti Hitler odlikoval Mussolinija z redom velikega križa Diktatorja napovedujeta sodelovanje obeh držav v vseh evropskih zadevah. ULICE JE STRAŽILO 20,000 STRAŽNIKOV . BERLIN, 27. septembra. —* Benito Mussolini in Adolf Hi- jo svoje županske kardidate ter kandidate za mestno 'oornico. Župan Harold H. B irton, re- kritičnem stanju se nahajata v i rimsko - berlinske osi in sode-bolnišnici 50-letni Joseph Mol-! lovanje obeh dežel v vseh ev-nar, stanujoč na 1722 Randallropskih zadevah. publikanski kandidat -a ponov- Rd., uslužben pri Willard Sto-, Nesoglasja med delegati in odborniki A. F. of L. "Speča krasotica blizu smrti delavska konvencija v Den-Verju se vrši v znamenju Notranjega trenja. Dele-Satje drug drugemu nasprotujejo. Denver, 27. septembra. — anes je grozila izbruhniti v A-^riški delavski federaciji civil-na vojna. William D. Hutche-Sotl> predsednik zelo močne carpenters unije, deluje na to, da J- W. Williamsa, predsednika ePartmentov stavbinskih strok ^eriške delavske federacije, Ustavi z njegovega mesta. Williams, ki je tudi mizar ^arpenter), je lanskega novem-nasprotoval zopetni izvoli-* Hutchesona na konvenciji v ^oridi, češ, da Hutcheson pre-c nasprotuje predsedniku n°oseveltu. vsi voditelji delavskega gi-nJa so edini v tem, da Willi-ms ne bo ponovno izvoljen. - V bolnišnici ^rs. Mary Bajt, 1048 Addi- »e K°,ad' Se "ie P°dala v Glenvi-sleni* fiCO na' 0Peracijo na *ta1a U'OK afer° je SreČno Pre" vol ! Skl ni8° začasno do-J m- Zelimo ji hitrega okre- no izvolitev, in okra?. > inženjer John O. McWilliams, demokratski kandidat za župc. .k pta zaključila sinoči svoji kampanji. [Pristaši obeh napovedujejo velika presenečenja, ko se bo preštelo oddane glasove. McWilliams je sin či govoril v nabito polni dvor? li Slovenskega narodnega dc na na St, rage Battery na E. 131 cesti. ki Hitler je poudarjal, da se ! rimsko - berlinsko os ne sme Wilkin S upa, da SO katerih imena b • j i • i j i »v 'isti, in tudi šes sovjetski letalci se vedno živi cevjo ter ga oropala, ko je v soboto ponoči odšel iz tovarne. Mož ima počeno lobanjo. V istem okolju sta bila napadena še dva druga delavca iste kompanije. Louis Farro, star 47 let, je bil pretepen po Clair Ave. Župan B'rton pa vjglavi in njegova roka je na šti-takisto napolnjenem Gllobe gle- krajih zlomljena. Nahaja se dališču na Woodland Ave. in E. 55th St. Oba kandidata sigurna ;mage. Njiju nominal jo bo eli-; zadnje dni iz skoro vseh mest-miralo pet drugih icmdidatov,' j^jjj delov. na volilni - Harry P. Kunsmana, ki je ''vVPA kandidat." Walter (3? neodvis- Napadla sta ga dva lopova , . „ , , • ~ , smatrati kot blok, ki je naper- sta ga tolkla po glavi z zelezno ° i ■ j jen proti ostalim evropskim dr žavam. Hitler je končal svoj govor z zdravico na italijanskega kralja in "imperatorja Abesini-je," na zdravje Mussoliniju in vsej fašistični Italiji. Mussolini pa je hvalil Hitlerja, katerega je imenoval stvarnika novega naroda. v Emergency bolnišnici. | Gostje pri banketu so sedeli O pravcati epidemiji nasilnih okoli velike mize v podobi pod-ropov in pretepanjev se poroča CHICAGO, 111., 27 septembra. — Patricije Maguire, 31-letne mladenke, ki vsled neke nepoznane bolezni že šest let spi, se je zdaj lotila pljučnica in zdravniki imajo malo upanja, da bi o-stala pri življenju. Deklica, ki je zelo lepa, je pred šestimi leti zaspala in od takrat neprestano spi, vsled česar je dobila vzdevek "speča krasotica". Njena mati in sestra sta od takrat menjaje se neprestano ob njeni postelji. Patricija je bila včeraj prepeljana v bolnišnico, kjer so jo zdravniki nameravali operirati, ker ima tvor v drobovju. Ko pa je pritisnila pljučnica, so zdravniki opustili vsako namero po operaciji. kins, ki se je te dni vrnil sem iz Arktika, kjer je iskal ruske pogrešane transpolarne letalce, je izjavil, da upa, da so letalci še vedno živi. "Pripravljen sem nuditi svojo pomoč, dokler je slednja potrebna," je rekel Wilkins. "Prepričan sem, da so letalci še vedno živi, če le ni njihovo letalo treščilo na led in če so nasilno pristali. "V svojem iskanju smo preleteli 19,000 milj, 12,000 od teh preko polarnih puščav," je rekel. "Koliko je to, bo bolj razumljivo, če povem, da sem prej v treh ekspedicijah, ki sem jih podvzel v Arktik, preletel samo 9,000 milj." Tudi ostali polarni strokovnjaki so mnenja, da če ruski letalci niso umrli za poškodbami, ki so jih morda dobili, ako je njih letalo treščilo na led, so še živi. S seboj imajo puške, s katerimi si lahko nastrelijo divjačine. d;; bo tli Kan- (.•>:. 'so-ri unist; idvisen ni kandidat, ijrc ki., dosegel tre-j,: rr. N§| uhfcitje ^(f^S^jtt^ cialist; Carl Winter, Charles H. Hubbdi, ip Fred Kohler, neodvisen. Za mesto councilmanov se bo po primarnih volitvah borilo 66 kandidatov izmed 207, ki so iskali nominacijo. Razstava rib Pri May Co. se vrši med 4. in 9. oktobrom razstava različnih rib. Vstopnina bo prosta. Razstava je pod pokrovitelj- i more, Burton zagovarja štiriletni rok žu-panovanja " cleveland o. župan Burton je izjavil včeraj, ko je priporočal volilcem, naj danes volijo za amendment podaljšanja županske dobe z dveh na štiri leta, da je v osemnajstih velikih ameriških mestih izmed petindvajsetih uveljavljena štiriletna doba županovanja. kve. Častno mesto je zavzemal Mussolini, kateremu je sedela ob desnici žena generala Goe-ringa, ministra za letalstvo, ob levici pa žena Konstantina von Neuratha, nemškega ministra za zunanje zadeve. Mussolini, ki j je imel na prsih pripet z deman-ti posut veliki križ, katerega mu I je podelil Hitler, se je poslovil i že pred polnočjo ter odšel s svo-|jim zetom, zunanjim ministrom Cianom v palačo, kjer mu je od-kazano stanovanje. Kultura stvom Exotic Fish kluba v Cle-velandu. Nagrade v kupah in trakovih bodo razdeljene med tiste, ki imajo na razstavi najlepše ribe, katere so nalovili to sezono. To je prvič, da je taka razstava prosta za splošno občinstvo. In je prvič, da je tako velika izbira rib, ki so bile ujete v svežih vodah in v morju. V odboru, ki ima ribjo razstavo v rokah, so: W. J. Connelly, A. S. Burkirk, W. W. Williams in J. F. Singleton. Ob berlinskih cestah, kjer sta se vozila diktatorja, je stalo 20-000 stražnikov ,od katerih je j bil vsak tretji mož obrnjen proti množici, da jo je lahko nadzo-Mesta, v katerih traja župan- rovai ska doba štiri leta, so, po zapo-: vrstni velikosti sledeča: New Ker Je prispel v Berlin tudi York, Chicago, Philadelphia,; Franz von Papen, nemški posla-Los Angeles, St. Louis, Balti-; nik na Dunaju, je sklepati, da Boston, Pittsburgh, San;bosta diktatorja obravnavala Iz življenja naših ljudi po Ameriki Walkerville, Mont. — Tu je pred kratkim naglo umrl Frank Benčič, star 62 let in doma iz Črnomlja v Beli Krajini. A A-meriki je bil 38 let in dolgo let je z družino vred bival v Calu-metu, Mich., toda po velikem štrajku tamkaj se je preselil v Montano. Zapušča ženo in šest odraslih otrok. Joliet. — Pred kratkim je tu umrl Josip Panijan, star 81 let in doma od Metlike v Beli Krajini. Bil je eden ustanoviteljev KSKJ. V Wick Havenu je pred kratkim umrl 53-letni John Bizil, samec in doma iz Soteske pri Moravčah. — V Rankinu je u-mrla Mary Gornik, stara 31 let in rojena v Ameriki. Podlegla je telesnim poškodbam, ki jih je dobila pred šestimi leti. Tu zapušča starše, dva brata in sestro. — V Bishopu se nahaja v bolnišnici John Klun, kateremu je pri delu pod zemljo zlomilo zlomilo desno nogo. V Gilbertu je umrl 16-letni mladenič Edward Sever, rojen v Ameriki. Istotam se je težko pobila na negi mati znanega rojaka Samse, ki je v vodstvu pogrebnega zavoda v Evelethu. —V bolnišnici v Soudanu se nahaja žena Louisa Kocjana iz E-lyja, ki je bila težko pobita pri avtomobilski nezgedi v bližini Towerja. Francisco, Milwaukee, Buffalo,: tudi o Avstriji. New Orleans, Newark, N. J., j .. , ,, , . Kansas City, Indianapolis, Jer jMorileC je Dll DlaZCn sey City, Louisville in Portland, _ Oregon. Sovjetska Rusija svari Japonsko Himen BARBERTON O. — V zakonski stan sta stopila 25. septembra dobro poznani slovenski mladenič Jožef Gradišar in slovensko dekle Mary Meglic. Želimo jima obilo sreče v zakonskem stanu. KRASNA OCENA NOVEGA ADAMIČEVEGA DELA: "THE HOUSE IN ANTIGUA" "Knjiga je spisana, kakor zna od vseh ameriških pisateljev pisati pravi literarni kritik dnevnika "The Press" samo Adamič," CLEVELAND, O. — Zdaj se je pričela obravnava proti 23-letnemu Thomasu Schnellerju. ] ki je obtožen, da je dne 25. junija ob 2:45 zjutraj z nožem do smrti zabodel 20-letno mladenko Mary Mathes; umor je izvršil iz ljubosumnosti. Izbrana je bila porota, ki bo obravnavala njegov slučaj pred sodnikom Frankom J. Merric-' kom na okrajni sodniji. Ray-mund J. Logan, glavni zagovornik, izjavlja, da je bil mladenič blazen, ko je izvršil umor. Va«ja. Iz Ph Pozdravi in 2na JSemASV°jim Prijateljem kancem Anton Oswald Slov. Mladinska šola S.N.Doma Vpisovanje v Slovensko Mladinsko šolo SND na St. Clairju se vrši ves ta teden ob večerih in sicer v uradu tajnika, Mr. J. Tavčarja v starem poslopju. Z novimi učenci je zaželji-vo, da pridejo starši, oziroma oče ali mati. Obenem naznanjam v imenu odbora, da se prične z rednim poukom v soboto dne 2. oktobra v redni učni sobi št. 2, novo poslopje Doma. Pridejo naj vsi stari učenci in sicer ob običajnih razrednih urah. Z vpisovanjem novih učencev, t. j. začetnikov, se bo nadaljevalo še ves dan v soboto v šolski sobi od 9. ure dopoldne do 4. ure popoldne. _M. Ivanusch, učiteljica. Louis Adamič, slovensko-Ame-riški pisatelj, je izdal te dni knjigo "The House of Antigua" o kateri piše Elrick B. Davis, literarni kritik dnevnika "The Press", sledeče: Louis Adamič, rojen pisatelj, je šel v Guatemalo, da se tam odpočije od pisanja, pa se je vrnil nazaj z novo knjigo. To je "The House of Antigua" (Harpers, $3.Q0), ki je "crackerjack" (sijajno delo). Vsebina je ob kratkem sledeča: Antigua, kar pomeni stari kraj ali staro mesto, je bila prvotno glavno mesto centralno-ameriške "Canana" republike. Antigua je stala v dolini med vulkani ter bila znana pod imenom Santiago de los Caballeros de Guatemala, dokler ni kraja porušila cela vrsta potresov. Zadnji teh potresov je bil leta 1773, nakar je bilo mesto izpraznjeno in vlada je zgradila nov Santiago de los Caballeros. Izkoriščani Indijanci in beli Kreolci, preubogi, da bi se mogli preseliti, so ostafi v razvalinah. Ti ljudje so se med seboj pomešali ter zaplodili raso čisto funkcionalnega tipa, ki je bila v svojem preprostem življenju tako perfektna, kakor je danes že izumrli stari angleški terrier. Ena izmed teh razvalin je bila "velika hiša", ki jo je zgradil pred 300 leti neki španski grand, ki je prišel v Guatemalo kot sodnik vrhovnega sodišča. Toda zadela ga je nesreča, nakar je živela v veliki hiši cela vrsta drugih velikih ljudi, katerih Smrtna kosa Po dolgi bolezni je včeraj po-vsak je imel svojo dramatično po]dne preminula Mary Stibil, historijo. j rojena Semich, v starosti 60 let. ----Doma je bila iz vasi Ajdovščina, Wilson Poponoe je ameriški' fara sv. Janeza Krstnika. Biva-poljedelski znanstvenik, ki je iz-1 la je v Ameriki nad 24 let. Čla-šel iz stare francosko-hugenot-; niča je bila društva Brooklyn, ske rodbine. Rojen je bil v To-;št. 135, SNPJ. Poleg žalujočega Japonci so v velikih skrbeh zaradi ogorčenja, ki ga je izzvalo po vsem svetu bombardiranje Nankinga po njihovih letalcih. MOSKVA, 27. septembra. — Ruski poslanik v Šanghaju je danes izročil v imenu svoje vlade japonskemu poslaniku noto, v kateri je rečeno, da bo ruska vlada smatrala Japonsko za odgovorno v slučaju, če bd japonski letalci namenoma ali nena-menoma bombardirali rusko poslaništvo v Nankingu. Japonci v Šanghaju so v velikih skrbeh zaradi ogorcenjt, ki ga je zbudilo po vsem svetu bombardiranje Nankinga po njihovih letalcih. Japonski admiral Honda je hitel zatrjevati, da niso bila nikoli poslana japonska letala na bombardiranje peski, vzgojen v Kaliforniji,1 soproga Franka, zapušča 3 sine, dvilistov m je obljubil> da bodo kjer mu je njegov oče že kot ; Franka, Johna in Josepha, v dečku vcepil veselje do poljedel- stari domovini pa dva brata. Po-stva in do možnosti razvoja trgovskega ameriškega sadja. Uslužben pri poljedelskem departments je postal velik strokovnjak na tem polju. Neka mladenka iz Valesa, po imenu Dorothy Hughes, uslužbena v Kew vrtovih v Londonu, je postala strokovnjakinja v pogledu afriških trav. Prišla je v Ame-(Dedje na 2. str.) greb se vrši iz hiše žalosti na 3591 East 46 St. v četrtek ob 8:30 zjutraj pod vodstvom L. Ferfolia. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše so-žalje! Pogreb Mary Jaksetič bo pokopana na pokopališče sv. Pavla in ne v bodoče japonska letala bombardirala samo vojaške objekte. V Londonu se vrši nadalje gibanje, da se prične v protest proti bombardiranju Nankinga, bojkotirati vse japonsko blago. Doma iz bolnišnice Iz bolnišnice je bila pripeljana na svoj dom Mrs. Terezija na Calvary pokopališče, kot je!Jančar, 10302 Prince Ave. Pri-bilo prvotno poročano. jateljice jo lahko obiščejo. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 28. septembra, 1937. r30« njjSM ^ ^ ^ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays • ,fo raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5 50 ca 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6 00 e& 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 ca 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in drugt inozemske države: ta celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.01; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. . «.• •> .104 UREDNIKOVA POŠTA jacataiacaacBnggasac^ -v - ^riiT^-HBraaanDHti' Volilcem 23 warde -a visoko sli o se mora ime- izebrazbo, me i pest ne zadostuje J Mož pa. Id je ret sposoben za Take in podobne govoric - - ■ širijo sedaj med volilci 23. war- \ de. Svet je radoveden, kdo bo,k:ahrbtn0st Pošten clovek bo,valuta in denarni drobiž. Neka-dobre lastnosti in ki more ime- SV0Jeiriu r,'l^rotniku povedal v teri vešči lovci podgan uničijo ti vpliv in veljavo v mestni I'°braZ' k''r mU !:! VŠeČ na njem' vsako četrtletje do tisoč podgan, zbornici — je Wm J Kennick ine pa za**"btne. Tisti ljudje pa, j Ako hoče kdo graditi hišo, ob- i Ki delajo zahrbtno niso značaj- jdelati polje aij opraviti kako I ra 'n P iteni, tak. . ' jdi mi Slo- drug0 delo, kjer je potrebna po-!v nef recimo več koncilma- jmoč, pa bo marsikdaj slišal od ne. Seveda bo kdo rekel: Saj je vseeno, če ima koncilman kaj šol ali pa ne", ampak to ni res. I Poslušajte: Čevljar dela čevlje, j policaji delajo red po ulicah, jet-jniški pazniki naj pazijo na zlo-Ičince, da ne bodo ušli iz ječ sodnik sodi, advokat dela svoje Ijuridično delo. Torej vsak stan | ima svoje posebno delo. Čevljar ne more učiti otrok v šoli, ker jih ne zna, jetniški paznik se ne more primerjati z advokatom Mi hočemo r in neustrašen, odkritosrčen in .1 očem o inteligentnega zastopnika za svojega koncilmana, zato bomo na dan volitev, dne 28. septembra t. !. vsi volili bivšega oouneiimana We. J. Kennicka.! Joseph Deželan. ZANIMIVOSTI IZ KRONiK PRETEKLOSTI IN SODOBJA NABIRA IN PIŠE UKEDNIK RAJ NA ZEMLJI Na Lord Howe otoku, ki sel o n Howe otoka * upin: v "dr- i • : Di»žav-i una svoj delež od Prebiva* dviga iz morja 360 milj vzhodno sc de!; od Avstralije, ni nobenega prob- j za vijaki ' . lema revščine; vsakdo ima svoj 1 j an je s.i ">'. dom in svoje dohodke, dasi ni j letnega izkupička za palmino treba nikomer delati več kot ne-, *eme. Državljan mora biti rojen kaj ur na teden. Ta mali kosjotočan ali pa mera biti oženjen zemlje, ki je sedem milj dolg in:/, otočanko oziroma ženska z o-poldrugo miljo širok, proizvaja : točanoir. in prebivati mora na v silnih množinah seme onih j itoku deset let. 7duj prebiva na palm, ki krasijo hotelske veže,jotoku približno 150 ljudi, in ko-cerkve, salone in hodnike na par- : polovica teh i? državljanov, nikih in domove po vsem svetu. | Kezide. i je so ljudje, ki zahaja-Dohodki prodaje semena teh jo i/, tee a ali onega vzroka na o-palm so tako izdatni, da je vse-1 tok, ostanejo tam nekaj easa in mu prebivalstvu zagotovljeno spet odidejo. 'Mnogi teh bi se ra-brezskrbno življenje. jdi naselili na krasnem otoku in I Pričetkom osemnajstega sto- 1 um postavi!i svo-'e domove, letja so ameriški lovci na kite iz ftoua ^adzorovalni odbor, ki 'soseda: "Hm, rad bi ti pomagal, je hraber ampak ta teden sem se namenil izobražen iti za podganami. Dvanajst na zahrbten, mi | dan mi vrže štiri šilinge." Transportacija na otoku se vrši večinoma peš. Avtomobili so prepovedani in na otoku je samo par vozov, v katere so vpre-ženi dobri konji. Gostoljubnost in prijaznost sta univerzalni. Na otoku ni nikakega sodišča, !nobene ječe, nobenega konstab-lerja ali policaja, sploh nobene osebe, ki bi mogla in smela ko-1 ga aretirati. Prav tako ni na otoku tudi nobenega odvetnika. In kje še na svetu boste dobili gostilničarja, ki bo rekel svojim gostom pri odhodu: "Ako vam morda ni všeč, da bi plačali za svojo hrano in stan pred odhodom, pa kreditirajte denar na moj račun na banki v Sydneyju prihodnji teden!" Ker rastejo te palme po vsem otoku, ni potrebno skoraj nič dela za njih kultiviranje.. Nabiranje semena je kaj lahko in hitro delo. človeku vzame komaj eno uro, da nabere bušelj tega semena. Pa recimo, da bi vzelo dve uri dela za bušelj, bi to pomenilo komaj 3000 ur dela na leto na skupino ki šteje 30 do 40 mož, ali nekako po dve uri dela na teden. Na otoku ni brezposelnih, pa tudi ne preveč zaposle ni h. prevideli, da je Lord Howe otok izboren prostor, kjer si morejo zagotoviti zaloge sveže vode. Tam ni bilo nobenih izkušnjav, ki bi zapeljevale mornarje k de-zertaciji, nobenih domačinov, s katerimi bi se mogli lovci spreti. Leta 1840 pa so poročila o obiskih lovcev na kite na tem otoku dosegla Sydney, Novi Južni Vales, nakar sta se dve družini naselili na Lord Howe otoku, da bi tam pridelovali sočivje in sad- kontrolira otok in življenje na Vsi moški dobe, ko dosežejo njem, modro uvideva. da bi bili'svoje 21. leto, po 25 delnic skup >i dodatni državljani na otoku [nih dohodkov. Ženske enake sta prebivalstvu v breme, ker je trgjrosti dobe po deset delnic, toda za palmino seme omejen. j ko se poroče, se njihove delnice Nihče .rn.a svoje z mlje, ker pomnožijo na 25 delnic. Poro-,i» ves otok skupna last prebival- čena dvojica ima torej skupaj n v. Nadzoroval ni odbor določa 50 delnic, ko začne skupno go- zemljcv razmerju s potrebami lj;i !i. Na tej zemlji postavijo dom, zraven katerega je kos polja za vrt : 11 pašnik. Preden si kdo postavi hišo. mora podpisa- za posadke obisku jočih lov- ti 7. Nadzofovahum odborom go- je cev na kite. Tema dvema rodbinama so sledile še druge in leta 1850 je bila na otoku že mala naselbina. Ko je polagoma pričel ponehavati lov na kite, so se otočani posvetili izključno pridelovanju prej omenjenega pai-minega semena, kar je dani s otoški monopol, in naselbina j 1 postala pravcati paradiž, kjer žive ljudje skoraj brez vsakega dela. tov o po- i .;!>(. .Mvl. >n otocan si ni more lastil ' nmske pravice dpfllSfti'V&Kinr !-e doslej ni še nikoli >•;•.., da n odbor komu » hišo odvjsel. uurnavem skem l'a.iu jt rezidenl, ki a na otoku, m funtm šterlii •mti v tem ljud-svojevrsten. Vsak ■ mudi daljšo dobo >ra prispevati pet gov na letov sklad narava je povsod najdemo celo na ta-r/.emlju, kakor je ta ! Človek; Prebivalci tega otoka so do- naiva /a < bri, čisti in zdravi ljudje. Kras- ko ma, na scenerija privablja turiste.!otok, ljiuii ) a/ličnih nazorov. Ljudje, ki lovijo tu ribe, se po- Nekateri so brezskrbni in malo-služujejo kaj nenavadne vade. j mami, dočim so drugi ambici-Ne morda črvov ali glist, temveč 'jozni ter si žele luksusa in u-mladih ptičev, ki gnezdijo v ve-'dobnosti. življenji na tem otoku likih množinah na otoku. 'je tako prijetno, brezskrbno in spodarstvo in gospodinjstvo. Na otoku ni nobenega zdravnika, vzdržujejo pa tam trenirano bolničarko, ki leči maloštevilne slučaje lažjih obolenj in slučajnih poškodb. Dalje je na otoku tudi učiteljica, ki poučuje mladino v vseh predmetih dotlej, da je zrela za srednjo šolo. Mnogo dečkov in deklic odide v višjo šolo v Sydney, ko dovršijo razne domače šole. Na otoku je tudi dvoje cerkvic; ena pripada anglikanski veri, druga pa sedemdnevnim adventistom. Na otoku ni kino-gledališč, ne avtomobilov, ne časnikov, življenje poteka enakomerno naprej, brez naglice in brez razburjanj. Z zunanjim svetom so zvezani otočani samo potom radija. Večkrat na teden natipka poštar, ki je obenem tudi radijski operator, na svojem pisal- mencan Fruit Co., centralno-ameriške agrikulture. Mrs. Poponoe je opustila botaniko in postala arheologinja. Ona je načeljevala odpravam, o katerih je Tulane vseučilišče objavljalo njena poročila; odkrila je Antiguo ter spisala njeno zgodovino, katero je objavilo Harvard vseučilišče. Pri vsem tem pa je podpirala svojega moža pri njegovem delu; ostala je, kakršna je bila, zmerom zaljubljena, rodila pol ducata otrok in bila marljiva gospodinja. In sredi te idile je zbolela za misteriozno boleznijo in umrla. Pred tem pa jo je njen mož seznanil z razvalinami velike hiše v Antigui. Tu je bil predmet, "Lojze, jaz imam zate nevesto: dekle ima toliko denarja!" "Ah oče, saj veš, jaz ljubi® gospodično Jelko! Čeprav nima denarja, srečen bom pa samo z njo." "No, pa čeprav boš srečen — kaj pa imaš od tega?" Zdravnik: "Vidite, tamle £re ženska, edina, katero sem kdaj ljubil." Prijatelj: "Zakaj pa jo ne za" snubite in poročite?" Zdravnik: "Ni mogoče z ozi-rom na moje dohodke, ona je namreč moj najboljši pacijent.' Učiteljica: "Zelo grdo je, da Jaz tožljivcev ne se tožarite. maram." Komaj je gospodična učite* na katerega je rnbgla osredoto- !Jica te besede izrekla, je neke-čiti svoje raznolike socialne sme- mu učencu padla na tla torbi-ri. Vzpostavitev te hiše iz raz-lca in m°čno zaropotala, valin nazaj v njeno špansko re-j, • Učiteljica: "Kdo je pa to na- naisančno ameriško kolonijal- redil?" Po razredu je bilo vse tih0-Šele čez nekaj časa se je oglasil eden izmed učencev: "Gospodic* no veličino, je bilo delo vredno arheclcškega truda. Če bi uspela, bi s tem ustvarila za svojo rodbino dom, možu pa bi postavila spomenik njune ljubezni. Svoje delo je dokončala v toliko, da so mogli domači Anti-guanski rokodelci, ki jih je našla v hiši, ko je is,to kupila, po njeni smrti to delo dokončati. Adamič je prišel kot gost v Poponcejevo hišo v trenotku, ko je bilo delo dokončano. Njegovo veliko zanimanje je podr-žalo Mr. Poponoea, da je izbrskal hišni rodovnik ter ga dopolnil z drugimi rekordi. Mrs. na, saj ste pravkar rekli, da ne marate tožljivcev!" Učitelj: "Tonček, povej koliko dni ima leto?" Tgonček: "Leto ima Fdni.." Učitelj: "Vprašal sem te, liko dni ima leto, ne teden!" Tonček: "Prosim gospod ucl' telj, saj sem povedal. Leto if*13 sedem dni. Znam jih na pamet-Ponedeljek, torek, sreda, četr* tek, petek, sobota, nedelja." Pcponoe je namreč pisala dnev-j nik. In iz te zgodovine ni Adamič I biča,- ki je dobil hude opekHne po desni roki in desni nogi. kakor tudi po levi roki. Obiska ... _ i ga je njegov brat, ki je Prise samo naredil ganljive romantic- |od vojakov Barbič je že gpal. ne povesti, temveč jo je prede- i brle,a pa je §e trolejka. Bif ment V S°°iaIni d°kU"!Je hoteI doliti Petrolej v sV6 c" nK" ' . ! ko. Nesreča je hotela, da se Gloriozno je opisal to, kar so je petrolej yžgal in ge je ogenJ je moralo dogajati v možganih j tak()j razširil stanovanj* Mrs. Poponoe. On je dvignil: Barbjč je sku-al lo udu^ njeno znanstveno rekonstrukci-1 __ . j.,.-, Ji: tem ga* jo do človeške filozofije. Zlil j 2 celo serijo anekdot v človeško historijo. Knjiga je ena najčistejših tega žaura, kakor jo zna napisati od vseh ameriških pisateljev samo Louis Adamič. Njegova "The Native's Return" je bila priprava zanjo prav tako njegova "Laughing in the Jungle" in celo njegovi "Grandsons". "The House in Antigua" ni velika, toda je per-i'ektna. Njene glavne dimenzije so važnejše kakor njeno površinsko lice; je globina. IZ STARE DOMOVINE Tragičen dogodek požar, pa je dobil pri i šenju močne opekline. Živalski vrt zoološkega drušW v Ljubljani _ Na" ogied~je~ša dlakasta lJl pernata divjad naših V lepo urejenem parku se zi prav dobro počutijo. PrednJ ^ mcdved-sladosned, ki tehta S 0' tri stare cente. V njegovem sedstvu prebiva jelen, divje ^ nje, srnjaki in srne, volkovi. ^ kali, lisice, jazbeci, vevci1 ^ podlasice, dihurji itd. Med P nato divjadjo si delita^ -1 y on*; kraljevski in planinski orel-soseščini so uharice, sove, stoike, kragulji, kanje, krok* in vrane, šoje, srake, škarnja* beloglavi jastreb. Ob ribnik^ najdemo race, štorklje, 1 čaplje in druge vodne ptice-lika volijera ptic pevk i" J .v. ________________. . j (jiv- Ana iz Žužemberka s, bic> P^pelicc, grlice, fazan- ji golobi in druga sorodna ščina oživalja živalski vrt. rrimc je 17 let trudila po raznih mestih kot kuharica. Zaželela ei je mirnega kotička. Poročila se je 22 avgusta t. 1. s Petričem tom brezžičnega brzojava, in te'Jakobom, posestnikom iz Pušč. liste natipkanih novic nalepi na1 26. avg., jo je huda nevihta za- POUK ANGLE SflfilNE Uprava objavlja, bano vine da se nem stroju novice, ki jih i^ve po dravske pošto in potniki. Med to- V ljubljansko bolnišnico je ukoni nemščine in da se čimprej uveljavi vsesplošna mednarodna annrni-1vorom, ki pripelje parnik, so reševalni avto pripeljal z Brezo-(le da morajo angi pri ja s svojim svet rušečim terorizmom! tudi razne zaloge za obe proda- vice žel. kretnika Franca Bar-, razred to naznaniti. 28. septembra, 1937. ENAK0PRAVN032 1 t BTRAH I. Sto let Morsejevega brzojava Nekega dne oktobra 1<632 je iz pristanišča Le Havre odrinila potniška jadrnica "Sully" proti New Yorku. Na krovu je imela prav zanimive potnike. Bili so tu zdravnik dr. Charles Jackson z Bostona, profesor Samuel Morse, po poklicu slikar, ki se je vračal s potovanja po Franciji in Italiji in drugje. Vožnja je bila dolga in dolgočasna. Dr. Jackson je zabaval goste z vsakovrstnimi u-metnijami. Med drugim jim je pokazal tudi v podkev ukrivljeno železo, ki je postalo magne-tično, če ga je ovil z žico in spustil skozenj električni tok. Profesor Morse je pozorno sledil tem čarovnijam. Njega so take stvari zelo zanimale, saj je že kot študent zmerom stikal za novimi odkritji v elektro niagnetizmu in sličnih fizikalnih panogah. Toda vse to je bilo le bolj mimogrede. V glavnem ,le imel Morse veliko umetniške ambicije. Zdaj so ga v Ameriki kot slikarja že precej poznali. Ali ta trenutek, ko je Morse gledal dr. Jacksonu pod prste, se mu je mahoma porodila genialna misel, ki ga poslej vse življenje ni zapustila. Ako se posreči s pomočjo niagneta, ki ga je kazal dr. Jackson napraviti na nekem kraju vidno, kdaj se v žici prekine ali stakne električni tok — tako je Morse razpletal svojo ttiisel — potem se mora posre-Clti s primernimi kombinacija-mi prenašati misli po žicah. Morse je podzavestno slutil, da clovek, ki si je bil pravkar u-Rtvaril pomagača v parnem str°ju, kar čaka na pripravo, s katero bi mogel svoje misli in Povelja naglo podajati v daljavo. Ostali del vožnje je Morse Vecinoma preždel v svoji kabini je s skicirko risal prve osnutke svojega "telegrafa". Ko je jadrnica pristalav New Yorku, Se je Morse od ladijskega kapitana poslovil z značilnimi bese-'tami: "Kapitan, ako boste kdaj cUli o nekem novem svetovnem eudu telegrafu, potlej se spom-nite, da se je ta izum rodil na Vaši ladji." . ^rispevši domov, je Morseja taj malo vleklo k slikarskemu p atnu. Samo telegraf mu je ro-. P° glavi. — Denarja pa mu ^ manjkalo. En sam bori cent j!0 še imel za poskuse pa je stra-al ob njem, dokler ni slednjič ol:)'l nameščenja na newyorški testni univerzi. Sprva je preje-majhno plačo, pa si je le 'r'stedil za sestavo prvega mojega telegrafa. Seveda, kot r> je Morse tudi po slikar-' 0 mislil in je za osnovo svoje-s]a telegrafa uporabil kar staro jjkarsko stojalo, na katerega Pritrdil elektromagnet pa ko- jlesje stare lesene ure, dočim mu je za pisalo rabil košček svinčnika. Baterijo si je Morse naredil sam. Dve leti je umetnik eksperimentiral s svojim prvim aparatom pa ga ni spravil tako daleč, da bi bil za rabo. Do 1836 je segel s svojim aparatom samo 14 metrov daleč pa še so bila znamenja nejasna. V sili pa se je Morseju spet posvetilo v glavi in sestavil si je "relais", tako so namreč takrat imenovali vmesne poštne postaje, kjer so se konji izpre-gali in zamenjavali s spočitimi živalmi. Prav to je hotel tudi Morse doseči s svojim relejem, samo s posredovanjem električnega toka. S pomočjo relejev se mu je posrečilo sestaviti celo verigo kratkih žic, po katerih je električni tok lahko brzel neverjetno daleč. Pravega uspeha pa le še ni hotelo biti, dokler ni prišel Morseju srečen slučaj na pomoč in sicer v podobi študenta Alfreda Vaila, sina nekega fužinar-ja, ki je Morseja toliko finančno podprl, da si je lahko zgradil nekaj novih aparatov. 4. septembra 1837 so naredili z njimi na mestni univerzi v New Yorku prvi poskus. Posrečilo se je prenesti na daljavo celih 5 besed. Znamenja prvega telegrafa so bila precej okorna. Svinčnik, je namreč pisal na papirnati trak nekakšne zobce, ki so se morali po posebnem številčnem sistemu dešifrirati. Namesto njih je Morse kmalu uvedel znake, sestoječe iz črt in točk, ki jih je kombiniral v abecedo. Te znake so leto kasneje prenašali že 10 milj daleč po žicah. Nova Morsejeva abeceda se je izvrstno obnesla in jo je Morse predvajal celo pred člani Kongresa, ki so ga bili vsi navdušeni za njo in so mu takoj dovolili 30.000 dolarjev za gradnjo prve telegrafske proge med Baltimorcm in Washingtonom. Morse se je oglasil s svojim telegrafom tudi v Evropi, pa je našel tu le gluha ušesa. Po naključju se je pa v Evropi seznanil z izumiteljem fotografije Da-guerreom in je tako prinesel prvo fotografsko kamero v Ameriko in uredil na strehi univerzitetnega poslopja prvi fotografski atelie. Doba osvetljenja je trajala takrat še celo uro pri polni solnčni svetlobi. Morsejeva sreča pa se je kmalu sprevrgla v smolo. Denarja za telegrafsko progo mu zaradi gospodarske krize, ki je takrat nastopila v Ameriki, niso hoteli izplačati in ko pro šnje niso nič pomagale, je Morse slednjič Kongresu zagrozil, da če tudi zdaj ne dobi odgovora, bo spet prijel čopič v roko LIFE'S BYWAYS in telegrafa poslej še pogledal več ne bo!" Ta grožnja je nekaj zalegla in marca 1863 je Kongres izglasoval potrebni kredit. 89 poslancev je: glasovale za, 83 pa proti. Tisti trenutek je imel Morse en sam dolar še v žepu in bi bil kmalu spet postal berač. Maja 1844 je bila prva telegrafska linija srečno dograjena, potem ko so se bili dolgo prepirali, ali naj se žice potegnejo pod zemljo, ali pa napno na drogovih. Slednji predlog je zmagal. Prva brzojavka, ki je čisto razločno stekla po novi progi, je bil neki izrek Svetega pisma. Ljudje se za novi telegraf dolgo niso zmenili in šele čez mesece, ko je v Baltimoreju zasedal nacionalni konvent demokratske stranke, hkrati pa v Washingtonu Kongres, na katerem je bil demokrat Wright izvoljen za podpredsednika Zedi-njenih držav, pa je Morse to vest telegrafiral v Baltimore, kjer so se mu seveda smejali, meneč da jih vleče, a se je potlej, ko je sel pritekel iz Wash-ingtona, Morsejeva vest izkazala za točno, so ljudje slednjič doumeli velikanski pomen Morsejevega izuma. Še 12 let se je moral Morse boriti z nerazumevanjem in nt. voščljivostjo sveta. Šele potlej je bila zgrajena druga telegrafska linija med New Yorkom in Washingtonom. Morsejeve {očke in črtice so si začele osvajati svet. 1846 je šinil po žicah prvi novinski telegram, znameni-' to poročilo predsednika Zedi-njenih držav o vojni z Mehiko. Poslej je svet med sekljajem in tikanjem Morsejevih aparatov za čuda spremenil svoje lice. Morse je postal bogat, slaven in češčen. Postavil si je vilo v newyorškem predmestju in tam je bila na njegovi delavni mizi zmerom telegrafska tipka, s pomočjo katere se je pogovarjal s svojimi prijatelji po svetu, dokler niso njegovi znaki ponesli širom sveta vesti o smrti svojega očeta. Veliki izumitelj je umrl star 81 let. Problem premoga V najem se odda V najem se odda lepa frontna soba s prostim vhodom in parno gorkoto, ter drugimi udobnostmi. Naslov se dobi v uradu tega lista ali pa pokličite ENdi-cott 1215. ZGUBILA JE 20 FUNTOV DEBELOSTI Bodite živahni in vitki — to imate :ahko ako ne poslušate klepetulj. Ako hočete shujšati ne vživajte veliko mastnih jedil, masla, smetane in sladkarij — povžijte več sadja in zelenjave in vzemite vsako jutro pol žlice Kruschen Salts v kozarcu vode. Mrs. Elma Verille, Havre de Grace, Md., piše: "Shujšala sem za 20 funtov. Sedaj mi obleka dobro pristoja." Nobene drastične telovadbe, ako vsa-<1 dan povžijete Kruschen Salts. TOOK OFF 17 LBS. OF UGLY FAT HEEDED DOCTOR'S ADVICE Mrs. Robert Mickey, Ttoseville, Calif., writes: "My doctor prescribed Kruschen Salts for me—he said they wouldn't hurt me in the least. I've lost 17 lbs. In C weeks. Kruschen is worth its weight in gold." Mrs. Hlckoy paid no attention to grossipers who said there was no safe way to reduce. She wisely followed her doctor's advice. Why don't YOU? Get a Jar of Kruschen to-day (lasts 4 weeks and costs but a trifle). Simply tak« half teaspoonful in cup of hot water every morning. All druggists. ARE YOU ONLY A THREE-QUARTER WIFE? MEN,because they are men.can never understand a three-quarter wife—a wife who is all love and kindness three weeks in a month and a hell cat the rest of the time. No matter how your bock aches —how your nerves scream—don't tako it out on your husband. For tliree generat ions one woman has told another how to go "smiling through" with Lydta 15. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening tho discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood 3. Approaching "middle uge." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E P1NKHAM'8 VEGETABLE COMPOUND »nd lio "Hmlilnit Through." Nekoč se je premog na-zival "črni diamant". Imenovan je bil tudi "kralj". Premog se ni od takrat nič spremenil ampak industrija premoga v Ameriki je pod spremenjenimi industrijskimi in tehnološkimi razmerami postala ena najbolj bolnih v deželi. Baš te dni smo čitali, da je posebna komisija države Penn-sylvanije governerju Earlu predložila poročilo, v katerem je rečeno, da je položaj v industriji premoga tako resen, da ni nobenega drugega izhoda več kot da se rudnike nacionalizira. Governer je potem izjavil, da ako lastniki premogovnikov do 1. januarja ne najdejo rešitve za svoje probleme, bo nastopil v prid javnemu lastništvu industrije premoga. S tem bi bilo vse v redu, edino, kar se nam zdi umestno opozoriti v tej zvezi, je to, da lastniki nobene industrije niso pripravljeni izročiti državi, '.okler jim ista prinaša velike dobičke. Šele potem, kadar jim postane v breme in vidijo v nacionalizaciji izhod, da ljudstvo plača in vzame iz nji h rok investicijo, ki se je "skisala", so pri volji poslušati nekaj, kar so poprej razglašali za "rdeči so-cijalizem". Nacijonalizacija pod takimi okolščinami ni nacijonalizacija v pravem pomenu besede, temveč bankrot toliko opevane privatne inicijative, o-ziroma "receivership", pod katerim naj bi ljudstvo vzelo na svojo grbo grehe kapitalizma. "Napredek" Kralj brez kraljestva Po svetu se danes klati več kraljev brez kraljestva in brez podanikov. Od teh se nekoliko razločuje ciganski kralj, ki sicer tudi nima kraljestva, pa ima vsaj podanike, če so prav ciganski . Pred 30 tisoč gledalci je bilo nedavno nedeljo v Varšavi kronanje ciganskega kralja v navzočnosti tridesetih "senatorjev," kakor imenujejo cigani svoje starešine. Kronali so novega ciganskega kralja iz rodbine Kwiekov. Novi kralj je dobil pri kronanju ime "Januš III." Ceremonija je bila na varšavskem stadionu ob svetlobi obločnic. I Prireditev je bila tako privlačna, da so ji prisostvovali celo J DON'T NEGLECT A COLD k mnogi člani diplomatskega zbora pri varšavski vladi. Vsa reč se je vršila po natančno določenih predpisih ciganskega ceremoniela. Intronizaci-jo je izvedel varšavski škof gr-škopravoslavne cerkve. Posadil je Janušu III. na glavo srebrno krono, ga ogrnil s purpurnim plaščem ter mu dal v roko kronske insignije, okrašene z burbon-skimi lilijami. Po kronanju je bila velika veselica. Kronani vladar ciganskega rodu je prisegel poljski državi zvestobo, nato pa je obhodil s spremstvom ves stadion. Pri tem so 21-krat ustrelili iz možnarjev. Prireditev je zaključil čardaš, katerega je plesal tudi novoizvoljeni kralj. Po plesu se je nadaljevalo cigansko veselje z bengaličnimi ognji, ki je trajalo pozno v noč. Oglašajte v — "Enakopravnosti" Prehlad v prsih ki lahko postane ne- ' I varen je navadno hitro olajšan, ko se uporabi pomirjevalen, topel Musterole i Musterole NI le mazilo. Je pi;oti-i dražilo ter pomaga iztrebiti bolečine ! Milijoni ga rabijo že 25 let. Tri vrste Priporoča ga mnogo Zdravnikov ir' strežnic. V vseh lekarnah. OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plat'.1 Burfaces. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and surfaces. Halts fermentation and putrefaction. a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Listerine every two or tnree days. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. Lambert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Oglašajte v — "Enakopravnosti' iZNEBITE SE GLAVOBOL« Olajša mesečno trpljenje Bre? Ali vas radie-. Cznebite si . orez kininu. ! skusite Ga m. Za povr a )boli? >e -po-obo-25c. G A ) Prašek proti glavobolu 7 A OTAil II Pišite za brezplačen / ft A I LlPl »' poiskus Garfield pra-* ška proti glavobolu-.udi Garfield čaj proti zapiranju. Pilite Garfield Tea Co. Dept. T, Brook-yn, N. Y. Millions prefer it to mayonnaise- • Miracle Whip is different—delicious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fash-ioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. G'ven the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. Full-flavored perfect for cooking! ® Kraft American Las a mellow, full-flavored richness thflt/u&cs it perfect for sandwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt perfectly. AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5311--5312 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižjo. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 ZASTONJ! 4 SKODELICE GARFIELD ČAJA da se vam pokaže kako LAHKO SE ČISTITE ODZNOTRAJ Vradoščeni boste, ko boste občutili kako vas ta čaj poživi čez noč in kako vas očisti zaprtja, ki vas muči, povzroča glavobol, itd. Garfield čaj ne dela čudežev, toda ako ste ZAPRTI vam bo gotovo pomagal. 10c in 25c v lekarnah ali PIŠITE ZA BREZPLAČEN POSKUS Garfield čaja in Garfield praška proti glavobolu na: GARFIELD TEA CO., Dept. C, Brooklyn, N. X. Ik KAŠELJ Samo par požirkov in—kot bi odrezal—je olajšanje tu! Vsi kašlji so enaki pri Buckley's sdravilu (trikratno močnem) — en po-žirek tega izvrstnega zdravila kmalu astavi navaden kašelj — trdi, dobro u-teoreninjer' kašlji so pa olajšani s par aožirki — in nič več vam ni treba trpeti po noči, ko ne morete spati. Buckley's je drugačno zdravilo — deluje hitro "kot da bi odrezal." Ne vzemite nadomestkov — jamčeno, 45 •n 85 centov v vseh lekarnah. W. K. Buckley. Ine., Rochester, N. V. SSAK.1NG Si m c P ce IbdiUf, as 45 Years Aqo 25 cuncesiS«? double Action: / CAR1T0N WARE Made of ENDURO Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless Steel. Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a china dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. Special Introductory Offer: • Orltoa 2-qutrc •■act Pan, regular ▼da* <1.70, this wwkonlr $]aQ0 Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. STRXH*. " ENAKOPRAVNOST 28. septembra, 1937, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH M. Zevaco: sš I FAVSTA I ZGODOVINSKI ROMAN Trojica je prebledela: "Govorite!" je rekel Chalabre škripaje z zobmi. "Kaj hočete od nas?" "Gospoda," je nadaljeval Par-daillan, "ko sem vas rešil iz Ba-stilje, ste mi obljubili svobodo in življenje treh ljudi. Prišel sem vas terjat za dolg. V dokaz, da nisem oderuh, se zadovoljim z življenjem enega samega človeka." "čigavo življenje hočete?" je kriknil Sainte-Maline kakor iz uma. "življenje Henrika Guiškega," je prostodušno odvrnil Pardail-lan. Sainte-Maline je pobesil glavo in se je razjokal. "Ako ubijemo vojvodo ne glede na dolg," je rekel Chalabre Montseryju, 't'edaj zapravimo čast. Ako ga ne ubijemo, zapravimo živlejnje. Montsery, stori mi uslugo in zakolji me." "In kdo naj zakolje mene?" je rekel Montsery. "Ali si pameten! . . ." Sainte-Maline je še vedno jokal. "Gospoda," je izpregovoril Pardaillan, "vidim, da imate dobro voljo. Vidim pa tudi, da sem zahteval preveč. Ponudim vam tedaj nagodbo: zadovoljim se, namestu z Guisevim življenjem, samo z desetimi minutami tega življenja." Trojica ga je prepadeno gledala, ne da bi razumela, kaj hoče. "Vidite," je nadaljeval Pardaillan, "rad bi se z vojvodo nekaj pomenil. Najin pomenek bo trajal deset minut. Ko preide deset minut, bom smatral, da je vaš dolg izbrisan. Dajte, da vam razložim. Vojvo,da pride skozi ta vrata, j elite?" "Da," so odgovorili. "Dobro. Skozi predsobje ne more oditi, stavil bi kaj, da ne?" "Zato pa lahko uide po malih stopnicah! ..." "Nikakor ne. Na male stopnice se postavite vi. Umik mu je s tem onemogočen . . . in . . ." Izpred mestne hiše se je začul topot, hrzanje konj ter žvenket ostrog in mečev. "To je on!" je hladno velel Pardaillan. "Umaknite se, gospoda ! Najkasneje čez deset minut vam odstopim vojvodo Guiškega ... a teh deset minut je moj .. . Idite! .. ." Vzravnan je stal pred njimi. Njegovo oko se je bliskalo tako zapovedujoče, da se mu niso mogli upirati. Sluteč, da se skriva ir= za vitezovo zahtevo nekaj usodnega in da bo njegov razgovor z Guisem razgovor o življenju in smrti, so se molče obrnili in so odšli na stopnice ... "Deset minut!" je še zajecljal Sainte-Maline. "Največ deset minut!" je potrdil Pardaillan. Tako govoreč je zaprl za njimi. S pekrižanimi rokami in z nasmeškom na ustnicah se je o-brnil proti predsobju — baš tisti mah, ko je rekel za vrati slovesen glas: "Vkabinetu, Visokost! Njegovo Veličanstvo vas pričakuje v kabinetu." Sredi strahotne tišine, ki'je bila zavladala po poslopju, je Pardaillan začul težak in rezek korak. Vrata so se odprla. Vojvoda Guiški je stopil v kabinet. že prvi pogled je uveril Guisa, da kralja ni v kabinetu. Ko je uzrl Pardaillana, ki je stal kakor kip, z rokami prekrižanimi na prsih, je pobledel in se je naglo obrnil proti vratom, da bi odšel. Toda vrata so se zaloputnila in Guise je slišal, kako jih je z one strani nekdo zapahnil. Tedaj se je obrnil k Pardailla-nu, vzravnal se in ošabno vrgel glavo nazaj, rekoč: "Ko ste? Kaj hočete? Kaj delate tukaj ?" "Moje ime je postranska stvar," je dejal Pardaillan. "Poznate me. Pred šestnajstimi leti sem vas oklofutal na dvorišču Colignyjevega dvorca." Guise je škrtnil z zobmi. "Nedavno tega sem vam povedal na Grevskem trgu pred deset tisoč pričami, da vaše pravo ime ni Henrik Brazgotinec, ampak Henrik Oklofutani..." "Prekleto"! je zarjovel vojvoda Guiški. "V ulici Saint-Denis sem se vam predal, da ne bi pogubil u-boge ženske; ko ste me zato op-sovali s strahopetcem, sem vam dal besedo, da vam z železom potlačim to psovko v grlo in da poginete od moje roke, ako jaz ne poginem od vaše . . . Henrik Guiški! Henrik Qklofutani! Kaj hočem, vprašaš? Tvojo kri, da z njo operem psovko! . . . Kaj delam tu? Tebe čakam, morilec poštenih ljudi, da ti ponudim viteški dvoboj z mečem zoper meč, z bodalom zoper bodala in s srcem zoper srce! ..." "Meša se vam, človek božji!" je škrtnil vojvoda. "Kje je kaj ljudi, da primejo tega norca! . . Tako govoreč je hotel odpreti vrata. A že se je vzdignilo za LIFE'S BYWAYS njimi vpitje hripavih glasov: "Ubijte ga! Ubijte ga! Smrt Guisu! Daj ga, Chalabre! Daj ga, Sainte - Maline! . . " Guise je prebledel kakor smrt vse mu je bilo mahoma jasno . . "Gospod," je rekel Pardaillan, "edini up, ki vam ostane, je ta, da uidete po tehle stopnicah, ako se vam posreči ubiti tri plemiče, ki vas čakajo na njih ... in še poprej seveda mene! .. . Odločite se! Viteški boj vam ponujam . . . Ce me zavrnete, odprem vrata in zakličem morilcem: 'Pobijte ga kakor psa! Prestrahoten je, da bi se branil!' ..." Brazgotinec je mrko pogledal okoli sebe, kakor bi pričakoval nadnaravne rešitve. Videl je, da je pal v zasedo, in kes ga je ob-1 šel, zakaj se ni odločil preje . . . | Kralj ga je prehitel, bil je izgubljen ! In ko je spoznal, da ni več pomoči inimo sile njegovih rok, se je zdramila v njem tista hrabrost, ki ga je delala na bojiščih brezprimernega vojnika. Brez besedice je izdrl meč in navalil na Pardaillana, da bi ga podrl, preden bi utegnil prijeti za. orožje. Toda vitez je odskoči! j in njegov rapir je šinil iz nožnice kakor blisk. Zgodilo se je preje, nego je moči povedati. Brez vsake najmanjše umetnije in ukane je sunil Pardaillan naravnost prot) vojvodovim prsim, tako besno in neodoljivo, da je Brazgotinec v naslednjem trenutku izpustil meč, vzmahnil z rokami in teleb-nil vznak, preboden od boka do boka . . . Nato je vitez spravil rapir, sklonil se k vojvodi, pomislil in zamrmral: "Mrtev je . . . mrtev zaradi besede, ki jo je izrekel nekega dne pred 'Vedeževalko'! ... Z Bogom, Visokost. Sunek z mečem za besedo — ali je to preveč ? Menda ne. Razlika je v tem da vaša beseda ni izpremenila ničesar, moj siromašni klativi-teški meč pa je izpremenil usodo Francije!" Ko je tako pomodroval, je odprl vrata na stopnice. Trojica bledih obrazov ga je pogledala iz teme. "Vstopite, gospoda," jim je velel, "čeprav še ni prešlo deset minut. Vaš dolg je plačan . . Evo vam vojvode Guiškega! . " S temi besedami je mirno krenil po stopnicah nizdol. Chalabre, Sainte-Maline in Montsery so z bodali v rokah plan li v sobo. Vojvoda je ležal n< premično na tleh; iz rane v b( ku mu je lila kri. Trojica je iz j buljila oči in odrevenela . . . Kaj se je bilo zgodilo med Pardailkmom in vojvodo? Dvoboj je bil tako bliskovito kratek in tih, da si niso mogli razložiti tega nenadejanega konca. A prav tedaj se je mrlič zganil. Guise.ni bil mrtev! . . . Odprl je oči, poizkusil se vzdigniti . zaječal ... in zamrmral: "Na pomoč! . . Ubijajo me." Te besede so se slišale v predsobje V. a sedmorica, ki je bila tam na preži, je zatulila: "Ubijte ga! Ubijte ga! Zako-ljite ga-do mrtvega! ..." TeUajci je pograbilo trojico kakor prava besnost. Vsi hkra-tu .so vrgli na vojvodo in so ga jeli mesariti z bodali. "Gospoda . . . gospoda! . . . " je še zajecljal umirajoči, napenjajo poslednje moči, da bi se zaviekv; izpod njihovih ostrin." Toda zc so se odprla vrata predsobja. Lcignes in njegovi tovariši' so prihiteli na pomoč. Prizor je postal strahopeten, plemiče v tigre, ki so hoteli raz-NakopiCeno sovraštvo in pogled na kri sta izpremenila te trgaxi svojo žrtev na kose. Še trenutek in prihrumeli so tudi tisti v/, sobane in iz kraljeve sofa-v Guiso je bil samo še razmesarjeno truplo, nad katerim se je gnetel klobčič besov s krvavimi obrazi in krvavimi pestmi. Naposled so ga zavlekli v predsobje. (Dalje prihodnjič) DVELETNIIREKORD Works Progress administracija (WPA), ki je miljone nezaposlenih delavcev obeh spolov vzela iz nevarnega brezdelja direktnih relifnih seznamov in jih postavila na delo pri koristnih javnih podjetjih, deluje že nekaj čez dve leti. V tej dobi je ustvarila obsežno socialno spremembo ne le v življenju onih, ki jim je direktno pomagala, marveč v celotni Ameriki, v življenju vseh nas, ki živimo v hišah, se vozimo po cestah in pošiljamo otroke v šolo. Ob svojem vrhuncu, meseca februarja 1936, je WPA imela zaposlenih 3,035,852 delavcev, ki so skupaj s svojimi odvisnimi otroki, ženami in postarnimi sorodniki predstavljali približno dvanajst miljonov potrebnih ljudi. Ako se mora dajati delo ljudem na milijone, je umevno, da se njihova delavna sposobnost in izurjenost razteza na stotine strok. Umestno je, da se vsak zaposli pri takem delu, ki ga najbolj razume, tako da njegova izurjenost ne bo zmanjšana, ko se povrnejo boljši časi in bo lažje dobivati delo. Skoro ni nikake vrste koristnega človeškega prizadevanja, katere se WPA delavci niso lotili. Zgradili so, razširili in modernizirali obsežno število javnih poslopij, katerih zgradnja ali poprava je bila potrebna. Prodi a se Gostilna, kjei e toči 6% pivo in vino, se proda radi bolezni za vsako ceno; — Vpraša se pri John in Frances Srakar, 4714 St. Clair Avenue. S Yd najem V T.av.:; se Ida dve sobe, vsaka za > nt a. Zglasite se na 7612 r ■ year Ave., od 3. popoldne. Buy handkerchiefs with what it saves It ian't ncceaaary to pay 50< or mor« to g« quality in ■ dentifrice. Listerine Tooth Plate, made by the maker« of Liaterine, cornea to jrou in a largo tube at 25». Note how it cleans, beautifies and protect« your teeth. Moreover it aaves you approximately $3 a year over 50» dentifrice«. Buy things you need with that «a»ing_. handkerchief, an merely a auggcition. Lamixirt Phar-□tacal Co. LISTERINE TOOTH PASTE 25c The 7 Kraft Cheese Spreads now in new-design Swankyswig glasses I • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're ^ ^ t marvelous for sandwiches, salads and appetizers. Pot J /Ij: ■ vse ra<* Delo jam-Ceno. Tli in- }ve(ded" • -I'ezplafino. Dhiih i» -ebn® veil opust za vaS stari ■ uijo NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. JERRY BOHINC, JOHN SUSNIK, lastnika DVE TRGOVINI: 6104—6119 ST. CLAIR AVE. ENdicott 3634 Zgradili so dalje zadosti cest iz farm na trge, da bi njihova I dolžina petkrat obkrožila zemeljsko kroglo. Izsušili so pol milijona akrov z malarijo okuženih močvirij, založili vodovja s 23 milijoni rib in gozde s 28,-000 komadi divjačine vseh vrst. Zgradili so ali obnovili 2300 milj rečnih kanalov, 375 jezov ob rekah in 630 milj rečnih obrežij. Dalje so WPA zdravniki, bolničarke in zobozdravniki postregli ljudem, ki niso mogli plačati, s skoraj desetimi milijoni obiskov, pregledovanj in zdravljenj. Eksperti so cepili tisoče otrok proti boleznim, delovali so za preprečevanje otroške paralize in trakome, pomagali slepcem in pohabljencem. ženske na WPA so producible 60 milijonov oblačilnih in posteljnih predmetov za one, ki so bili v potrebi, ali za javne zavode, in pripravile so in servira-le 80 milijonov gorkih šolskih obedov za lačne otroke. Nad 700,000 ljudi se je naučilo čitati in pisati in več kot šestdeset milijonov moških, žensk in otrok—mnogi izmed katerih niso nikdar poprej videli godce igrati — je prisostvovalo kon-cerfom v javnih vrtovih in dvoranah, kjer so poslušali dobro glasbo in videli, kako se svira. WPA umetniki so naslikali več kot tisoč stenskih slik za šole, poštne urade in občinska poslopja. WPA pisatelji in časnikarji so nabrali gradivo in spisali kažipote o Ameriki. Za one", ki rabijo avtomobile, izboljšalo se je več kot stotisoc milj cest; za one, ki se poslužujejo letal, zgradilo se je oziroma moderniziralo 252 zrako-plovnih pristanišč, in za vse nas zgradilo ali popravilo se je ne* število odvodnih kanalov, modernih smetišč in vodovodov. Dandanes WPA zaposluje približno 1,650,000 ljudi in povprečna letna mezda WPA delavca znaša približno §650. Od začetka delovanja pa do konca april3 1937 so ljudje, zaposleni pri WPA, delali skoraj 5 bilijonov ur in zaslužili več kot 2 bilij°na dolarjev. .1 "Nova Dob« OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Išče se Soba s kuhinjo pri mirnih ljudeh. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uredništvu tega lista, ali pokličite HEnderson 5311. I i i m I <§> i m i 666 Ustavi PREHLAD in VROČINO prvi dan. Glavobol ustavi 1 Tekočina, tableti, „„ . . . mazilo, nosne kapliet 30 muiutab. i © i m i TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE Poskusite "Rub-My-TIsm"—najboljši a*, isa T^J m T^T m tST T^T ,®i T^T (®> T^T 6 Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim binovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Gran dsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Jungle' in 'Dynamite' ® m To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. r Cena lepo vezani knjigi ^ obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 0231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO