47. številka. V Trstu, v četrtek dne 19. aprila 1894. Tečaj XIX. „KD1N4 iihaja po trikrat na teden v ientih ii-danjih ob torkih, Aatrtkih in aobotaah. /jutranje izdimjn izhaja oli ti. uri ijutraj, rečerno pa ob 7. uri vefer. — Obojim izdanje stane : ca J«den metec . f. —.»0, i/ven Avstrij« (. 1.40 z* tri mwec . . . 2.80 , , 4,— za pol leta . . . 5.— ... 8.— »a v»e leto . . H 10.— . ■ „ 16.— Na aaročbe brez ^iložene narofcnine •• r.e Jemlje ozir. Posamične iterilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Trstu po a nri., V Gorici po S nrč. Sobotno Teierno izdanje v 1 ratu S »i., v Gorici « ni. EDINOST Oglasi ho rakune po tarifu t petitu; 78 naslovi- z debelimi črkami *i> plaiujo prostor. kolikor obn^'u i avadnih nrntic. 1'o-luiia oumrtmre in javnezahvalu. dninami 0(flrtHi itd. »o računajo po pogodbi. V^i .lopi«i naj se poSiljajo uredništvu : ulica C'aHerm.t it. 13. Vsako pismo mora biti frankovnno. kjr nofi-ankovana m- m »proj>niajo. Rokopisi je no Trafujo. Naročnino, reklamacije in oglasu npro-jema upravniitvo uliua Casorma 13. Odprte reklamacije »o prosto poštnine. Olaallo slovenskega političnega druitva za Primorsko. n F iArmM J« mor / Politiška uprava in javna varnost na Primorskem. Govor poslanca S p i u č i č a f seji poslanske abornice dne 12. aprila 1894. (Dalje.) Tu inate vagled, kako dopianjejo naša okrajna glavarstva občinam ali tudi krajnitn šolskim avetom, kadar dobi okrajno glavarstvo ali okrajni iolaki iolski svet nemik dopis od namestniitva ali kake druge višje oblasti; tak dopis dopoilje ae občini v nemiIcem prepisu, tako n. pr. it. 996, deželni iolski avet iatrekf, Trst 18. 3. 1894 iao. kr. namestnika Krekich a. p.; a tergo ae napiiejo nekoliko beaedi r hrvatskem jeziku in krajni iolski avet mora preakrbeti vaa drugo. Popred mi je povedal tovarii Gregorčič jeden alućaj s ozirom na jezik naiih uradov na Primorskem. V neki občini na Goriškem ao ae vriile občinske volitve in je veti vo-lilcev uložilo utok ▼ slovenskem jeiiku, ki su pa dobili rešitev t nemškem jeaiku. lati ao se pritožili pri voditelju okrajnega glavarstva in ta jim je odgovoril: Vi imate pravico zahtevati od župana alovensk odgovor. Županski urad torej, prejemši od okrajnega glavaratva nemšk dopis, naj postane urad sa prevajanja okrajnemu glavarstvu 1 Prijatelj, ki mi je poslal apise občine Kastavske, mi piše, da dopiauje okrajno glavarstvo občini tudi hrvatski, včasih italijanski največ pa nemški. Ali kaka hrvaščina ae tu piše ! V Opatiji je čitati napia v hrvatakem jeiiku: „Korak pod kaatnovat 5 for.* To je napad na jeaik in aramota za oblaat, ki ni pustila to morda tiskati, ampak vliti v železo. (Klici: Kaj znači to?) To uaj bi bilo: Voziti je korakoma pod kaznijo 5 gld. Več gospodov miniatrov je iajavilo ob različnih prilikah, da ao težave z nameščevanjem uradnikov na Primorskem in aoaebno v Iatri, ker ae tu potrebuje četero jesikov. Po Istri ne treba nikjer več kakor dva jezika, v okraju Lošinjakem hrvatski in italijanski, iatotako v okrajih Pulj, Pazin in Poreč, v okraju Ko* per.kem hrvataki ali alovenaki — kajti ta dva jezika ata ai tako podobna, da ae ljudje razumejo med aeboj — in italijanaki, in v okraju Voloakem bi zadoščal za domačine tudi jeden jeaik, hrvatski ali alovenaki, kajti onih 700 upisanih Italijanov razumejo in govore tudi hrvatski, in ostalih 700 prebivaloev ao goatje iz različnih narodnoati, Nemci, Ma-djari, Poljaki, Čehi, Ruai itd., katere vae bi bilo težko zadovoljiti. In če bi pomanjkovalo uradnikov, poznava-jočih jeaik prebivalatva, potem bi vlada mo- PODLISTEK. " Kmetski upor, Hl/o<4vvtnuka jiocut ie*tnn)»i*ya veka. — Spisal Avgust Šenoa, Preloiil 1, P. Planinski, — Hipoma vzravna glavo, odpre široka usta, upre oči v bana ter reče: Gospod Peter, drug moj! Kaj vam je P Od Želina do Zagreba nisem čula od vaa niti beaedioe, a tudi Bedaj hodite po Bobi nem, zamišljen, kakor da tu ni vašega sinka niti vaše žene. Kaj vam je P — Gospa Barbara, odgovori ban, ato-pivii k nji in pogledivši ainka, ne prašaj me. Takove skrbi ne sodijo pod žensko kapo, za to treba glave od želesa, moške glave. — Torej, nadaljuje Barbara laskavo, tvoja žena ni dosti vredna, neumna je, kaj ne P Ali napačni so ti računi, gospod moj! Ti ne veš, kaj je žena. Žensko srce ne more mirno biti, kadar je moževo čelo mračno, žensko oko čita jasno v vaši duši, ako ga tudi ni sveti dub razsvetli). — In kaj čita tvoje oko P vpraša Peter. — Ali naj pogodim? rala za to skrbeti, da se vzgojijo taki uradniki ; osnovati bi morata šole, v katerih bi ae priučevali jeziku prebivalstva. Dokler vlada tega ne stori, je izgovor, da radi pomanjkanja uradnikov, zmožnih hrvatskega ali slovenskega jezika, ni možno popolniti mest s takimi uradniki, le prazen izgovor, in dozdeva oo mi, da je Primorska dobra le za to, da daje oskrb in karijero sinovom uradnikov ali nekega izvestnega plemena ali tudi nekega izvestnega razreda, kar je že včeraj naglašal jeden tovarii z ozirom na Kranjsko, Toda poznanje jezika ni jedina zahteva, katero stavljamo in moramo stavljati do uradnika. Ne le jezik morajo poznati, ampak postopati morajo objektivno, zakonito in pravično in skrbeti morajo za varnost prebivalstva. V tem pogledu so je mnogo greiilo v Istri v poalednjem času, tako, da bi bili morali misliti, da tam ne vladajo postave, ampak samovolja (Poslanec Gregorčič: anarhija!) in tudi anarhija, kakor je rekel poslanec Gregorčič. V tem pogledu se je stavilo več interpelacij v letih 1891, 1892 in 1893 in na nekatere se je tudi odgovorilo. Ali kako P Nekoliko krati sem stavil predlog, naj se otvori razprava o teh odgovorih, ali zastonj. Pokazal bi bil namreč, na kako krivih In neresničnih informacijah slone odgovori. Za sedaj se ne morem spuščati v to, ker bi trebalo jedne cole dolge seje. Povem le, da sem navel dejstva, da sem imenoval osebe, podatke o dobi, priče in kraje, kjer so se vršili dogodki, in aem bil in sem pripravljen dokazati aam ali a pričami, da je vse res, kar sem rekel v interpolacijah o politiških oblastih in javni varnosti. (Dalje prih.) Pravila kmetijske in vrtnarske družbe za Trat in okolico, §. 13. Sklic občnega zbora. Očui zbor ae ahaja vaako leto vsaj po jedenkrat, iu to na meatu družbenega sodeža. Razpisuje ga na podstavi dotičnoga sklepa odbora po javnih glasilih predsednik ali, ka-dar je on zadržan (§. 30), podpredsednik; najmanj dva tedna pred zborom naznanuje zajedno dotične posvetovalne predmete. §. 14. Javnost občnih zborov. Vrstu ob-ravnovalnih predmetov. Predlogi družabnikov. Občni zbori so javni j vrato predmetom, katere je obravnavati v občnem zboru, določuje odbor, Pa zvrienih določenih obravnavali je — Pogodi, gospa banica 1 nasmeje so ban. — Vi preioiiljate, kakov bo novi kralj Maka. — Nekoliko morda tudi. A kaj šo? — In jezite se na Nikolo Zrinjskega. — Ne govori mi o njem, prestrižo ji nejevoljno Peter beaedo in se naglo obrno proti oknu. — Torej sem pogodila, reč« Barbara živahneje ; da, vi bo srdite na kneza Nikolo, kateri vam vedno tiugaja. In prav je. Tu oderuh, ta malopridnež vam greni življenje. Ali vas ni prevaril, hajduški prevaril P Snubil je za svojega sina Jurija vašo hčer Anko in v to svrho ste mu izročili svojo madjarake gradove. — To je splola njega pokojna žena Kata Frankopanka in moja pokojna Margarita Tu-hova, katero jo pregovorila teta Jel», Nikotina sestra, a jaz sem potreboval novcev. — In kaj je bilo od tega ženskega plo tiva P Tvoja Anka je ostala na cedilu, Jurij je poročil nemSko gospodičino Arko, a Nikola ti ni ničeBa povrnil, ampak te zapletel v pravdo z Grogorjanci. dopuščeno vsakemu družabniku govoriti o ka-korini koli stvari, ki spada v druibino področje, ako je to pred začetkom zborovanja naznanil predsedniku, kateri ima pravico določiti, kdaj naj pridejo na vrsto predmeti, ki niso navadeni v dnevnem redu, §. 15. Predsedstvo. Kedaj more zbor skle pati. Kako se glasuje in sklepa. Občnemu zboru predseduje predsednik ali njega namestnik. (g. 20. zadnji odstavek). Da jo občni zbor sklepčen, treba je, da jo navzočih najmanj V, pravih družabnikov. Ako je v zboru manj nego '/« pravih družabnikov, razpisati je najdaljo v šestih tednih nov obeni zbor s tem priatavkom, da bode ta zbor, če tudi bi se ga vdelnžilo manj nego V« lakih družabnikov, ki imajo pravico glasovati (g. 7.), smel sklepati o vseh predmetih, obseženih v prejšnjem dnevnom redu. Glaaujo so z vstajanjem in obiedanjem, pri volitvah pa z glasovnicam1. Da je sklep v. ljaven, tri-ba je nadpolo-vične večine navzočnih družabnikov, ki imajo pravico glasovati, samo za veljavnost sklepov 0 predmetih, navadenih v g. 12. odstavek d. in i., treba' je večino dveh tretjin navzočih družabnikov. §. 16. Izredni občni zbori. Shodi po deželi. Predsednik ima pravio sklicati izreden občni zbor, ako predlaga to odbor, ali pa to zahteva najmanj 20 družabnikov ; k temu zboru je povabiti družabnike po naznanilih, priobČe-nih 7 javnih glasilih s posebnim obravnov&l-nim predmetom vred. Vrhu tega se smejo tekom leta, ako predlaga odbor, v prikladnih krajih prirediti shodi po deželi ali strokovni izleti, h katerim je vselej pravočasno povabiti družabnike po javnih časnikih. Teh shodov in izletov se smejo udeleževati tudi nodružabniki. §. 17. Zapisnik o obravnavah. O vseh obravnavah pri zborih jo pisati zapisnik. IV, Družbe notranja uredba. §. 18. Vodba družbe po odboru. Njegovo področje in opravilna doba njegovih udov. Družbo vodi odbor, ki je sestavljen iz predsednika in 16 drugih odbornikov. Odbor je upravljajoči in vriujoči osrednji organ družbi. V tem avojstvu mu je opravljati vsa tekoča opravila, reševati stvari, ki niao pridržane občnemu zboru, pripravljati opravila, o katerih je sklepati občnemu zboru, ter izvrševati sklepe njegove. O svojem delovanji po- — Pustiva to, Bara, odgovori ban, to ao stare stvari, zaradi njih me no boli glava in 1 Zrinjskim sem se tudi pomiril. — Z jezikom, ali ne s srcem, pripomni zbadajoče banica; ali mene boli glava, mene; ker aem jaz, ker sta moja sinova Peter in Toma prikrajšana. Kaj mi ni hotel lakomni Nikola vzeti oel6 C< aargrad, ko si mi ga pred štirimi leti zapisal P Pa potrpi Šo dva, tri mesece, da vzorno Nikola tiato gizdavo Čehinjo Evo Ronenbcrgovo, katera ima baje praških grošev na vagino. Kako se bo šo le tedaj šopiril ozeljaki gospodar. In niso ti Gregorjanei še sedaj nate jezni P — Res je, odgovori ban, jaz knezu Nikoli nikedar ne pozabim, da je osramotil mojo kri, Bakačevo hčer, in ne mislim, da su boste naši dve rodovini kedej od srca sprijaznili, močan sem pa tudi dovelj, da Gre-gorijanue ukrotim. Zaradi vsega tega me no tarejo akrbi. Pač pa črtim Nikolo, ker mi jo povaod na potu in ravna, kakor mu 110 bi bil jaz ban. Bit je ban, odrekel ao jo ban-atvu, bil je glavar kraljevine, odrekel so je glavarstvu. Kralj Ferdinand se ga je bal. Ubil je Kacijanarja, nič se mu ni zgodilo, roča rednemu občnemu zboru. V*i udje odbora se volijo iz pravih družabnikov na eno loto. (Konec prih.) Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica.) V včerajšnji aeji jo posl. dr. Luogor nntro govoril proti zakonskemu načrtu glede dolžnosti prijave črnovojnikov. V svojem govoru omenil je banket, ki je bil nedavno v čaat županu Dunajskemu dr. Griiblu. Tega banketa so je udeležil in govoril je o tej priliki tudi poveljnik II. roja. baron Schonfeld. Glede te okolnosti omenil je dr. Lneger, da vojaški pravilnik strogo zabranjuje častnikom, da ho smejo udeležiti v vojaški opravi politiških sestankov, in vendar so je general baron Schonfeld udeležil tega banket«, kateri ni bil nič druzega nego politiška demonstracija, katero je bil priredil kapital h svojimi sužnji vrod. Tej izjavi so seveda živahno ugovarjali levičarji, v tem ko 00 jo odobravali an-tise mitje s ploakanjorn. — Posl M en gor zakričal jo na to: „Kdor jo tako brezobrazen, da njore govoriti kaj takega in potem tie dil zadoščenja, ta je strahopetce!" Posl. G e s fini a n n zakričal je na to : „Držite jezik zu zobmi, Vil* — Podpredsednik Abrahamovič pozval je na rod razno poslance, ki so kričali vso vprek. Dr. Luogor zakričal jo: .Izjavljam, da ne pozovem poslanca Mengorja na dvoboj, kajti po mojem menenju jo strahopetec vsak, ki poziva drug« na dvoboj ; dotični dokaže s tem, da no zna drugega ; on jo hudodelec!" Podpredsednik pozval je to na rod poslancu Luegorja, ta pa jo skočil po koncu, kričeč : .Zakaj poživljat« na red mene, ko vendar nisem storil druzega, nogo konstatoval sem, da »e pregreia proti zakonu vnakdo, kdor izzivlja na dvoboj. Jaz dr. Mengorja nisem niti imenoval I" (Dr. Menger oporeka temu). Lueger nadaljuje : „Vojaki ni»o za to ustvarjeni, da bi pomagali kapitalu zatirati ubogo ljudstvo. Ako bi bila to naloga vojaštva, potem no bi smeli govoriti voč o avstrijski vojski, ampak o Rotšildovi armadi 1" (Grozen hrup navstal je vsled to izjave, protisemitjo pa so ploskati viharno.) Minister domobranstva, grof W o 1 s o r s-hoimb odbijal jo energično napade na poveljnika barotin Schonfclda. Minister jo izjavil, da so jo mogel vojni poveljnik brez premisleka udeležiti Dunajskega banketa, prirejenega na čast županu Dunajskemu. Miniatur sam more le odobravati napitnico, v iu namen, da bi vladalo vedno sporazumljenjo med meščani in vojaštvom. Vojaka da ne Turki sami so k m Iju povedali, da ao ga podkupili. Jaz tega ne verujem, ali nadejal sem ae, da mu žo iz samo autunjc kralj odvzame milost, ali zopet ae tu u ni nič zgodilo, da, dobil jo celo Mcjtnorje. Minoli mesec je umrl Ferdinand, njega sin Maks je aklicul, kakor čujem, zbor državnikov v Požun, da se dogovori zaradi preteče turške novarnoHti. Ali jo povabil mene, bana? Ni. Nikolo je povabil, zopet Nikolo, kateri je .hraber, ataven, dičen". Ta Človek dola in 110 del«, zarije 80 11a kak svoj grad, odklanja časti, protivi ae kralju, pa hipoma plane, troši novce, klesti Turke, in svet ga fclavi. Nikola ae vode nasproti kralju kot deklica, katera so pred dragim skriva, da ga še bolj draži. Na potu mi je, pravim, prezira me, a no morem mu nič, ker je junak, ker jo mogočen, ker iiua pri sobi silno stranko. Zato ga črtim. — Pa kaj se ne da ta stranka razbiti P vpraaa Barbara. — Težko, morda! Poskusil bom. — Kako P reče banica zvedftvo. (Dalje, prih) pripada nobeni politiiki stranki; vojak« ni nn liberalna, ne konservativni, ne radikalna ali iit>o,ijitnalna, ampak vojaka je cesarska, katero ime jamči jednako zairiitanje interesov vseh slojev in narodov. Noben vojnik ni ne želi pridobiti lavorik v notranjih prepirih; razna vprašanja se ne morejo reiiti > orožjem krvjo in jeklom, kakorSne reiitve si vojaka tudi ne želi; niti se ne morejo rešiti taka vprašanja z utopijami (izmiftljenostmi), koje utegnejo dražiti ljudstvo in provzročiti nesrečno ItHo, a vatvariti ne morejo ničesar. Stvarjati more le rBcijonelno delo; naloga %oj"ke jo: čuvati in iiititi to želo pod po« veljstvoui Najvišjega vojnega poveljnika, ki aam to želi. — Zbornica je živahno ođobra-vala ta govor. Na to je bil vsprejet §. 1. ćrnovojniške predloge, — Danes ćita se pred* loga v tretjič. V Hinočni seji tiskovnega odseka izjavil je justični minister grof Schunborn ■ nova, da naredb* o prijavljanju zaplenjenih člankov nikakor ne naaerja poojatriti aedanjih tiskovnih določb ; zaradi tega naj se ta naredba nikakor ne motri neiaupljivo. Skoraj končajo posvetovanja o zakonski uredbi tega predmeta in on objavi potrebna pojasnila, čim končajo posvetovanja v ministerskem avetu. Načeloma da se strinja minister s Pa« cakoviin predlogom, da naj se prijavljajo vzroki zaplemb; ne strinja pa se z obliko istega predloga, ker je ista presploina. Pridržuje ai zatorej pravo, da stavi on aam v raspravi konkretne predloge. — Posl. Rutovski pozdravil je z veseljem izjavo ministrovo, da hoče Bodelovati pri zakonitem urejanju tis-kovnega vpraianja. — Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri, dne 20. aprila. O naredbi ministra Schiin borna, ti- čoči eo zftpienjeviinja časopisov piSe poljska „Reforma" : Okolnost, da je bil poljski klub pri glasovanju o predlogu Pacakovem na strani pravosodnega ministra, nam avedoii vnovič, Česa nam je pričakovati od poljskega kluba v njega sodanji sestavi. Ideja meiAanske svobode najde ie le potom oporo v poljskem klubu, ko omogoči radikalna volilna preosnova iiriim niprednim krogom, voliti si neodvisne poslancu, kateri bodo izražali pravo menenje dežele. Deželni predsednik Bukoviniski, bar. Krauss odstopi baje dne 1. maja t. I. Njegovim namestnikom bode imenovan bržkone ha* ron S t u r g k (nemsk levičar). Proti civilni poroki. Dijaki visoke iole belgrajske hoteli so se udeležiti shoda avstrijskih Srbov, da s poslednjimi ukupno protestujejo proti civilni poroki na Ogrskem. Toda vlada ni dovolila, da odpotujejo, Miniaterski predsednik Nikolajevid se je izjavil, da ni dovoljeno Srbskim podanikom, da bi se udeleževali politiikih demonstracij v stvareh, ki so tičejo notranjih stvari kake ptuje države. . Zaroka carjevima a princeso A 1 i c o llossensko je torej gotova stvar. Vpraianjo jo lo, ali se zaroka tudi preoej ofioijolno prijavi. Kakor pravijo brzojavna poročila, je nom&ki cosar uprav na odličen način vsprejel carjeviča v Koburgu. Različne vesti. Nadvojvoda Karol Štefan in njegova soproga, nadvojvodinja Marija Tereza, dospela sta včeraj popoludne na jahti »Christa* v Trst. Na obrežju poklonila sta se jima ces. namestnik vitez Rinaldini in župan dr. Pit-teri. Visoka gosta obiskala sta pozneje leto* viiće „Revoltclla* pri „Lovcu". Spremljal ju je župnn. Ob 8. uri zvečer odpotovala sta v Opatijo. „Moralna dolžnost". Mostui svet Trža-žki je sklonil v svoji zaduji soji, da potroii bagatelo 29.000 gld. za otro&ki vrt na Groti. Ta sklep nas ni iznenadi! nikakor, ianenadil pa nas je način, kako je na& mestni zastop utemeljil ta veliki strošek. Ne potreba, ampak „mordlna dolžnost* da je prisilil«, mestne očete, da posežejo tako globoko, ne v žep, ampak v mestno blagajno: mordlna dolžnost do pokojne „Pro Patrije*. Daleč smo prišli zares! Čudne pojme, zelo Čudne, iuiajo naša mostna gospoda o mordlni dolžnosti. Kij je uior&la — nravnost P Mordla zn&oi obsog nravstvenih naćul ; kar je mo> idlno, to mora biti dobro v nravstvenem po-gludu, uiurn odgovarjati zahtevam nruvstv«. nohti. A kar jo dobro v nravstvouuiu pogledu, to mora odgovarjati v prvi vrsti — obatnje- čim in veljavnim postavam. Šolski savod<, ustanovljeni po pokojni „Pro Patriji", oziroma njihov namen, pa je v strogem nasprotju se zakoni. Kajti naii zakoni pravijo, da ni smeti nikogar siliti, da bi se moral ačiti dražega deželnega jezika — „Pro Patriji* p« je bil namen raznarodovati slove n* s k o d e c o. In da jej je bi rni ta nam*n, priča nam uprav okolnost, da je v italijanske« vrtu na Greti ogromna večina otrok slovenskih s t a r i I e v. Kje j« tu mordla: segati po tuji lasti, po tuji krvi ? ! — Gospdda govore tudi o „mor din i obveznosti". Naglaianje moralne obveznosti do tega druitva vidi s« nam kot demonstracija proti naredbi vlade, s katero je razpustila to druitvo. Vlada je razpustila „Pro Patrijo", ker je to druitvo drzno pro-koračalo svoj delokrog, torej očitno kriilo zakon. Do druitev pa, katera ne spoitujejo zakonov in po takem tudi ne morale, do takih druitev se neha vsakorina mordlna obveznost ali dolžnost. Do takih druitev ne pripoznavamo moralne obveznosti niti mestnemu aboru Tržaikemu, Orofnlh vaj se bodo morali letos udeležiti rezervisti letnikov 1885, 1887 in 1889; nadomestni reiervisti letnikov 1887, 1889 in 1801; v stan moitva preloženi nekdanji jedno* letni prostovoljci, kateri nimajo več pred seboj 7 let rezervne službe in ki so obvezani do več orožnih vaj, kakor bi jih zadelo po njih nabornih letnikih ; in slednjič oni reiervisti, kateri se morajo udeležiti vaj mesto v letu 1893. Toiko telesno poškodovanja iz ljubosumnosti. Podnačelnik mestnih stražarjev, Anton Šuligoj, napadel je ainoč v svojem stanovanju v ulici Barriera vecchia hit. 33, ia ljubosumnosti svojo 33letno soprogo Antonijo, udrihajoč s svojo sabljo po njej. Prizadejal jej je težko rano na levi rami, lahko rano na desnih ledjah, na desni roki in na levem licu. KrvavOča žena je prestrašena pobegnila ia stanovanja, napadalec pa ae je, videvsi kri, takoj zavedel avojega zločina, in hitel je na sdravniiko postajo, proseč brze pomoči ranjeni Ženi. Ko je prihitel zdravnik na Šuligojevo stanovanje, ranjene žene ni naiel več, kajti isto odpeljal je v tem vratar v bolniinico. Šuligoj hitel je tje, da bi videl svojo soprogo, toda zdravniki niso mu pripustili usto« piti. Na to je Šuligoj, kesajoČ se svojega nepremišljenega dejanja, blodil po mestu, dokler ga okolo polunoči niso prijeli stražarji blizo kavarne Bizantino in ga odvedli v aapor. - Psvsko društvo „Slava" pri sv. Kar. Magdaleni Spodnji priredi prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne izlet v Roool, kjer se ustavi v krčmi „Obrtnijskega društva". Želeti bi bilo pač, da se „Slovaiem" pridruži tudi mnogo drugega občinstva. - Občinske volitve v Ljubljani. V drugem razredu so bili izvoljeni Ivan Hribar, Karol Žagar in Oustav Pire. J •Primorsko planinsko druitvo" priredi o Binkoštnih praznikih izlet v Ljubljano in na Diod. V ohranjanje spomenika pok. Dollnarja darovali so Že: Fran Trpin 50 nč., Ignac Žiberna 30 nč. in Josip Stravs 20 nč. V št. Petru na KraBU so ustanovili po-družnioo c. kr. kmetijske družbe. Čujemo sicer, da se pri ustanovnem shodu ni vršilo vse tako, kakor bi bilo želeti — ker so se čisto po nepotrebnem tudi na to polje zavlekli strankarski boji —, ali nadejamo bo, da se bode izvoljeni odbor v bodoče izogibal vsem strankarskim obzirom, itnejoč pred očmi jedini uamon kmetijski podružnici: sboljiauje kmetijstva. Predsednikom podružnice je bil izvoljen gospod 1. Zupan. Veselica , Pevskega druitva v Šturiji" se bodo vršila dno 22. aprila, to je, prihodnjo nedeljo, v prostorih druitva „Edinost* v Ajdovščini. Program ostane isti, kakor smo ga žo prijavili; opozarjamo le ae enkrat, da se bode pela opereta „T i č n i k". Iz Senožeč se nam piše: Kakor je oe-njena „Edinost* objavila v svoj čas, vršila se je veselica senožeške čitalnico minolo nedeljo, Napram lepemu vremenu, prišlo je le malo zunanjih povabljenih gostov. Tem veče je bilo zanimanje med domačini, ker udeležba poslednjih bila je popolna, tako, da so bili vsi prostori, namenjeni za veselico, do cela napolnjeni, in posebno častno bil je zastopan lepi spol. TamHnralt udarati •o vito dobro, ter morali so vsak komad po večkrat ponavljati. Poaebno pozornost obračal je nase tambu-rsiki zbor, ker temu pridružile so se tudi štiri gospodičine domačinke, katere so pri prvem nastope pokazale svojo musibelrtno nadarjenost igrevii jake preeiaao. Ni mi treba nagledati posebej, da se je pelo izvrstno, ker zadotčujo že to, da pleskanja ni hilo ne koaaa ne kraja. V*e čast, gospodu tenoriste-pevevodju, ki nas je kar oćarei se svojim milim glavom. Dovoljeno naj mi bode omeniti tudi igro „Sam ne ve, kaj hoče*. V tej odlikovali so se vsi igralci in igralke brez izjeme. Posebno se je odlikovala „Emilja* gčna. Tv. S. Gospod profesor jo je tudi dobro pogodit in povzročil obilo smeha. Se več smeha povzročil je gospod „major*, ker takoj o nastopu bil je viharen smeh, tako, da je občinstvo gosp. „majorja" samega zavelo v smeh. Seveda se je goapod „major* kmalu zresnil. Uloge Tekle, Kordelije in Ivana, bile so tudi v spretnih rokah. Zadnja točka je bil plea, za katerega ae je mladež obojega spola najbolj aanimala. Plesalo se je do ranega jutra. Ker so bili troški veliki, m bilo materijalnoga vspeha, tembolj se pa je veseliti moralnega. Obžalujemo, da zgubimo dotedanjega predsednika, notarja g. Gustava Omahna, a tolažimo se s tem, da bo novo došli g. notar vreden njegov naslednik. Odhajajočemu gosp. notarju sakličemo: Na svidenje ! Vellkanek požar. O strahovitim požaru v Novem Sandecu, o katerem smo spregovorili na kratko že v zjutr. izdanju današnje št. aE tek. Str. 721-800. Ta sešitek obsega slovarsko gradivo od besede o a s a do besede ognje-m e rst v o. Policijsko. Senenski mešetar Anton P. igral je predsinočnjem na kvarte v neki gostilni v ulici Fabio Severo i iavotčekom Franjem C. Oba igralca bila sta nekoliko vinjena in ni čuda, da ata se kuialo sprla. Me-iotar je pograbil polič in ž njim udrihnil iz-voščeka po glavi, ta pa, ne bodi Ion, pograbi mežetarja za pleča in ga vrže ne baš posebno obzirno na ulico. Ubogi mešetar se je, se zna, nekoliko pobil na glavi, toda to ga ni prav nič motilo ; pobral se je ii blata in šel par korakov dalje ▼ ulico Romagna, kjer je lepd legel na tla in sladko zaspal, kakor da bi ležal na duhtečem senu. Okrvavljenega mežetarja adramili so stražarji is sladkega snu in ga odpeljali na sdravniiko postajo, potom pa ao prijavili to stvf.r policiji. — Natakarju Josipu Ciardi, stanujočumu na borznem trgu hit. 4, ukradel je včeraj neznan tat na Rallijevem zemljišču srebrno žepno uro a verižico vred, vredno 11 gld. Loterijeke številke, isžrebane 18. t. m, V Pragi 60, 9, 45, 5, 8. V Lvovu 12, 75, 52, 1, 39. V Hermanovem 1, 2, 52, 24, 07. Iuomost 24, 29, 42, 83, G. Najnovejše vesti. Dunaj 19. (Poslanska zbornica). Zbornica pritrdila je nujnosti predloga poslanca Skar-oevBkega, da se pogorelcem v Novem Sandecu dovoli dižavna pomoč, odklonila pa je s 131 proti 50 glasovi uujni predlog poslanca Brzorada, v zmialu katerega predloga naj bi ae pozval odsek za volilno preosnovo, da takoj prične svoja posvetovanja o izročeni mu predlogi. — Zakonski načrt o dolžnosti prijavljenja Črnovojnikov, vaprejel se je v tretjem čitanju. Opatija 19. Nemika cesarica vrnila se je danes iz Benetek po viharni vožnji. Beligrad 19. „Mule Novine" javljajo, da se Koburžan ne misli povrniti v Bolgarsko, ako ne zatlobi zagotovila, da ga velevlasti vsaj v toku jednega leta pripoznajo postavnim kutnom Bolgarske. Tvgevlnakl bnojavl. Bnilmprita Pionir* z* spomlad 7 42-7-43, xa 7-61 -7M3. Koruza za juli-av^ust 5-20 do 5 30 Otm»» »pomlad 7-tS—T 2§, jo^en « 22 - PJ»nira no»» nd 77 kil. f. 7'50—7'5li. od 78 kil. f. 7 fi()-7-H5, od 79 kil. f. 7-70—7 75. od kil. f 7 80-7 »O, od 81 kil. for 7-Sli -7fM), R* »■«0 5-80. le^mun «*€»—9 85j proso 4—1-40. Trg t obi« malo bolji kar ne tiče cen. Rupel ao pa jako rezervirani, kor je palo obilo dr* ju; brikon« v kratkem pričakovati je /opet nenejSlh cen. Vreme lepo. Praga. Nerafinirani sladkor : jako mUčno. Za april lfi'10, maj 16-20. Nova roba »eptember 15*50 dobro zanimanje. Budimpešti. Špirit, 16.50—16-75 Havre. Kava Bantns good average ia april 103 75, za a t (f ust 100 B Omirno. Hamburg. Santo* good averag« za maj 94- —, aoptember 80—, mirno, DunaUaka bona 19. ap. Državni dolg t papirja . s « v Hrebru Avstrijska renta v zlatu a , v kronah Kreditne akcija .... London 10 Lit. .... Napoleoni...... 100 mark...... H»0 italj. lir..... Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solilario 12, fpo domače pri nPrvttckovcu*), prodaja trna in bela vina prve vrate iz prraikih in pornberikih vinogradov, in sicer: domaČe črno po 32, bilo po .10, modra /rankinja po 40 in Črno kraSJko po 40 nČ. liter, hvrstna kuhinja, — DrieČ se gesla: „Hojah k rojakupriporoča se podpisani za obit obisk. Anton Vodoptver, gostilničar. Gostilna „Alla Citta di Vienna" 1'iazza Canurma h. it. 2, (eraven Tiskarne Doleno) to?i teran I. vrsti ii prvih kletij iz Kazelj in Avbcrja po 48 ni, liter, kakor tudi istrsko vino sproti in 7.« domačo vporabo. — G r n K k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cennh. — Priporoča se si. obiinitvu (101) Ant. Brovedani. „Gospodarsko društvo" na Greti krčmarja za svojo gostilno tRrl trdnjavi Kreiit* na Greti. Natančneji pogoji se izvejo pri odboru druitva. •pvlla i ne< včeraj danes . 9£-45 »»■45 . 98,45 98-80 . 119 65 119-60 . 97-BO 9775 . 355 10 353 40 124-80 992 . 61-10 6110 43-90 43 80 pivovarne bratov Reinlnohaut v Stelnfeldu — Gradec pri 156 A, DEJAKU, junior, y TRSTU Vin d«gll Artiati št. 8» zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroznano stoinfoldsko eksportno (Ezport), ožujski (MArzon) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji. C* kp. dvorna lekarna VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da je previel nori omenjeno lokamo od dedičev pok. Benedatta Vlach-MiniuiBija, priporočajoč se najtopleje in ob ljubljujou natančno postrežbo z umorjenimi ce nami. Članom „Delalskega podpornega društva1 pa naznanja £e posebej, da mu je odbor istega dovolil »prejoraati recepte od njih v slučaju, ako r^jim takšne drultvona zdravnika predpiieta. Za slučajna lekarske potrebe se priporoča ioi—BO Ivan Mlczan. Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in sprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. (Kavni aaatep in sklad ULICA DEGLI ARTISTI ft«. 5. To pivo je Izvrstne kokovoeti In po nizkih cenah DROGERIJA na debele in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza ddle Legna 1, Odlikovana tovarna fiopi&ev. Velika z»lo|(a oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo t. Angleškega, iz Francije, Nemčije itd. Volika zaloga ti ti i ls barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz nujbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104—38 Lastnik politično druitvo »Edinost* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij ftlikota. t- Tiska Tiskarra Dolono v Trstu.