zhaja razen nedelj in praznikov
-t	vsak	dan opoldne. =
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., učiteljska tiskarna. ------
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije = za list so poštnine proste. =
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7‘50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in podano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popast.
ste v. 18.
V Ljubljani, torek dne 22. januarja 1918.
Leto II.
Boj delavstva za mir in prehrano.
Enako veličastno kakor nedeljski shod je bil obissan tuoi včerajšnji maruiestacru siiod v ijuDjjajjsivein Mestnem aorou. V vcmu dvorani sta poročata socir. Petejan in sodr. A. Kristan, na tr^u pred Mestnim aoinom pa sodr. Bieoš.
Porocevaiec soor. Tetejan jo izvajat med drugim v svojem govoru poeetek velikanskega gibanja avstrijskega delavstva. Na cesto >e spravno delavstvo zmanjšanje racije krnita in moke, toda v trenutku, ko je delavstvo dalo du-ška nejevolji zaradi te odredbe, se je že zavedam, oa je rešitev vprašanja pretirane v tesni zvezi s splošnim mirom, brez miru ni rešitve. Zaradi tega jc delavstvo stavilo vladi zantevo in ko smo v nedeljo zborovali, je imelo zastopstvo avstrijskega delavstva odgovor vlade, ki smo ga včeraj pni občili v »Napreju« že v rokah. Na podlagi izjave so sklenili delavski zaupniki, ua pncne delavstvo danes zopet z delom. Vlada je uvidela resnost položaja, se je posvetovala z zastopniki delavstva in podala izjavo v kateri zagotavlja aa resno hoče skleniti mir z Rusijo, ne da bi zahtevala kai zemlje in vojno ooskodnino, da stremi po spiošnem miru in ne bo opustila nobene prilike, čim bo sporazum naklonjen miru, bo priznala samooaioce-vanje Poljakom, je mir z Ukrajino že domala sklenjen, ua izvede preosnovo prehrane na podlagi zastopstva konsumentov, predloži čimprej deželnim zoorom načrt za občinske zastope na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice za moške in ženske Občinarje ter 'končno, da predloži državnemu zboru naort zakona o odpravil vojaškega vodstva v obratih voijne industrije.
To so obljube, ki jih je dala vlada. Vlada obljubuje in vprašanje le kratkega časa je, če bo 'imela tudi potrebno odločnost, da te obljube izvede. Delavstvo sprejema obljube na znanje, toda zahtevalo bo, da se tudi izvrše. Boj za mir, boj za ureditev aprovizacije še ni končan. Prav aprovizacija kriči po remeduri. V Ljubljani imamo aprovizacijo, ki ne ustreza, nekateri dobivajo nekaj drugi nič, eni več, drugi nič. Tudi v Trstu imajo aprovizacijo, toda tam dobivajo vsa enako, vsaj tisto dobi vsak, 'kar je, ker Ima delavstvo pri aprovizaciji sokontrolo in so trgovci od prodaje izključeni, da ne barantajo z
blagom.	,
S temi obljubami seveda mso rešena se vprašanja, o katerih je podala vlada svojo iz-■ravo. Toda eno je gotovo, vlada je pritrdila zahtevam in naloga delavstva bo, da skrbno pazi, jeli bo vlada tudi delala v tem zmislu. Delavstvo to zalit e va in bo tudi klicalo na odgovor-nosit vlado, ki bi nc hotela izvesti teh nujnosti. Tudi o poteku mirovnili pogajanj bo vlada poročala postavodajnim korporacijam sproti.
Zaenkrat je torej manifestacija delavske volje uspela, in če bo še treba, da stopimo v boj, borno stopili energičneje, ker je zadnji čas, da neha vojna, da se priznajo načela, 'ki edino utegnejo privesti do pravičnega splošnega miru.
Deželnemu predsedniku kranjskemu smo predložili resolucijo, ki jo je sprejel. Povedali smo mu tudi, kako je z aprovizacijo v Ljubljani in okolici ter po deželi. Predsednik je povabil de pu taci jo, naj pošlje nekaj zaupnikov, da se
o	stvari razgovore. Obljubil je tudi, da se izvede aprovizačne svete v zmislu zakona, po katerem mora biti tudi delavstvo zastopano v njih.
S tem smo naročilo, ki ste ga nam dali izvedli in upajmo, da bo naša intervencija in intervencija avstrijskega in ogrskega delavstva imela uspeh z vašo pomočjo. Sklenimo se, združimo se v svojih delavskih organizacijah, da 'ostanemo pripravljeni iin močni za najdaljne
boje.	,	,
Priporočam Vam, da sprejmete resolucijo,
ki se vam predloži.	.
Sodni g A. Kristan je izvajal v daljšem govoru, da je manifestacija dokazala zavednost delavstva. Odgovor vlade še ni dejanje, mi pa zahtevamo dejanja. Sami bomo kontrolirali, ali se vrši vse v redit ali ne. Delavski zaupniski odbor ostane v pennanenci in bo delavstvo o vsem pravočasno informiral. Zato odložimo puško se-daj le na tla, a pripravljeni moramo biti. Delavstvo vsega sveta in človeštvo sploh je sito sramotne moritve. .	. c,
Včeraj sem omenil, da tudi ljubljanski »Slovenski Narod« neprestano in na vse mogoče načine skuša blatiti ruske vladajoče bodjševike. Namen, ki tiči v teli vesteh, je naperjen proti miru in proti demokratizaciji. To sem v primerni obliki ožigosal, zakaj očitno je, da gre boj proti ljudskim pravicam, proti delavskemu razredu in da mi delavci takega boja ne moremo gledati mirno. Naj trdi kdo, kar hoče, res je, da imamo dva razreda, delavskega in imovitega meščanskega. In v tem znamenju se mora vršiti naš boj proti vsakomur.
Zaupniki so sprejeli odgovor vlade na znanje in izrazili svoj sklep v posebni resoluciji. Predlagam torej to resolucijo in prosim, da jo sprejmete.
Resolucija, ki je bila z velikim odobravanjem soglasno sprejeta se glasi:
L) Ljava viadt-, da bo vodila delo za dosego miru — in to: splošnega miru — z vso vnemo in da bo kot sredstvo za to t mir z Rusijo z opustitvijo vsake aneksije in odškodnine kar najpreje
skušala skleniti, se vzame z zadovoljstvom na znanje. 2) z.bor ve, da je splošna ljudska prehrana vsled dolge vojne in vsled toliko zamujenega zelo težavna reč; pričakuje pa, da se uresniči izrečena dobra volja ministra za ljudsko piehrano, da bo spravil kolikor se da živeža skupaj, Ziasti iz Ogrske in da se bo to pravično in pošteno razdelilo. 3.) Zbor pozdravlja, da je končno tudi avstrijska vlada vsprejela v svoj program misel demokracije za občine in žensko volilno pravico ter jo prvikrat obvezno izrekla. Pričakuje, da pride čimpreje na javnost s tozadevnimi predlog. — zlasti pa, da pospeši volilno reformo v zmislu splošne in enake volilne pravice za mesto Ljubljano. 4) Zbor pripozna, da je vojaška uprava ptiznala, da je industrijsko delavstvo tudi v vojni pustiti v območju civilnega prava in pričakuje tozadevne predloge v najkrajšem času.
Delavstvo se zaveda, da je vladina izjava znaten napredek — ker se zaveda, vidi v močni in smotreni organizaciji in akciji delavskega razreda glavno poroštvo za mir in najboljše varstvo svojih zahtev.
Tega čutila prevzeto, pozdravlja slovensko delavstvo tovariše vseh narodov države in vsega sveta, posebno pa neustrašen ruski proletarijat. Izjavlja pa, da se zaupniki tovaren in železničarjev v Ljuoljani in okolici danes konstituirajo kot »delavski odbor", ki bo v permanenci, dokler vlada ne izpolni svojih — našim zastopnikom na Dunaju danih — obljub in zagotovil.
Delavske trboveljske družbe pred pritožno komisijo v Gradcu.
27.	septembra 1917 je predložilo delavstvo premogovnikov v Zagorju, Trbovljah, Ojstrern in Hrastniku Trboveljski premogokopni družbi spomenico, v kateri se je zahtevalo;
I.
»Dragonjska doklada naj se zviša vsem delavcem in delavkam premogovnikov v Zagorju, Trbovljah, Ojstrern in Hrastniku ter opekarni in cementni tovarna v Trbovljah od 1 krone na 3 krone ženam ter vdovcem za oskrbovalko od 50 vin. na 1 K 50 vin., otrokom od 25 vin. na 75 vin. za izvršeni delavnik. Nezakonski otroci naj dobe toliko kakor zakonski, če oče dokaže, da plačuje za otroka alimente. Ce živi neoženjen delavec s svojo materjo skupaj in ima sin mladoletne brate ali sestre, naj dobe mati in bratje ali sestra toliko kakor zakonska žena in zakonski otroci.
II.
V	premogovniku naj se določijo zaupniki, ki imajo dolžnost, da pregledajo delavni kraj, če delavec vsled slabih jamskih razmer malo zasluži; če spoznajo zaupniki, da delavec sam ni kriv majhnega zaslužka, se 'mu mora delo primerno' plačati.
III.
Delavcem v opekami in cementni tovarni v Trbovljah se naj plača, oziroma zaslužek 14 dnevno izplačuje«.
Spomenica je bila dobro utemeljena. Kljub vsem neznosnim in neverjetnim razmeram je trboveljska rudokopna družba z dopisom z dne 5. oktobra zahteve delavstva enostavno 'popolnoma odklonila ter se v istem dopisu sklicevala na to, da železniška uprava premog še po maksimalni ceni ne plaču je in da deja družba sedaj z »efektivno« izgubo. Na to odklonitev so- zaupniki delavcev omenjenih rudnikov sklenili, da se pritožijo na pritožno komisijo v Gradcu. 15. t. m. se je vršila v Gradcu pred komisijo III. pod predsedstvom generala Franca razprava o pritožbi. Rudnik so zastopali ravnatelja Pauer iz Zagorja, Heinrich in dr. NVurmser iz Trbovelj, Leiler iz Hrastnika ter generalni ravnatelj Bel-lak z Dunaja; delavstvo pa so zastopali sodrugi Prašnikar iz Zagorja, Majdič jz Trbovelj! Rahle iz Ojstrega in Urlep iz Hrastnika. Pritožbo je zagovarjal sodrug Sitter.
Pred obravnavo je generalni ravnatelj Beljak izjavil, da zahtevam ne more ugoditi in da ie celo ministrstvo proti temu, da bi se plačevala draginjska doklada za izvršeni delavnik pavšalno, temveč da je družba pripravljena dati draginjsko doklado za izvršeno delo (šiht) v odstotkih. Naši sodrugi so potem, ko so uvideli, da bi tudi komisija prvotno zahtevo odklonila, predložili sledečo zahtevo glede zvišanje drar ginjske doklade:
Vsem delavcem in delavkam v Zagorju, IrbovUah, Ojstrern 'in Hrastniku ter opekarni in cementni tovarni v Trbovljah naj se zviša draginjska doklada k obstoječi 20 odstotna dokladi še za 40 odstotkov, tako da bi znašala doklada 60 odstotkov In to za nazaj od 18. novembra 1917, kakor so to dobili delavci v Kar-pani. Obstoječe 40 odstotno zvišanje plače in obstoječa draginjska doklada, katera znaša za delavca in delavko 1 K, za ženo 50 vin. za izvršeni delavnik (šihi) naj ostane in za otroke naj se zviša od 25 na 50 vin. na dan. Nadalje naj se plača rokodelcem če se jih v noči zbudi in morajo opravljati reparaturno delo, za vsako uro dela eno četrtino delavnika ter za vse delavce pa za čezumo delo 50 odstotkov več. Sodrug Sitter je v svojem dolgem govoru dokazoval.
da so pri rudnikih trboveljske družbe skoraj najsdabše pJače. Tako je n. pr. zaslužil delavec povprečno pri alpinski montanski družbi v Lju-bnu leta 1915. 1349 K, pri trooveijski pa le 1038 K, leta 1916. pri alpinski montanski družbi 1685 K in pri trboveljski oružbi pa ie 1087 K. — Da so razmere pni našiti rudnikih tako slabe in žalostne, ni kriva samo vojna, temveč tudi slabe piače, kakršne je oružba skozi vsa leta svojim delavcem plačevala. To dolgoletno slabo mezdno razmerje je dovedlo do tega, da so delavci in njih družine danes skoraj nagi, bosi in nimajo k ati kuhati. Produkcija napraim rudnikom v Lju-bnu pri nas ni šia zelo nazaj. Kakor kaže statistika, je v Ljubmškem okraju produciral en rudar leta 1915. 22i6mtc. premoga, v letu 1916. pa 2100 mite., to je za 116 mtc. manj kakor leta 1915. V celjskem okraju pa je produciral en rudar leta 1915. 2182 -mtc. in leta 1916. pa 2152 irntc., to je komaj 30 mtc. manj kakor leta 1915. Ce pa je šla produkcija nazaj, potem temu niso kriva delavci, 'temveč veliko pomanjkanje hrane ter delavne razmere: vozovi so polomljeni, proge v jami razdrte, lesa ni do v el j, da bi se jame v dobrem stanju vzdrževale, motor, ki je preje vlačil 60 do 80 vozov, vleče danes komaj 30 do 40 voz. Kar je preie lahko en delavec opravil, narode seaaj s težkim trudom dva ali trpe. Trboveljska rudokopna družba pravi v svojem dopisu, aa sedaj dela z efektivno izgubo. V vojnih ietah 1914. je družba napravila 1,293.169 K, v letu 1915. 1,356.622 K, v letu 1916. pa 2,170.691 K čistega dobička, kar kaže, da družba ni v nevarnosti. Nasprotno pa je delavec porabil vse svoje prihranke, če jih je kaj imel: prodajali so ure itd., da so dobili kak vinar za nabavo živil. Razventega so izgubili svoje edino in najboljše premoženje, svojo delavno moč. To je resnična efektivna izguba delavstva. Sodrug Sitter je tudi dokazoval, da služijo n. pr. rudarji pri rudniku na vzhodnem revirju J. v Trbovljah kljub 40% zvišanju plače in 'kljub 20% draginj-ski dokladi komaj 4.95 K povprečno na dan. Generalni ravnatelj Bedak je izvajanjem sodr. Sitterja ugovarjal in je končno izjavil, da je družba voljna dati k obstoječi 20 odstotni dra-ginjski dokladi še 30 odstotkov, tako da bi dra-ginjska doklada znašala 50 odstotkov,, pričenši s 13. januarjem 1918, za nazaj pa .je pripravljena plačati pavšalni znesek za kopača iin enake delavce 15 K, za učne kopače in enake deiavce 12 K, za vlačilce in enake delavce 10 K, za delavke in mladoletne delavce 8 K. Razventega je družba pripravljena, po 10. marcu 1918. zvišati draginjsko doklado ponovno za 20 odstotkov, tako da bo znašala draginjska doklada 70 odstotkov, to pa pod pogojem, če bo ministrstvo dovolilo, da plačuje železnica premog dražje. Obstoječe zvišanje plače za 40 odstotkov in obstoječa draginjska doklada, ki znaša za delavca in delavko
1	K za delavnik, za ženo 50 vin. in za otroke 25 vin. ostane 'kakor do sedaj. Za čezumo delo je družba pripravljena plačati 50 odstotkov več. Ce delavec vsled slabih delavnih razmer slabo zasluži, Lina pravico, da se pritoži pri obratnemu vodju ali ravnatelju; če pa je pritožba upravičena in se jej ne ugodi, se delavec laliko pritoži . na revirni urad, kateri potem zadevo preišče in ukrene, da se delavčevi pritožbi ugodi. Delavci in delavke opekarne in cementne tovarne dobe vsakega 1. in 15. v mesecu Izplačan zaslužek. Do daljšem razgovoru med komisijo in zastopnikom rudnikov so zastopniki delavcev izjavili, da vztrajajo pri popolni svoji zahtevi ter naj komisija o delavskih zahtevah razsodi. Komisija je potem po dolgem posvetovanju razsodila, kakor so predlagali rudniški zastopniki, torej tako, kakor je zgoraj navedeno.
Politični pregled.
= Pogajanja v Brestu Litovskem. Dunaj, 20. januarja. C. kr. korespondenčni urad poroča iz Bresta Litovskega: Neanško-avstrijsko-ruska in nemško-avstrijsko-ufcrajiinska gospodarska komisija sta imeli včeraj daljše seje, ki so imele zadovoljiv uspeli. Razgovor delagaoij Avstro-Ogrske, Nemčije in Ukrajine o političnih zadevah se je nadaljeval dopoldne in popoldne.
= Iz državnega zbora. Proračunski odsek poslanske zbornice je v soboto obravnaval proračun ministrstva notranjih zadev. Poslanec dr. H e i 11 n g e r je z ozirom na zasluge uradništva v poslovanju tekom: vojne nasvetoval, naj se tisti uradniki, 'ki imajo plačo višjega razreda, pomaknejo v višje činovne razrede, če so dobro 'kvalificirani Minister notranjih zadev grof T o g g e n b u r g je opozarjal na težke naloge politične uprave v sedanjem vojnem času. Vendar pa da je uradnišfvo bilo kas svoji nalogi. Protekaijski sistem, ki je — kakor minister priznava — igral v politični upravi preje neko gotovo vlogo, je sedaj baje popolnoma izključen. Glede preskrbe beguncev se je storilo marsikaj vzornega. Z ozirom na pritožbe proti policiji Politične uprave priznava minister, da so se zgodili pogreški, da pa ne obstoji danes ničesar več, kar hi moglo dati povod opravičenim pritožbam. Internacij ni več. Razpravljajoč o pritožbah proti cenzuri, je izjavil minister, da je skušal najti za cenzuro gotove smeri; odredil je, da se o vseh stvareh, ki se tičejo notranjepolitičnih razmer, postopa tako, kakor pred vojno. Nasprotno pa se mora v časih, v katerih živimo, vse ono. 'kar je v zvezi z vojnimi razmerami, z armado v ožjem zmislu in z operacijami arma-
de, in vse, kar je v zvezi z našo vnanjo politiko, to je vse, kar vpliva na zvezno politiko, kar bi moglo otežkočiti ugoden uspeh vojne, prepustiti tudi v bodoče presoji cenzure, zlasti strokovnim oenzorjem ministrstva vnanjih zadev. Minister stoji glede cenzure na stališču, da gotove stvari zelo škodujejo, če se publicistično izrabijo, in da je v splošnem interesu, če ne pridejo v javnost. Minister je avtentično trdil, da Lioyd George čita vsak večer en avstrijski iin en ogrski časopis, ter je končno razpravljal o ukrepih na zdravstvenem polju. Poslanec grof B a r-b o se je ujedal, da ministrstvo notranjih zadev: proti češkim in jugoslovanskim državo ogrožajočim tendencam ne nastopa s potrebno ener-žijo, da baje protežira Slovane na škodo Nemcev, kar vzbuja v nemškem prebivalstvu veliko nevoljo. Govornik izjavi, da bo vsled tega glasoval proti proračunu. Poslanec prof. H a 1 b a n (Poljak)' se je pritoževal o zlorabi internacij, konfinacij in evakuacij ter zakona o vojnih dajatvah. Zahteval je, naj vlada prepreči vsako protizakonito vmešavanje vojaških oblasti v, upravne zadeve. Poslanec K r a f t (nemški na-cionalec) je sekundiral grofu Barbu ter je resno trdil, da je cenzura nasproti slovenskemu časopisju bolj prizanesljiva kakor nasproti nemškemu. Kraft je končno vprašal ministra, kdaj se bo tudi v Avstriji dovolilo sežiganje mrličev. Potem je bila seja zaključena.
= Avstro-Ogrska odgovori na WHsonovo poslanico. Z Dunaja se oz zanesljivega vira poroča, da bo minister vnanjih zadev grof Czer-min v kratkem odgovoril na zadnjo Wilsonovo poslanico.
= Vojna med Avstro-Ogrsko in Kubo. Vsled
vojne napovedi Kube avstro-ogrski monarhiji je prevzel zastopnik Španije v Havani varstvo naših državljanov in 'interesov na Kubi.
= Zborovanje jugoslovanskih deklarantov.
Kakor se hrvatskim listom poroča, nameravajo jugoslovanski politiki sklicati v Ljubljano shod vseh jugoslovanskih politikov po zgledu praškega zborovanja čeških politikov. Shod bo sklenil manifest jugoslovanskemu ljudstvu, v katerem se bodo obrazložili cilji jugoslovanske politike. Na shod se povabijo vse politične stranke v jugoslovanskih deželah, tudi take, ki ne stoje na stališču majniške deklaracije.
= Jugoslovani v tujini V Ženevi živeči Jugoslovani so imeli pretečeni torek zborovanje, ki je poteklo precej burno. Sprejeta je bila resolucija ki izraža obžalovanje, da niti Lloyd George niti WMson, v svojiih govorih niti z besedico nista omenila avtonomne jugoslovanske države, ki bi obsegala Srbe, Hrvate 'in Slovence.
= Ustavodajni zbor v Rusiji Petrograškla agentura javlja dne 18. januarja: Ob štirih popoldne je 'osrednji 'izvršilni odbor delavskih, vojaških in kmečkih sovjetov otvoril ustavodajni zbor v Tavriški palači. Pričakujejo se velike manifestacije.
= Kusm ustavodajni zbor razpuščen. Petrograd, 19. januarja. Ustavodajni zbor je po poldrugournem posvetovanju glasoval proti izjavi izvršilnega centralnega odseka. Boljševiki so se nato odstranili. Ustavodajni zbor ni hotel odobriti načina, kako vodijo Sovjeti, ki so zapustili zbornico, mirovna pogajanja. Ob 4. zjutraj so pomorščaki zborovanje razgnali. Danes bo izšla odredba, ki razpušča ustavodajni zbor.
= Boljševiki aretirali r unionskega kralja. Reuterjev urad razširja poročilo petrograških listov, da je sovjet ljudskih komisarjev sklenil aretacijo rumunskejga kralja, katerega so baje že prepeljali v Petrograd.
= Ljeniin odstopi? Londonski »Daiily Ohromele« poroča iz Petrograda, da namerava Lje-njin odstopiti. Njegov naslednik bo ljudski komisar Trockij. Med Ljenjinom -in Trockim so nastale baje bistvene politične diference.
— Ruska državna posojila razveljavljena. Petrograška agentura poroča: Sovjet ljudskih komisarjev je dne 14. januarja sprejel načrt na-redbe, glede razveljavljenja vseh vnanjih iin notranjih ruskih državnih posojil od 14. decembra naprej. Decemberski kupon se izplača. Isto tako se razveljavi državna garancija za podjetja in naprave raznih vrst, ki jih je dovolila prejšnja vlada. Manjši posestniki notranjih posojil v znesku pod 10.000 rubljev prejmejo dosmrtne rente v znesku dosedanjih obresti. Hranilnic se ta na-redba ne tiče. Naredba se predloži osrednjemu izvršilnemu odboru v odobrenje ,
Anglija in Rusija. Reuterjev urad poročat Odgovarjajoč na neko interpelacijo o diploma-tičnih odnošajih Anglije in petrograške vlade je Balfour v parlamentu izjavil: Mii te vlade de faeto al i de jure nismo priznali, a neobhodno potrebne posle opravlja naš agent po navodilih našega petrograškega poslanika na neoficielen način. Vlada boljševikov je imenovala Ldtvi-nova za svojega zastopnika. Mii nameravamo na enak način stopiti ž njim v neoticielne odnošaje. Nabokov, prejšnji zastopnik Rusije, ostane naj-brže v Londonu. Sedanje stanje je očividno nepravilno in začasno se v teh odnošajih ne more vršiti običajno diplomatično delo. Vsekakor pa je to še najboljša pot, da se zadovolji trenotnim potrebam.
= Japonci v Vladivostoku. Reuterjev urad poroča: Kakor objavlja vojno ministrstvo, je neka japonska vojna ladja odplula v Vladivostok.
— Afera CaiUa«tx. Pariška Agenca Havas poroča: V Italiji najdeni dokumenti v aferi Cail-
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 18.
laux so prispeli v Pariz ter so bili izročeni preiskovalnemu sodniku Bouchardonu. Preiskovalni sodnik je v soboto popoldne zaslišal bivšega ministrskega predsednika Brianda.
= Protirepublikansko gibanje v Franciji. Sobotna seja francoske poslanske zbornice je bila zelo burna. Po ostri kontroverzi med poslancema Ponguetom in Pugliesi Contijem je zbornica sprejela naslednji dnevni red: »Zbornica ostro obsoja rojalistične spletke in vse državljansko vojno pospešujoče poskuse, ki merijo na to, da se v očigied sovražnika dežela razdvoji, ter preide, izražajoč vladi zaupanje, na dnevni,red«. Ministrski predsednik, ki je izjavil, da sprejme dnevni red, je izvajal, da je vlada sklenila preganjati vse protirepublikanske spletke, naj si bodo bonapartične ali monarhistične, ali naj pridejo od kateregakoli državljana, v katerega giavi bi se porodila misel, snovati v lastno korist zaroto proti republiki Oni del dnevnega reda, ki izraža vladi zaupanje, je bil sprejet s 404 glasovi proti 1 glasa. Potem je bila seja zaključena.
= Angleški parlament. Uradno poročilo o tajna seji angleške zbornice javlja: Po govoru ministrskega predsednika Lloyda Georgeja je bilo drugo branje zakona o spopolnitvi armade brez glasovanja odobreno, nakar je bilo zasedanje odgodeno. — Anglija je odklonila priznanje samostojnosti Finske republike.
= Amerika za mirovna pogajanja. »New-york Herald« poroča: Državni tajnik Lansing je na neko vprašanje v senatu odgovoril, da bi Amerika ne odklonila predloga za direktno mirovno pogajanje katerekoli vojujoče se države.
= Socialistična zborovanja v Avstriji Pod tem naslovom po'roča berlinski »Vorwarts«r
V	Ljubljani še je vršil deseti kongres jugoslo- • vanskih socialistov. V zvezi z referati sodrugov Petejana in drja. Tume se je bavil s stališčem stranke napram avstrijski državi. Sprejeta je bila resolucija, ki pozdravlja rusko revolucijo kot prvo v resnici proletarsko revolucijo, obžaluje razpad .internacionale ter zahteva, da se čim prej zopet vzpostavi; za avstrijske narode se zahteva ujedinjenje vseh hrvatskih, srbskih in slovenskih ozemelj v avtonomno državo z da-lekosežno samoupravo v okviru avstrijske državne zveze. Zmaga entente bi dovedla do imperialističnega vmešavanja na Balkanu, ki bi znatno otežkočilo duševni, gospodarski in kulturni razvoj jugoslovanskega ozemlja. — Centralistično krilo češke socialne demokracije, t. j. majhna češka minoriteta, ki v nasprotju s češkoslovansko socialno demokracijo vztraja na enotni organizaciji proletariata v Avstriji, se je sestala v Brnu na državno konferenco. Ta je zahtevala, naj se parlamenti pritegnejo k mirovnim pogajanjem, in zahtevala je pravico sa-moodločevanja tudi za češki narod, ki bo vsled svoje demokratične preteklosti sam najbolje odločeval o svojih interesih in ki se bo tudi ogibal odcepljenju delov drugih narodov od njih celote.. Češko delavstvo bi se moralo rešiti odvisnosti od meščanstva ter zediniti za boj proti nacionalizmu. — Konferenca se je izjavila za Zimmenvald, hoče pa ostati v dobrih odnošajih z vsemi socialističnimi smermi. Pozdravila bi simpatično eventualno zopetno združenje s če-škoslovansko socialno demokracijo, neče pa slišati ničesar o spojitvi s šovinističnimi češkimi socialci.
Dnevne beležke.
— Znižanje Izmere sladkorja. Iz Budimpešto poročajo: Še le nedavno se je izmera sladkorja znižala za 25 odstotkov. V kratkem pa se bo izmera sladkorja še dalje znižala, ker se zaradi pomanjkanja premoga ni moglo podelati štirih miljonov meterskih stotov sladkorne repe in se je repa pokvarila.
— Hrvatska ladjedelnica. Zastopniki hrvatskih, slovenskih in čeških bančnih zavodov so imeli 15. t. m. v Zagrebu posvetovanje ter so sklenili ustanoviti hrvatsko ladjedelnico pod imenom „Croatia,“ delniška družba za gradnjo ladij. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo izdelal pravila nove družbe. Ladjedelnica, podjetje v velikem stilu, se ustanovi v hrvatakčm Primorju, kjer se je v ta namen že nakupil potrebni svet. Uprava nove družb bo imela svoj sedež v Zagrebu.
— Pri kurjavi ponesrečila. Kurjačeva žena Helena Jernejo v Tomačevem pri Ljubljani je, hoteč skuhati zajutrek, polila drva s petrolejem. Plamen je švignil iz peči ter Jernejčevo na obrazu in na rokah smrtnonevarno ožgal. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico.
— Smrtna nezgoda. Pri zgradbi novega tovarniškega poslopja na Savi je te dni ponesrečil tamkaj zaposleni ruski ujetnik Ciril Nazorov. Nosil je monterju materijal na oder. Na lestvici stoječ je izgubil ravnotežje ter padel z višine na tla. Prenesli so ga v tovarniško bolnišnico, kjer je čez nekaj ur vsled pretresenja možgan umrl.
Vojna.
Dunaj 21. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. — Sef generalnega štaba.
Berlin 21. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno bojišče: Severovzhodno in vzhodno Ypeina trajaio artitjerjski boji dalje, istotako na fronti pri Lensu. Južno od Vendhuille smo pri posrečenem su ku vjeli večje število Angležev. V posameznih odsekih Champagne in ob obeh straneh Moze topniški boji. Severozapadno od Rernisa in v Argon.h uspešni boji naših izvidmh oddelkov. Zadnje dni smo sestrelili 11 sovražnih letal in 1 prevezan balon. — Macedonska fronta: Med Vardarjem in dojranskim jezerom živahno aitiljerijsko delovanje. V dolini Strume boji izvidmh oddelkov, ki so potekli uspešno za B lgare. — Na italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. Na vzhodni fronti nič novega. Von Ludendotff,
Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom!
Zadnje vesti..
Dunajsko delavstvo ni zadovoljno s koncem
stavke.
Dunaj, 21. januarja. Včeraj zjutraj je bilo obveščeno delavstvo, da so se pobotali vod.telji stavkajočega delavstva z vlado. Delavstvo je bilo nujno pozvano, naj prične zopet z delom. Nato so bili včeraj popoldne veliki shodi v lazličnih okraj h Na mnogih shodih je delavstvo burno protestiralo, ker se je stavna končala. Dai.es dopoldne je bil v »Dda.skcm domu* v Favoiit-nu shod delavstva iz različnih obratov tega okraja. Izražena je bila želja, naj se stavka nadaljuje kot protest proti strankinemu vodstvu, bete v torek naj se prične zopet z deiorn. Tudi v Ftondsdoifu, zlasti v tovarni Fiat, niso danes še pričeli z delom, simerinšat delavci stavkajo še dalje. Ohoto poldneva se je ugotovilo, da traja stavka v večini dunajskih Okrajev še dalje. Razpoloženje delavstva je skrajno razburjeno. Stvorih sta se dve stranki: manjša ki je ostala zvtsta strankinemu vodstvu in ki hoče pričeti z delom, in večja, rad.kalnega mišljenja, ki je za nadaljevanje stavke. K tej zadnji s*u-p ni so se priklopile zlasti žene. Ziasn ddav-stv v mumcijskih m kovmarsiuh obratih hoče stavkati dalje.- V nekateuh okrajih je prišlo na shodih do večjih izgredov.
Dunaj, 21. januarja. Iz Nemčije pride 450 vagonov moke. Ta množina zadostuje za skupno potrebo vsega avstrijskega Civilnega prebivalstva za poidi ugi dan. Toda ta moka je namenjena ie za dunajsko prebivalstvo.
Aprovizacija.
S seje mestnega aprovizačnega odseka.
Položaj glede moke in kruha se ni čisto nič izboljšal in je še vedno pričakovati najhujšega. Oficijelno se razglaša, da ostane krušna racija nezmanjšana in bo le moke za kuho polovico manj. Oficijelni razglasi se pa nikakor ne ujemajo z nič manj oficijelnrni, nakazili moke v. Ljubljani. Kar dobiva sedaj Ljubljana moke, komaj in komaj zadostuje za peko kruha in moke prav nič ne preostaja za kuho. Aprovizacija je ponovno intervenirala pri c. kr. deželni vladi, da nakaže več moke. C. kr. deželna vlada pa dosledno odgovarja, da niti govora ni, da bi dobila Ljubljana več moke. Zagotovitev, da ostane le odmera moke za kuho za polovico zmanjšana, ostaja po obstoječih razmerah le papirnati razglas brez vrednosti in veljave. Mestna aprovizacija potrebuje mesečno še 6 vagonov moke za kuho, da jo je mogoče razdeliti v izmeri zmanjšane, polovične racije, to je po Vz kg na osebo in mesec. Teh 6 vagonov c. kr. deželna vlada ne nakaže! Ce c. kr. deželna vlada ne spremeni svojega stališča, je neodložljiva posledica, da bo aprovizacija primorana zmanjšati racijo kruha, če hoče, da dobi prebivalstvo vsaj malo moke za kuho. Vprašanje moke do danes toraj še ni povoljno rešeno navzlic tolažljivim odlokom c. kr. urada za prehrano ljudstva. Obljubuje se, da bo zadeva tekom prihodnjih dni rešena. Do takrat bo prebivalstvo s skrbjo čakalo na razrešitev krušnega vprašanja. Že naprej se pa lahko reče, da prebivalstvo nikakor ne bo moglo vzdržati, če se racijo kruha ali moke zmanjša, ker je beda in pomanjkanje prišlo v 'talko resen štadij, da že pri današnji odmeri živil trka lakota na duri. Obupna je bodočnost splošne prehrane, ako se bodo razmere vedno slabšale, mesto boljšale. Mestni aprovi-začni odsek se bo še enkrat telegrafično obrnil na c. kr. urad za prehrano ljudstva in nujno zahteval, da se Ljubljani nakaže najmanj 6 vagonov moke na mesec več kot do sedaj. Obenem bo tudi odsek pojasnil neznosni položaj ljubljanskega prebivalstva glede preskrbe s kruhom in z moko. Kakor je bilo razglašeno, prodaja prihodnji teden mestna aprovizacija v vojno prodajalni v Gosposki ulici lešnikovo olje po 47 K za liter. Aprovizacija ima na zalogi večje množine marmelade. Marmelado bo mestna aprovizacija oddajala na izkaznice ubožne prehrane in sicer a K 2 za kilogram. Razpored razdeljevanja se pravočasno v časopisih objavi. Za one sloje, ki nimajo izkaznic ubožne prehrane, bo prodajala mestna aprovizacija marmelado v vojni prodajalni (Gosposka ulica) a K 4.40 za kg. Tudi za to prodajo za razvrstitev se pravočasno objavi. Proti večjemu številu ljubljanskih pekov je dobil mestni magistrat pritožbe, da niso honorirali vse krušne karte z izgovorom, da je moke zmanjkalo. Do sedaj so Imeli vsi peki dovolj moke in bi morali zadovoljiti v polni meri vse svoje odjemalce. Kam so dali peki moko, bo mestni magistrat natančno preiskal in krivce najstrožje kaznoval.
Prodaja mm e. Moka se bode prodajala za stranke od četrtka, 24. januarja do vštetega petka, dne 1. februarja. Na vsako izkaznico se dobi '/2 kg moke za pecivo. Kilogram moke stane !	1 K 18 v. Ostanek moke je napovedati zanesljivo
v ponedeljek, dne 4. februarja.
Go eje meso na turne e Izkaznice C št. 2201 do konca dobe stranke v cerkvi sv. Jožefa v sredo, 211. t. m. pepoldne. Določen je tale red: od pol 2 do 2 žtev. 2201 do 2400, od 2 do pol 3 stev. 2401 do 2600, od pol 3 do 3 štev. 2601 do 2800, od 3 do pol 4 štev. 2801 do konca. 1 oseba dobi J/4 Lg, 2 osebi l|2 kg, 3 in 4 osebe 3/* kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 */4 kg, več oseb 1 */2 kg. Kilogram stane 2 K.
Sveže meso na tumene izuaznice D Štev. 1 do 320 dobe stranke v cerkvi sv. Jožefa v sredo, 23. t. m. popoldne. Določen je tale red '• od pol 4 do 4 štev. 1 do 200, od 4 do pol 5 štev. 201 do 320. 1 oseba dobi V4 kg, 2 osebi */2 kg, 3 in 4 osebe s/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 U kg, več oseb 1 V* kg. Kilogram stana 2 K.
Marmelada na rumene Izkaznice C. Stranice z rumenimi izkaznicami C bodo prejemale marmelado v sredo 23. t. m., v četrtek, 24. t. m., v petek, 25. t. m., v soboto, 26. t. m. in v ponedeljek, 28. t. m. na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V sredo, 23. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, od 2. do 3. popoldne
št. 301 do 400, od 3. do 4. št. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V četrtek, 24. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 700, od 9. do 10. št. 701 do 800, od 10. do 11. št. 801 do 900, popoldne od
2. do 3. št. 901 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do 1200. V petek, 25. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do 1300, od 9. do 10. št. 1301 do 1400, od 10, do 11. št. 1401 do 1500, popoldne od 2. do 3. št. 1501 do 1600, od
3. do 4. št. 1601 do 1700, od 4. do 5. št. 1701 do 1800. V soboto, 26. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1801 do 1900, od 9. do 10. št. 1901 do 2000, od 10. do 11. št. 2001 do 2100, popoldne od 2. do 3. št. 2101 do 2200, od 3. do 4. št. 2201 do 2300, od 4. do 5. št. 2301 do 2400. V ponedeljek, dne ,
28.	t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 2401 do 2500, od 9. do 10. št. 2501 do 2600, od 10. do 11. št. 2601 do 2700, popoldne od 2. do 3. št. 2701 do 2800, od 3. do 4. št. 280- do konca. — Vsaka oseba dobi 1 kg. — Kilogram stane 2 K. — Opozarjamo stranke, naj prineso s seboj dovolj velike posode.
Kako se shrani soljeno prašičje meso. Stranke, ki so prejele zadnje dni soljeno svinjsko meso in ga hočejo shraniti, morajo meso najprej 12 ur v sveži vodi namakati, potem šele ga obesijo sušiti na zrak ali v dim.
Pojasnilo glede preskrbe z mastjo. Na zadnji seji ljubljanskega mest. aprov. odseka je bilo ugotovljeno, da »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine« v zadnjem času ni dobavilo Ljubljani skoro nič prašičev ter da grozi katastrofa glede preskrbe z mastjo. Čutimo se dolžne pojasniti široki javnosti celo letošnjo akcijo glede preskrbe s prašiči, ker je resnica, da je nastopilo skrajno pomanjkanje masti, pri čemur pa ne zadene »Kranj. dež. mesta za vnov. živ.« prav nobena odgovornost ter je nasprotno isto storilo vse mogoče,^ da zasigura prebivalstvo z mastjo oz. prašiči. C. kr. deželna vlada je izdala ukaz z dne 30. septembra 1917. št. 29.009, s katerim so bili dejani vsi klavni prašiči na Kranjskeni pod zaporo ter bili nato po celi deželi rekvirirani potom županstev, pri čemur se je pustilo za preskrbo rejcev 35 kg žive teže prašičev na osebo. Iz zaplembe in zapore so bili izvzeti vsi plemenski prašiči in prašiči za rejo, to pa v vsrho, da se ohrani prašičereja. Vsak rejec bi moral zaplenjene prašiče oddati zaupnikom »Dež. mesta«, da bi jih ti oddali centrali, ki je uredila v smislu sklepa »Deželne komisije« ves civilni konzum po občinah ter bi dobavljala občinam mesečne kontingente. Na Kranjskem je bilo 31. julija 1. 1. uradno naštetih 124.958 prašičev v starosti nad 3 mesece, zaplenjenih pa je bilo v celi deželi ca 14.000 prašičev. Z rekvizicijo so bili prašičerejci zadovoljni, ker se je izvedla zelo blagohotno. Za .civilni konzum bi bilo vsaj za silo zadostovalo 12.000 prašičev ter, bi bilo vse prebivalstvo Kranjske vsaj za največjo silo preskrbljeno z mastjo. Dokler je bila rekvizioija v veljavi, je ljubljansko mesto, kakor tudi podeželske občine prašiče še dokaj redno dobavilo ter je prejela n. pr. Ljubljana na teden tudi po 700 prašičev. Prebivalstvo Kranjske bi se preskrbelo s slanino po maksimalni ceni 8.40 K kg, ako bi ostala rekvizioija v veljavi. Začetkom novembra pa se je začelo nastopati zoper rekvizicijo ozir. zaplembo prašičev, na kar je deželna vlada 10. novembra 1917. preklicala ukaz z dne 30. septembra 1917. »Deželno mesto« je storilo še pred razveljavljenjem zaplembe potrebne korake pri c. kr. deželni vladi in tudi pri gosp. deželnemu predsedniku osebno, da bi se zaplemba prašičev vzdržala. Opozorilo Je na posledice, da bo ljudstvo ostalo brez masti, ako se zaplemba prašičev razveljavi, da odklanja vsako odgovornost za aprovizaciio s prašiči, ako se zaplemba razveljavi in da bo razveljavljenje zaplembe prašičev imelo za posledice nečuveno navijanje cen pri Špehu in prašičih ter da bo škodovalo tudi prašičereji, ker bodo lujdje vsled nečuvenili cen pri skriti kupčiji poklali preveč in tudi premladih prašičev. »Dež. mesto« je hotelo napraviti pri c. kr. uradu za ljudsko prehrano vse korake, da bi se zaplemba vzdržala ter opozorilo na to, da je uspeh mogoč edino, ako se stvar zajame pri viru ter se živi prašiči raz-dele pravilno. Deželna vlada je izjavila, da bi proti takim korakom »Dež. mesta« morala protestirati. Reklo se je, da se bo rekvirirala mast ter da se.bodo določili prisilni dobavni kontingenti prašičev po občinah, če bo potreba. »Dež. mesto« je nato predlagalo c. kr. deželni vladi, naj razpiše prisilne občinske kontingente za prašiče v okr. glavarstvih Krškem in Kamniškem. V Kamniškem glavarstvu je bilo naštetih ca 14.000 prašičev, dobilo pa »Dež. mesto« iz tega glavarstva niti enega, niti mesto Kamnik niti Domžale niso mogle vkljub največjemu trudu zaupnikov dobiti skoro ničesar. Baš tako je »Dež. mesto« predlagalo razpis prisilnih kontingentov v Krškem okr. glavarstvu, ki izkazuje največje število prašičev izmed vseh okr. glavarstev, od koder se pa tudi ni moglo dobiti ničesar po razveljavljenju zaplembe. Kljub prisil-
nim občinskim kontingentom, ki so razpisani po »Dež. mestu« ni dobiti iz omenjenih glavarstev tudi sedaj ničesar. Vsled preklica ukaza z dne 30. septembra 1917. so pričeli rejci po celi deželi sami klati neomejeno ter so zaklali po Dolenjskem ljudje po 5 do 6 prašičev, dočim so jih včasih klali le po dva. Slanino prodajajo pod roko po 30 do 40 K kg, žive prašiče pa po 15 K kg, dasi je še vedno prepovedano in kaznivo prodajati klavne prašiče drugemu kot »Dež, •mestu«. Celo okr. glavarstvo v Kočevju je izdalo nek odlok, v katerem pravi, da sme vsakdo s svojimi prašiči prosto razpolagati. Špeh izvažajo različni prekupci v veliki meri, zlasti iz nekaterih krajev na Dolenjskem, na 'Primorsko in tudi na Štajersko po nezaslišanih cenah ter ga pošiljajo v vagonih pod drvmi. Predvsem se tihotapi mnogo kranjskega Špeha tudi na Hrvaško, od koder ga dobivamo po horendnih cenah nazaj kot ogrski Špeh. Stvar političnih oblasti je, da napravijo tu red, ako že ni prepozno. Ljubljana je prejela od julija 1. 1. do konca decembra 1. h 4072 prašičev, meseca oktobra 1. 1. 945, ker še ni bila sezija, meseca novembra, ko je bila še rekvizicija deloma v veljavi 2024, meseca decembra, vkljub temu, da je bila glavna sezija za prašiče pa le 976 prašičev, ker je bila rekvizioija preklicana, vkljub temu, da je storilo »Dež. mesto« vse mogoče. »Dež. 'mesto se trudi z vsemi močmi ter urgira z nešteto vlogami vse politične oblasti po deželi ,in centrali na Dunaju, da bi preprečilo, da tudi pri prometu z živino ne nastanejo podobne razmere kot pri prometu s prašiči, ker se tudi pri prometu z živino čimdalje manj upoštevajo tozadevne naredbe.
Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
aiiiiiiiiiiinuB«
l^«aaaaabb»«eMKrBneo:3i**ouBaBBQbkai»«i>*5aanaaaiecfcsctaattKihQi
Ečajbeijj zanimiv Sn nall»©8!§i s§ow. j IBustrovanl tednik so:
ki priobčujejo vsak teden msiOflO laESŠ« ffijvšh Slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, Jako	lap	detektivski ro-
HISK, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
„ TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečeri le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SLIKE* bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3'80 pol leta K 7'50 in celo leto 15— K. Naročite si „TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 'številko „TEDENSKE SLIKE* zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska nlica 10,1.
»3BSaaaaa£3B-.:«aasaiiM3
PTbatjIl
Ljubljana, Stari trg28
Moška in žen« ska dvokolesa
Se s staro pnevmatiko
SivaSnS in pisalni stroji, gra mofoni, električne žepne svetilke. &ajteoEJie baSerSJa Posebno nizka ceno m preprodajalce.
Mehanična dfeiaTOica
irsa Starem trg» št. 11.
Izdajat* 1] m odgovorni uredili k :
Josip Pet e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani,
Št. 1061.
RAZGLAS.
Pri podpisanem ipestnem magistratu je razpoložen seznamek onih poslopij, ki so v smislu § 3 zakona z dne 28. julija 1917, dež. zak. st. 40, prosta plačila kanalske pristojbine. Vsakdo ga more od 21. januvarja dalje do 4. februvarja 1918 med uradnimi urami vpogledati v mestni hiši (Galletova hiša, I. nadstropje, soba št. 5, nasproti posvetovalnice) ter lahko zahteva vpis svojega poslopja v ta seznamek, če meni, da bi bilo njegovo poslopje v smislu § 3 cit. zak. oprostiti kanalske pristojbine ; o tej zahtevi, ki jo je prijaviti najkasneje do IS. februvarja 1918, razsoja v prvi stopnji občinski svet in za slučaj pritožbe v zadnji stopnji deželni odbor. Pritožbe je vložiti tekom 14 dni od dneva dostave izpodbijane razsodbe.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 18. januvarja 1918.