111. številka. Ljubljana, v torek 16. maja. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan ifefer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za »vstr o-ogcrske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij an o brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr„ za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. na mcsoe, po SO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., fie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravu U t vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Petdesetletnica preporoda slovenske književnosti. tr—. Nafti politični in književni odnofiaji razvijajo se danes tako, kakor da ne bi več znali, kaj se je vršilo prejšnja desetletja. Radi pozabljamo velikih vodilnih idej, na katerih se je osnovalo naše politično in književno življenje in delovanje, in tudi se ne borimo več s tistim ognjem za te ideje, kakor naši prvoboritelji. Slovenci imamo paziti na dva prevažna momenta v svojem življenju. Jeden moment je političnega značenja, drugi pa književnega. Prvega dosezamo, drugega smo dosegli: politično se borimo za idejal naših probuditeljev, namreč za združeno Slovenijo, književno pa smo se združili v jeziku in v vseh književnih težnjah. Letos bode ravno petdeset let, kar se je preporodila slovenska književnost. Dne 5. julija leta 1843 , to je ravno na dan svetih slovanskih blago-vestnikov Cirila in Metoda, izšla je prva številka Đleiweisovih .Novic", s katerimi se je doseglo mnogo. Z ustanovitvijo .Novic" postala je Ljubljana naše politično središče. To potrebo spoznali bo vsi Slovenci ter so jeli postopati uzajemuo. Za kulturno naše delovanje pa so imele „Novice* še več pomena in važnosti. „Novice" jele so se dejanski potegovati za program osnovatelja naše književnosti, Primoža Trubarja, ki je prvi spoznal in naglašal potrebo združenja vseh Slovencev. Trubar je legel v grob s tem programom in dolgo po njem ni bilo moža, ki bi kvišku dvignil prapor združenja, ki bi pokazal Slovencem pot do tega združenja. Še za lilei-vvetsove dobe, to je o postanku „ Novic", vladala je v nas nezloga. Bohoričica, metelčica in celo danj« čica borile so se za prvaštvo. V jeziku vladal je partikularizem. Sele ko je prišel Janez Bleiweia in je uvedel gajico pri nas, strmoglavil je ž njo parti-kulariate, združil je Slovence v književnem jeziku, a našo belo Ljubljano proglasili so rodoljubi za književno središče vsega slovenskega naroda. Neizmerna je ta zasluga za nas in toli važna, da je ne moremo zadosti oceniti. Šele posledice Bleiweisovih pridobitev pokazale so nam v naših dneh, kolike važnosti je duševno združenje. Saj je znano, kako je ves znanstveni aparat delal za to, da bi se odce- pili jugoslovanski jeziki in da bi se narodu ucepilo prepričanje, da je n. pr. hrvaški jezik kaj posebnega, da je srbski jezik kaj posebnega in da je slo venski jezik Čisto kaj posebnega. Iu vse to se je osnovalo na nedolžnih besedicah: kaj, ča, što. In ni čudo! Saj nam še danes hočejo usiliti jezik .bosen-ski", „hercegovinski" in .Črnogorski"! Ni še temu dolgo, da Be je slovenskemu pisatelju očitalo in v greh štelo, ako je rabil kako hrvaško besedo, češ da je „uzinul", t. j. da je kradel 1 Tako so nam hoteli našo celokupnost razdejati ter nas oddeliti v skupine, katere baje ne spadajo skupaj. Toda prišla je Blovan.ika vzajemnost, ki se je porodila na temelju Bpoznanja istega roda, iste krvi, iBtih običajev in istega jezika, in ta vzajemnost jela je združevati ono, kar so prej razdruževali naši nasprotniki. Dandanes Bmo celo prišli tako daleč, da smo ne Bamo spoznali mi, ampak da je to spoznanje prodrlo v vse slojeve našega naroda, da smo ne samo mi prebivalci slovenskih pokrajin jednorodni in jeduo-krvni člani jtdne skupine, nego da nas od bratov Hrvatov deli samo Sotla, ne pa jezik. To prepričanje, ki prešinja nas in nafte brate preko Sotle, je sad one tendencije, katera je nas književno združila in katera vodi tako daleko, da nas tudi Bpaja z vsemi slovanskimi rodovi. Ako se oziramo dan»s na petdesetletno dobo kulturnega delovanja, smemo s ponosom potrditi, da je pot, ki je odkazana našemu književnemu delovanju in razvijanju, prava in do pravega cilja vodeča. V znamenju književnega združenja vidimo kažipot v vsem javnem delovanju. Le na ta način krepile se bodo naše težnje, le na podlagi tega načela bodemo veljali vsaj nekaj, ker brez tega načela smo ničla v svetovnem gibanju. Mi praznujemo torej letos petdesetletnico svojega književnega in smemo reči tudi kulturnega preporoda. Kakor da bi slučaj hotel, poslal je dični Janez Bleivveis ravno na god svetih slovanskih bla-govestnikov prvo številko novega glasila Slovencem, na god Bvetib bratov Cirila in Metoda, katerih imena h tu naš program. Petdeset let je temu! In kako bodemo praznovali bvoj preporod? „Slovenci, ne pozabite, da ste sinovi matere Slave", zaklical nam ju vladika Slomšek; Slovenci, ne pozabite, tako jim kličemo mi, da ste to, kar Bte postali in pridobili, postali in pridobili le b tem, da ste se čutili sinove jedne matere Slave. Osnuje naj se poseben odbor, slovenski razumniki združite se in proslavite ta velevažni kulturni moment tako dostojno, kakor so ga proslavili pred nami nafti bratje Hrvati. Deželni zbor kranjski. XIV. (popoludanska) seja dne 13. maja 1893. leta. Ob 3. uri nadaljevala se je ob 1. uri pretrgana seja. Predno se je prestopilo na dnevni red, naznanil je posl. Šuklje nujni predlog, kateri je podpisalo 14 naroduih poslancev, glaBeč se : Vis. dež. zbor naj sklene: a) Ker se vsled mnogih dodatnih kreditov, dovoljenih tekom tega sesijskega oddelka, kaže izdaten primanjkljaj nasproti svoječasnemu proračunu deželnega zaklada za leto 1893., pooblašča se dež. odbor, da pokrije primanjkljaj iz blagajničnih preostankov, oziroma polom kreditne operacije, katera pa ne sme prekoračiti svoto 50.000. gld. b) Kredit, dovoljen pod XIII. poglavjem, 1. naslovom .Potrebščine" deželnega zaklada ter namenjen za „podpore po uimah poškodovanim" zvekfta se od 4.000 gld. na 6.000 gld. Po kratkem utemeljevanji nujnosti in stvarnem utemeljevanji, v katerem je navedel posl. Šuklje v tem zasedanji dovoljene izdatne podpore, bil je predlog vzprejet brez ugovora. Posl. dr. Tavčar poroča v imenu upravnega odseka o načrtu novele k zakonu z dne* 26. oktobra 1887. I., dež. zak. št. 2, 1888. I., — agrarski zakon. Pročitavši precej obBežno in utemeljeno poročilo, predlaga v imenu odseka: V poročilu dež. odbora obseženi načrt novele k zakonu z dne 26. oktobra 1887 se vrača dež. odboru z nalogom, da ga — uvažuje kolikor mogoče pomisleke upravnega odreka in visoke vlade, in pred vsem uvažuje, da lokalne razmere za določene slučaje z vso silo zahtevajo upeljavo pravega in na vse strani določenega in uatančno obmejenega Bumarnega postopanja — primerno prestroji in v prihodnjem zasedanji k razpravi z nova predloži. — Predlog se vzprejme. LISTEK. Gostilna ob veliki cesti. (Ruski apiaal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik.) (Dalje.) — Kaj je, rekel je Akim, dvignivši glavo: — ali ni prišla? — Prišla je, odgovoril je starček. Pri vratih stoji . . . — No, pošlji jo Bem. Starček je Šel ven, mignil Avdotji z roko, rekel ji: idi, in sedel zopet na klop. Avdotja je trepetajo odprla dveri, prestopila prag in obstala . .. Akim jo je gledal. — No, Arefjevna, zaČ6l je: — kaj bodeva sdaj delala? — Kriva sem, zajecljala je. — Eb, Arefjevna, vsi Bmo grešni ljudje. Kaj bi govorili 1 — On, zlodej, pogubil naju je oba, rekla je Av-dotja z zvenečim glasom, in solze so se ji vlile po lici. — Akim Semenič, tega ne puščaj tako, tirjaj novce od njega. Mene ti ni treba biti žal. Pripravljena sem izreči pod prisego, da sem mu novce posodila, j Lizabeta Prohorovna je bila pripravljena, najin dvor prodati, zato naju je oropal . . . Tirjaj novce od njega. — Jaz ne smem tirjati novcev od njega, rekel je Akim mračno. - — Obračunila sva. Avdotja se je začudila. — Kako to? — Tako pač. Ali veš, nadaljeval je Akim, in oči so se mu zažarile: — ali veš, kje sem prebil noč? Ne veš? Pri Naumu v kleti, na rokah in nogah zvezan, kakor oven, tako sem prebil noč. Hotel sem mu hišo zažgati, toda zaBačil me je, Naum namreč, jako okreten je. Danes pa se je pripravljal, da me odpelje v mesto, a pomilostil me je; torej mi ne priatoja, da bi tirjal novce od njega. Kako pa naj tudi tirjam novce od njega . . . Kdaj Bem pa vzel od tebe novce na posodo, rekel bo. Ali naj rečem, žena mi jih je iz podpolice vzela in odnesla tebi? Da, dejal bo, tvoja žena. Arefjevna, ali ti ni nič do govorice? Molči raje, dejali ti bodo, molči. — Kriva sem, Semenič, kriva, zašepetala je znova potrta Avdotja. — O tem ne govoriva, rekel je Akim po kratkem molku: ali kaj bodeva midva delala? Hiše zdaj nimava več . . . Novcev tudi ne . . . — Bodeva že kako prebila, Akim Semenič, Lizabeto Prohorovno poprosivfl, ona nama pomore, Ktrilovna mi je obetala. — Ne, Arefjevna, le sama jo prosi s Kirilovno vred, ve Bte jagodici z istega polja. Poslušaj, kaj ti pravim: ti ostani tu, z Bogom; jaz ne ostanem. Sreča, da nimava otrok, sam pa menda ue bom poginil. Ce jo človek sam, ni reven. — Semenič, ali nameravaš zopet blago prevažati? Akim bo je trpko zasmejal. — Izvraten voznik sem, res je Glej, našla si mladenča. Ne, Arefjevna, to res ni prav, ženiti se, za to utvur starec ni. Jaz samo radi tega nečem tukaj oBtati, ker nečem, da bi u prstom kazali za manoj ... ali razumeš ? Molit pujdem za svoje grehe, Arefjevna, gl^j, tja pojdem. — Kakšne grehe imaš, Semenič ? rekla je Avdotja boječe. — Jaz že vem zanje, žena. — Komu boš pa mene ostavil, Semenič? Kako bom Živela brez moža ? — Komu bom teb« ostavil? Eb, Arefjevna je za časa Coatineca županovanja na mestnem magistratu razobesila prvič narodna trobojnica, — t deželnem zboru kranjskem, v državnem zboru, v trgovinski zbornici, v obrtnem društvu — sploh povsod, kjer je bilo treba zanesljivih značajev, delavnih mož in bistrih glav, dokler se ni prostovoljno odpovedal, da živi na starost mirno procul negotiis. O priliki petindvajsetletnega obstanka obrt Bega pomožnega društv.t, katero vodi še sedaj, odlikoval ga je cesar z zlatim križcem za zasluge, najlepše odlikovanje pa je veliko spoštovanje, katero si je g. Horak stekel v vseh krogih. Častilcem, ki bo se včeraj poklonili sla vijencu, se pridružujemo tudi mi in z nami ves narod slovenski in od srca želimo: Bog obrani vrlega narodnjaka še mnogo let! — Domače stvari. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Bolj ko kedaj je umesten ta poziv od današnjega dne naprej, ko bodo prve srebrne krone pričele romati po svetu. Naj bi mu se torej vsak zaveden Slovenec, ki more utrpeti vsaj jedno krono, dejansko odzval in prvo srebrno krono, ki mu pride v roke, poklonil prekoristni naši šolski družbi. Dobro bi bilo, če bi povsod kak rodoljub prevzel nabiranje takih darov. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) izročila je danes „Narodna Tiskarna" v smislu sklepa zadnjega občnega zbora 200 kron ter postala tako pokroviteljica naše šolske družbe. — (Volilni shod), kateri je sklical gosp. drž. poslanec dr. Ferjančič v nedeljo v Vipavi, bil je prav dobro obiskan ter so je gosp. poslancu temeljem njegovega poročila, katero priobčimo v jedni prihodnjih številk v celoti, izreklo zaupanje navzočih volilcev in zahvala. Vprašanji stavili sta se na g. poslanca le dve: od g. deželnega poslanca Lavienčiča zaradi uravnave Vipavskih voda in od g. župnika Hladnika zaradi ponarejanja vina. — (Demonstracija proti narodnim barvam.) Omeuili smo že v našem listu, kako netaktno sta se obnašala dva voditelja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva glede* venca s slovenskimi barvami, ki so ga poklonili nekateri gasilci svojemu umrlemu tovarišu Kavčiču. O tej zadevi se nam poročajo še nekatere podrobnosti. O. Oerber je zahteval celo, da se venec odnese iz sobe, kjer je ležal pokojnik na mrtvaškem odru, g. Doberlet pa je zahteval, da se mora venec zasuti v jamo, ker ni mogel zabraniti, da se je venec položil vsaj na krsto. Niti prošnje gosp. Schantla, vodje II. oddelka, niso omečile trdega germanskega srca Dober-letovega. Ogorčeni gasilci so potem venec shranili. — Ta slučaj nam jaBuo kaže, kakšno mišljenje vlada vsaj v vodilnih krogih našega prostovoljnega gasilnega društva, ki pod firmo humanitarnosti žali narodni čnt ogromne večine svojih društvenikov. Skrajni čas bi bilo pač, da se pokaže dotičnim gospodom, kako je treba v središči Slovenije spoštovati naš jezik in naše barve in zlasti se usojamo opozoriti na to nag »lavni mestni zastop, ki tako radodarno podpira sicer prepotrebno, a po nepotrebnem naš jezik in narodnost prezirajoče društvo. Ne tajimo, da ima sedanje vodstvo zasluge za društvo in za povzdigo gauiltttva v deželi sploh, a to mu Še nikakor ne daje pravice, da dosledno pozablja zahteve najnavadnejšega takta. Nemško gasilno društvo I. 1893. v Ljubljani — to je pač pravi anakronizem, da ne rabimo ostreje besede. — (Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani) imelo je v nedeljo občni zbor ter razpošilja sedaj svoje poročilo za 1. 1892. Društvo je imelo lani 8 častnih, 49 podpornih in 512 pravih, vkupe 569 članov in 11 vajencev. Pri bolniškem oddelku je bilo lani 6581 gld 74 kr. dohodkov, k katerim je prišteti še dobiček pri kur-sib raznih efektov v znesku 1495 gld. 53 kr., trosko v pa 5158 gld. 03 kr., pri podpornem oddelku je bilo dohodkov 3447 gld. 87 kr., kursni dobiček je znašal 1899 gld. 41 kr., troškov pa je bilo 1353 gld. 55 kr. Društvo izdalo je torej v praviloma določene svrhe 5520 gld. 72 kr., vse imetje pa je koncem leta znašalo 85352 gld. 15 kr. H koncu naj še omenimo, da je to poročilo v dokaz posebne naklonjenosti napram slovenskim članom tiskano samo v nemškem jeziku. — (Porotniki za drugo porotno zasedanje,) ki se prične dne 5. junija pri dež. kot porotnem sodišči v Ljubljani bo bili izžrebani: Gg. J. Svoboda, lekarnar; L černe, zlatar; A. Frohlicb, hišni posestnik; F. Pečnik, dež. uradnik; A. Putrich, gostilničar in hišni posestnik; A. Mikuž, trgovec in hišni posestnik; K. Till, trgovec; J. Jerman, trgovec in hišni posestnik; K. Hmterlechner, čevljarski mojster; Fr. Čuden, urar in zlatar; J. Kozak, me--ar in hišni pusestnik; M. Krenner, vodja stavbin-ske družbe; M. Pušnik, not. kandidat; J. Muruik, tajnik trg. zbornice in dež. odbornik; J. Kordik, poslovodja; J. Skofhb, trgovec; V. Nolli, stotnik v pokoji; O. Bamberg, posestnik tiskarne in tovarne; F. Faleschini, stavbinski mojster in hišni posestnik; P. Schleimer, hišni posestnik; J. Juvan, prevoznik in hišni posestnik; A. Ledenig, trgovec; J. Javor-nik, hišni posestnik; K. Altman, trg. knjigovodja; J. Pleivreis, hišni posestnik; Fr. Kaš, trgovec, vsi v Ljubljani. A. Krenner, hišni poa. in tovarnar v Škofji Loki; J. Stare, hišni pos. in pivaruar v Kamniku; M. Maver, pivarnar; R. Krisper, trgovec; V. Globočnik, notar in J. Golob, gostilničar, vsi v Krauji. J. Leveč, hišni posestnik v Mengišu; M. Brile), trgovec in T. Frdblich, pivarnar, oba na Vrhniki; A. Kravanja, posestnik in trgovec v Cerknici. Kot namestniki bili bo izžrebani: Gg Fr. Mulaček, trg. pomočnik; J. Malin, hišni posestnik; J. Vidic, vrvar in hišni posestnik; P. Velkovrh, trgovec z moko; F. Krsnik, knjigovodja; U. Zupa-nec, trg. pomočnik; Ig. Korošec, gostilničar in hišni posestnik; J. Mavec, pekovski mojster in hišni posestnik; J. Terpinc, prevoznik, gostilničar in hišni posestnik, vsi v Ljubljani. — i I) o I e n j s k a železnica) General no vodstvo drž. železnic dovolilo je podjetnikoma bratoma Redlich in Berger, da smeta začasno prevažati z lokomotivo materijal na progah kilometer 0 do 14, to je mej Ljubljano in Grosupljem in od kilometra 33 do 49 mej Grosupljem in Kočevjem. Ker sta mostova čez Ljubljanico in čez Gruberjev kanal do malega dodelana, bode se torej pričel v kratkem lokomotivni promet na omenjenih progah. — (Iz Begunj pri Cerknici) se nam piše: Tudi z MeniŠije je odšlo 2. t. m. nekaj ljudi) v Ameriko. Bog jim daj obilo sreče! Kopanje za vodovod se je pri nas že pričelo. Delo je prevzel g. Loučarič, baje isterBki Slovenec. Delavci so njegovi ožji rojaki. Spretni in čvrsti delavci so vsi, tako da delo hitro napreduje. V treh mesecih bode baje vse končano. Čast in hvala vsem, ki so pripomogli v to, da Meniševci dobimo p r e -potrebne vode. — Lepo hišo Obrezovih dedičev v Cerknici je na javni dražbi kupil gosp. A. Kravanja, trgovec v Cerkuici, rodom goriški Slovenec. — (Iz Št. Jurija ob južni železnici) se nam piše: V nedeljo zborovala je pri ,,Cestnem Jožetu" naša podružnica sv. C>rila in Metoda. Poleg domačih članov došlo je tudi nekaj gostov iz Celja, Žalca, Ljubljane itd. in zlasti lepo število odličnih narodnih dam. Vender smo iz Celja po vsej pravici pričakovali še vačje udeležbe. Načelnik podružnice, veleposestnik g. Fr. Pisanec iz Vezovij otvorii je zborovanje s primernim govorom, v katerem je poživljal zlasti kmetsko prebivalstvo, naj se tesno oklene prepotrebne nuše šoluke družbe. Zares v srce pa nas je ogrel prekrasni govor gosp. župnika Al. Krefta iz Kalobij, ki je v gorečih besedah izvajal, da so nam v boju za narodni obstanek posebno potrebne štiri lastnosti: značajnost, pogum, delavnost in jediuost. Bog živi uzornega duhovnika in rodoljuba! G. dr. Ros i na iz Celja navduševal je navzoči narod za dražbo, slikajoč mu bedno stanje koroških rojakov-trpinov, katerim je v prvi vrsti namenjena naša pomoč. Po končanem zborovanji razveseljevali so nas domači gg. pevci s slovensko pesmijo. Za družbo nabral je pri shodu neumorni blagajnik g. Fr. Braunseis uštevši uplačano udnino 56 gld. Odbor volil se je per acclamationem stari, delegatom za glavno Bkupščino pa g. župnik Kreft. — (Nova zmaga.) Pri občinski volitvi v Tokačevem pri Slatini zmagala je narodna stranka sijajno v vseh treh volilnih razredih. S tem je padla zadnja nemškutarska trdnjavica v okolici Slatinski. — (Novo bralno društvo.) C. kr. na-mestništvo v Gradci je z odlokom z dne 26. aprila t. 1. dovolilo ustanovitev B Katoliškega slovenskega bralnega društva ,Mir" pri Veliki Nedelji." — (Novo ganil no društvo) ustanovilo se je v Logarovcih pri Ljutomeru. Novo društvo bode imelo slovensko poveljevanje; načelnikom je bil na občnem zboru voljen narodni posestnik g. J. Farkaš. — (Okrajni odbor Celjski) kupil je letos devet bikov plemena z murskega polja ter jih izročil zanesljivim živinorejcem v okraju za pleme-njenje in to za polovico laBtnih troškov. V treh letih je okrajni zastoj ormslil okraju 25 bikov tega plemena. — (Cesarjev dar.) Presvetli cesar je iz svoje zasebne blagajue daroval za pogorelce Znh mičem pri Podkloštru 1000 gld. — (Razpisane službe.) Na Ljubljanski c. kr. strokovni šoli za lesni obrt razpisano je mesto učitelja za risanje z letno plačo 840 gld. Prosilcem se je izkazati, da so zmožni slovenščine. Prošnje do dne 15. junija na ministerstvo za bogočastje in pouk na Dunaj i putom vodstva strokovne šole v Ljubljani — Pri okrajnih sodiščih v Muran-u, Aflenzu in Liezenu izpraznjena so mesta okrajnih sodnikov. Prošnje do 28. t. m. pri predsedstvu okrožnega sodtAča v Ljubnem (Leoben). 1 v s Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda! -k --4- Razne vesti. * (Poliub je strup.) tako ie vsaj pred kratkim dokazal neki zdravnik in s tem vzpodbudil slovečega italijanskega fuijologa in antro|>ologa Lom-bnma, da je začel prikovati pnatauek in pomen poljuba. Ali ho bile Lombrnsove preiskave v tem oziru tudi |>raktične, izvedeti bo šele iz knjige, katero pripravlja. Toliko je gotovo, da se Lombrosu zdi polju DO van |e jako neumno, v čemer mu pritrjajo razni kauibalci, katerim so poljubi neznana stvar. Sicer pa |e Lombrnso, Četudi sloveč učenjak, že star gospod in torej ne več dovzeten za sladkosti poljuba — tudi če bi ga dobil, kar pa ni prav verojetno. * (Velik požar) uničil je tovarno za izdelovanje trakov v Saint Etiennu Škoda se ceni na dva milijona frankov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 16. maja. Namestništvo naznanja v posebnem razglasu, da so za volitve v občinski svet določeni nastopni dnovi: za IV, razred 29. t. m.; za III. razred 2. in 3. junij; za II. razred 5. junij; za I. razred 9. junij ; za vseh šest volilnih okrajev v okolici 11. junij.—Progre-sovci so silno razburjeni, ker je za volitev IV. razreda določen samo jeden dan in to le od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne, dočim je doslej bilo navadno, da sta za volitev tega razreda bila določena dva dneva. Dunaj 16. maja. ,Wiener Ztg.u naznanja zaroko nadvojvode Jožefa Avguština z bavarsko princezinjo Avgusto. — Delegaciji skluani na dan 25. t. m. — „ Vaterland" javlja, da se vrne po prihodnjem konzistoriju nuncij Galimberti v Rim in da pride na njegovo mesto Monako vski nuncij Agliardi. Praga 16. maja. Koncem včerajšnje seje dež. zbora naznanil dež. maršal, da se bo zaustavila proračunska debata in v sredo začela razprava o punktacijski predlogi glede Trutnova. Mladočehi se silovito uprli. Grof Schoiiborn kričal: To je škandal! na kar so Mladočehi odgovarjali z: Izdajalci! Veleposestniki so izdajalci! Hrup je bil tako velik, da je moral dež. maršal sejo zaključiti. Praga 16. maja. V adresni komisiji utemeljeval Gregr svoj načrt. Veleposestniki predlagali, naj se prestopi na dnevni red, češ da bi bila adresa umestna samo ako bi bili tudi Nemci za državno pravo češko pridobljeni. Line 16. maja. V deželnem zboru na-svetoval Kbenhoch, naj se razveljavi vladni ukaz, da jediioletni prostovoljci ne sinejo biti člani dijaških društev. Razprava o tem predlogu bo jutri. Budimpešta 16. maja. V poslanski zbornici odgovoril niinisterski predsednik "We-kerle na interpelacijo Polonvijevo rekši, da ima vojno ministerstvo pravico prepovedati udeležbo pri kaki slavnosti. Budimpešta 1(>. maja. Apponvi inter-peliral domobranskega ministra, ali vzdržuje svoj ukaz, s katerim je domobrancem prepovedana udeležite v pri razkritju hon vedskega spomenika, vzlic temu, da se je obljubilo, da ne bo političnih demonstracij. Poručilo upr. odseka (poročal posl. dr Tavčar) o § 3. letDega poročila dež. odbora: B. Agrarne razmere — vzelo ae je na znanjp. Poal. Povše poroča v imenu upr. odseka o samoBtulnem predlogu poslanca šukljeja o preskrbo-vunji kratkih pokrajin s pitno vodo. Velika je res vsota videti na prvi hip, računi se, da bi vsa dela veljala do 500.000 gld., a podjetie je vreduo napora dež- zbora in država gotovo ne bode odrekla svoje podpore. Upravni odsek predlaga: Predlog posl prof. Sukljeja in drugov o pre-skrbovanji kraških pokrajin s pitno vodo se izroči dež. odboru z naročilom, da izposluje pri visoki vladi kar najhitreje mogoče, da visokoista predloži državnemu zboru posebeu načrt zakona za preskr-bovanje kraških pokrajin s pitno vodu in sicer na podstavi, da se pokritje vrši po načinu državnega melioracijskega zaklada po prispevkih države, dežele in udeležencev. Ko je posl. dr. Papež precej obširno podpiral predlog, Be vzprejme brez ugovora. Posl. dr. Tavčar poroča o predlogu c. kr. deželne agrarske komisije v Ljubljani zaradi pogodbe glerić naBtavljeoja potrebnega zemljemerskega osobja pri agrarskih operacijah. Ker je upravni odsek preverjen, da taka pogodba utegne vender le kaj koristiti, predlaga: 1.) Naj se odobri predležeči načrt dogovora z nasvetovanirai spremembami, 2 ) dež. oJboru daje se pooblastilo, da sklene dogovor. Predlog se vzprejme in se prestopi v podrobno razpravo dogovora, ki obsega 8 paragrafov. § 1. določuje, da dež. odbor kranjski prepušča nastavljauje za zemljemerska dela pri agrarskih operucijah potrebnega tehniškega oBobja c. kr. dež. komisiji za agrarske operacije na Kranjskem pod pridržkom, da je za vsako nameravano nastavljenje posameznih tehničnih morij dobiti prej njegovo pri trditev. Istotako sme Be ulu?b n t odpoved kakemu nastavljenih tehnikov, kakor premestitev kakega teh tehnikov v drugo deželo zgoditi le sporazumno z deželnim odborom kranjskim. v § 2. določuje, da se za plačevanje zemljemerskega osobja, za napravo morebiti Se potrebnih zemljemerskih iustrumentov in rekvizitov itd. dovoljuje c. kr. dež. komisiji za II. polletje I. 1893. nepreko-račeu kredit v znesku 7 500 gld. in za leti 1894. iu 1895. nejirekoračeu kredit letnih 15.000 gld. § 3. govori o načiuu nakazovanja plačil in nagrad, za katere poslednje je treba pritrditve dež. odbora; § 4. o povračilu svot, izdanih na podstavi dovoljenih kreditov; § 5. o dolžnostih c. kr. dež. k< misije giedć naznanil dež. odboru za nakazana plačila i. t. d.; § 6 o nadzorovalni pravici dež. odbora; § 7. o določitvi plačil zemljemercev in tehniških pomočnikov, poljskih doklad in potnih povračil; § 8. konečno določuje, da se prejemki od dež. odbora doBlej nastavljenega zemljemerskega osobja z dnem 1. julija 1893. prevzemć na račun kredita, dovoljenega c. kr. deželni komisiji za leto 1893. C. kr. dež. komisiji ostane prepuščeno, sedanje službene pogodbe tega osobja potom dogovora s tem osobjem primerno prenarediti, eventuvaloo v imenu dež. odbora službe odpovedati. kako ovonš, res Prav potreben ti je tak mož, kakor sem inz, in sse star ter uničen. Kako pa 1 Prebila si prej, prebodeš tudi hh|)i*ej. In kar nama je še posestva ostalo, vzemi ki je . . . — Kakor ve*, Semeuič, rekla je Avdotja žalostno, ti to bolje ves. — R^s je. Samo ne misli, da se srdim na tebe, Arefievna. Ne, čemu se srditi, ko stvari . . . Prej je bilo treba stvar premisliti. Jaz sam sem kriv in — kaznovan. (Akim je vzdihnil.) — Ni ga posla brez truda. Star sem že, čaB je misliti na dušo. Sam GohjhkI me je izpatnetoval. Glej, jaz stari bedak sem hotel z mlado ženo srečno živeti .. . Ne, brate starce, ti raje moli, in z glavo bij ob zemljo, in trpi in posti se . . . Zdaj pa pojdi, mati moja. Zelo sem truden, zaspal bom nekoliko. In Akim se je hropeč iztegnil na klopi. Avdotja je zadetkoma hotela nekaj reči, stala je, pogledala ga, obrnila se in odšla ... Ni pričakovala, da se bo stvar tako gladko izvršila. — Kaj, ali te ni pretepel? vprašal jo je Petrovič, sedeč ves zgubau na klopic«, ko mu je prišla vštric. Avdotja je sla molče mimo. — Glej, ni je tepel, rekel ju starec za-se, nasmehnil se, razmršil brado in ponj uh al duhana. (Koneo prib.) Vse določbe dogovora so se vzprejele z nasve-tovanimi spremembami. Potem se je vzprejela se nastopna resolucija: Dež. odboru se naroča, da dogovora prej ne sklene, dokler mu niso podana vse garancije, da se s pričetkom leta 1894. ustanovi tretji krajni koini-sarijat; istotako se mu naroča, da svojega v § 1. tega dogovora pridržanega pritrjenja nikdar ne izreče, če ni dokazano, da je dotična osoba vešča slovenskemu, ali kakemu drugemu slovanskemu je* ziku in nemškemu jeziku v besedi in pisavi. (Konec prih.) Politični razgled. Motrame dežele. V Ljubljani, 16. maja. JJeielni »bor Češki, V včerajšnji seji deželnega zbora češkega stavili bo poBlauci dr. Vašatv in tovariši predlog, naj se za dežele krone češke ustanovi posebno najvišje sodišče v Pragi. Predlagatelji ee sklicujejo: na dež. red iz I. 1627., kateri jamči deželam češke krone popolno samostaloost, torej tudi v pravosodji; potem na to, da je okrožje apelacijskoga sodišča v Pragi do kouca 18. stoletja obsegalo razen Češke tudi Moravo in Šlesko; da se je pozneje pravosodje centraliziralo ne da bi bile to dovolile češke dežele; da se pri najvišjem aodišču na Dunaji ne spoštuje Čl. XIX drž. osn zak.; da je vlada pri tem sodišču izključila češki jezik in je predsednik Stremavr s svojo naredbo z dno 5 decembra 1892 storil na rodu če-kemu sramoto, imeaujoč niegov jezik tujim. — V včerajšnji seji razdelilo se je poslancem tudi poročilo odseka za okrajne in občinske zadeve glede* vladne predloge o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutuovu. Ker v odseku ni dobil potrebne večine niti vladni predlog, niti predlog posl. Trkala, niti predlog Mladočehov, podali so Trkal, dr. Pacak in Plener za vsako strauuo poBeben miuoritetoi predlog. Ker ima deželni zbor rešiti še deželni proračun, m verojetno, da pridejo punktacijake predloge še v tem zaaedanii v posvetovanje. Hrvatske razmere. Včeraj smo povedali, da bo se Zagrebški uradniki B prostovoljno44 sešli na poseben shod in tam »prostovoljno* izjavili, da so iz prepričanja Madja-roni. Kolike vrednosti je ta prostovoljna izjava, vidi se iz tega, da so že nekateri udeležniki doposlali .Hrvatski" doneske za dom dra. Starčevića. To je jasen dokaz, kako prostovoljno so se sešli uradniki. — Javili smo tudi včeraj, da je bd odstavljen vodja orfanotrofiju dr. Matina, ker je agitiral za opoz'cijo-nalnega kandidata. Ista usoda zadela je tudi kateheta dra. L. Jambrekovića, ker je glasoval za opozicijonalnega kandidata. Iz tega je vidno, kako volilno svobodo imajo hrvatski uradniki in kako opravičeno je začudenje, da so take razmere sploh mogoče v habsburški monarhiji. Vzlic temu pa, da na uradnike, naj so še tako dobri rodoljubi, ni moči računati pri volitvi v prvem volilnem razredu in je torej madjaronskemu kandidatu — kakor se čuje, kandidiral bo zopet tranefuga dr. Piiverić — večina skoro zagotovljena, vzlic temu postavila je opozicija po želji neodvisnega prebivalstva tudi v tem okraju svojega kandidata in to v osebi prof Tadeja S m i -i' i k I u h a , slovečega in v vseh krogih jako popularnega zgodovinarja. llazkritje honvedskega spomeniku. Najboljši prijatelji Madjarov priznavajo, da se utegnejo v nedeljo pri razkritji honvedskega spomenika v Budimpešti primeriti neljube demonstracije, vzlic temu, da se je vlada na vse mogoče načine trulila, da bi to preprečila. Madjari so silno razburjeni, ker bo parlament pri razkritju zastopan samo po majhni deputac-ji, še bolj pa jih jezi, da od vlade nihče ne bo prišel in da je vo.no mini sterstvo prepovedalo častnikom in vojakom, tudi hon-vedskim, udeležiti se slavnosti. Ker so Madjari ne samo jako občutni, ampak tudi nebrzdani, je lahko mogoče, da se v uedeljo kaj primeri, kar bi moglo biti usodepolnega pomena. Srbske novice. Radikalci so že postavili svoje kandidate za večino okrajev in se marljivo pripravljajo za volitev v skupščino. V Delemgradu kandidira zopet Pasič — Volilci Beligrajski izrekli so na posebnem Bbodu novemu načelstvu zaupanje; karakteristično je to, da je prišlo na shod nekaj takih volilcev, ki so prej agitirali za liberalce, sedaj pa glasovali za zaupnico radikalnemu načelstvu. — V četrtek se pelje kralj Aleksander iz Požarevca v Kladovo, kjer se snide s svojo materjo, kraljico Natalijo. Kralj in kraljica oHtaneta v Kladovu tri dni. Kdaj pride Natalija v Beligrad, še ni določeno, a čuje se, da še prej, nego se bo sešla narodna skupščina. Bolgarsko sobranje* Včeraj je bilo bolgarsko sobranje ob navzoč-noBti Ferdinanda Koburžana in njegove soproge slovesno otvorjeno. Predvčerajšnjim je bila slovesna služba božja. Prebivalstvo je prirejalo Koburžanu iu soprogi njegovi glasne ovacije, zvečer pa veliko bakljado. Da zna Stambulov take stvari s pomočjo orožnikov in biričev jako spretno uprizarjati, to je pokazal že večkrat. Poslanci imeli so pred otvoritveno sejo zaupno posvetovanje in kot kandidata za predsedstvo nomiairali Petkova, za podpredaedstvo pa Antonova. Francija in Ni*o*emska» Berolinski vladni krogi so močno vznemirjeni. Nizozemci poznajo pohlepnost, s katero gleda nanje Nemčija in ker ne žele1 postati deležni dobrot nemškega državljanstva, iščejo zaslombe pri Franciji. Berolinski listi vedo povedati, da inspicirajo francoski častniki nizozemske trdnjave, in sicer na povabilo nizozemske vlade. Tako je francoski polkovnik Haillot v spremstvu generala Kromhauta, poveljnika nizozemskega ženijskega oddelka, in polkovnika Ecka, predstojnika oddelka za trdnjave v nizozemskem vojnem ministerstvu, natančno ogledal Amsterdamsko trdnjavo, v katero ne smejo brez mi-nisterskega dovoljenja niti nizozemski častniki. Neka francoska ladija je prišla z dovoljenjem nizozemskega ministarstva v Zuidersko jezero in častniki te ladtje merijo tam dan na dan, kako zagotoviti jezero z novimi trdnjavami še bolj nego je že. Zveza mej Francijo in Nizozemsko bila bi velikanske važnosti v slučaji nemško-francoske vojne, ker bi tako bilo Francozom mogoče operirati proti ustju Wesere in Labe. Dopisi. Iz JL J ubijane, 16. maja. [Izv. dop.] (Ivan N. Ho rak.) Včeraj praznoval je jeden najodličnej-ših slovenskih rodoljubov, Ljubljanski meščan in posestnik gospod Ivan N. Hord k svoj osemdeseti rojstni dan. Redka starost in redka slavnost! Malokomu je usoda tako mila, da se more zdrav in trden na dubu in telesu ozirati na tako dolgo dobo občekoristnega in uspešnega delovanja. Z gospodom Horakom pa včerajšnjega dneva niso praznovali samo njegovi bližnji sorodniki, ne samo Ljubljanski meščani, mej katerimi je on jeden najodliČ-nejših, ampak sploh vsi narodni krogi, kateri poznajo zasluge slavljenčeve za slovensko stvar. Več kakor petdeset let je tega, kar je prišel korenjak Moravan Jan Horak v naše stolno mesto in začel tukaj izvrševati rokovičarsko obrt. S svojo vestnostjo, marljivostjo in poštenostjo pomagal si je kmalu do posebnega ugleda v obrtnih in sploh narodnih krogih, kajti skromni rokovičar ni bil samo izvrsten obrtnik, ampak tudi navdušen Slovan in goreč rodoljub ter se je koj iz začetka svojega bivanja mej Slovenci oklenil z vso ljubeznijo narodne stranke in jej ostal zvest do današnjega doc Tedaj je vladal v Ljubljani najgrši nemškutarski birokratizem, kateremu je mrzilo vse, kar je bilo slovenskega. Horak je tedaj začel nagovarjati Ljubljanske obrtnike, naj ne zatajujejo svoje narodnosti, naj se upro nemškemu birokratizmu in naj skrbe za svoje gmotno blagostanje neodvisno od vladajočih krogov. Horak je tedaj deloval na to, da si obrtniki ustanove svoje posebno pomožno društvo in posrečilo se mu je. Šestintrideset let je tega, kar imajo Ljubljanski obrtniki svoje pomožno društvo, drugo v celi Avstriji. Koliko je to društvo v teku teh let pomoglo in koristilo obrtnikom, tega ni možno popisati 2 besedami, v to bi bilo izpisati vse društvene knjige. To društvo je pravi spomenik Horakovega delovanja — s tem je rečeno dovelj. S takim delovanjem pridobil si je slavi jenec splošno spoštovanje iu zaupanje, postal je voditelj narodnih meščanov in veren sodelavec Janeza Bleiweisa. Oče naroda slovenskega ni zamudil dneva, da bi ne bil stopil v Hora'-iovo pro-dajalnico v Židovskih ulicah, m isto tako redni obiskovalci so bili drugi narodni odličnjaki kakor dr. (1 ista, V. C. Supan, Svetec itd. Tu so Be vršili marsikdaj jako važni pogovori in delali znameniti eklepi, katere je kakor drugi tako tudi Horak potem v svojem krogu izvrševal z njemu lastno energijo, previdnostjo in neomahljivostjo. L 1865. ustanovil je U-nI k takozvano meščansko stranko v Ljubljani in jedino tej stranki, oziroma nje vodji Horaku je bilo zahvaliti, da je dobila Ljubljana po smrti Ambroževi narodnega župana dra. C o sto. Kot voditelj narodnih meščanov skrbel je Horak tudi za njih materijelno blagostanje. Tako je prevzel meščansko vojašnico v Trnovem, na pol podrto in po prejšnjem vodstvu društva prezadol-ženo, ter v nekaj letih plačal dolgove, popravil in prezidal vojašnico tako, da sedaj ustreza vsem za-htevam. Društvenikom daje vojašnica sedaj skoro petodstotno rento. Naravno je, da so meščani klicali tako spretnega in delavnega moža na vsa odlična mesta, katera so imeli oddajati. Iu Honik je delal, delal na vso moč in brez prenehanja, v mestnem zboru Ljubljanskem — Horak je izpoaloval, da ae Narodno zdravilo. Tako se strne imenovati bolesti nteSujoče, mišice in Jivce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-ovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici 90 kr. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh steklenic se ne pošilja. 2 (18—7) Zalivala. Slavna kranjska hranilnica je blagovolila podariti bO goldinarjev za ograjenje in obdelovanje tukajšnjega Šolskega vrta in za vrtno orodje. Za ta velikodušni dar se podpisano šolsko vodstvo prav lepo zahvaljuje. SoKkn vodstvo Sv. Križ pri I.Iti jI, 9. dan maja 1893. Janko N. Jeglič, voditelj. Umrli so v LJubljani: 12. maja: Jožef Ježek, mizarjev sin, 8 let, Poljanska cesta št. 37, škarlatica. — Jožef Mamici, mizar, 37 let, Poljanski nasip It. 50, plučnica. 13. maja: Franc Skubic, delavcev sin, 7 meBecev, Struliške ulicu št. 14, božjast. 16. maja : Amalij >• Fabiao, trgovčeva hči, 16 BMseeev, Cesarja Jožefa trg št. H, meningitis. V d e i e 1 n i bolnici: 11. maja: Janez Mlakar, delavec, 33 let, jetika. 12. maja: Jakob Pečevnik, delavec, 46 let, jetika.— Apolouija Hokas, gostija, 63 let, emphvsema pulm. — Leopold Čeh, krojač, 38 let, tuberkuloza v grlu. — Feliks Vidic, železniški uradnik, 44 let, fractura coinplicatea, con-tussio et commutio cerebri. 13. maja: Janez Starabačnik, delavec, 36 let, vnetica ledvic. — Janez Krašovic, kajžarjev sin, 3 leta, davica. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 15. maja 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-fi mu. 733"7 mm 733*3 mm 110° C si. svz, 23 8» C si. jzh. 16 0° C si. jzh. jasno jasno jasno 000 dih. gld. ■ 98*90 — gld. 97*65 97-HO n 97-35 n 117 — i 116-HO 96-45 96-10 n 979 — "~~ •» 980•— n 336 — 332 10 n 12395 n 124- n n 9-79'/, n 98) n 5-82 i» 5-82 n 60-377, " " n 60-42«/, Srednja temperatura 16*8 , za 8*9* nad normalom. lED-uLr^ajsfeSL boiza due" 16 maja t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... Srebrna renta ..... Zlata renta...... 4*/4 kronska renta . . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije .... Lordon ....... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... De 15. maja t I. 4°/„ državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. Državno srečke iz I. 1864 po 100 gld. . . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska papirna renta 5°/o -..... Dnnava reg. srečke 5°/0 P° 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4* ,°/o vdati zast. listi. Kreditne srečke po 100 gld...... Rudollbve srečke po 10 jrld...... Akcije anglo-svst. banke po 200 gld. , Tranmajr-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . sDpraMštvo M Naroda" uljudno iiaziiii.il j is tem potoni, d» Ne l»o«le oziralo I« na inttt oziaauilu, o/.i« roma vprašanja, katerim fe priložena poštna znamka /a odgovor. Trgovina x mešanim blagom proda se takoj v nekem trgu na Dolenjskem. Natančneje se izvč ustno ali pitnueno pri Anionu .Vlu jceii-u ¥ Moloitiiii^ii. 1,518 — 1) 148 gld. — kr. 197 . 50 TI 115 „ 15 J) 128 ; 5 U 71 n 121 „ 20 n 19« . — n i5i ; 26 n n 264 „ — n 27& p©Bft©6X Velikanska nesreča zadela je 7. t. m. vse prebivalce vasi Z a ho m c e pri Ziljski Bistrici. S strahovito naglostjo razSirjajoč se velik požar je do tal pokonftal 67 poslopij, veliko Živine in vse blago. — Škoda se ceni nad 140.000 gld, vsa zavarovalnina pa znaša le 19.000 gld. Podpisani odbor prosi vse rodoljube, tem, v največji bedi živečim ponesrečenim kmetovalcem, gosta&em in poslom pripomoči in v/.prejema zahvalno vsak dar. Bistrica na Zilji, dne 14. maja 1893. Pomožni odbor: F. pl. Mottoni. Janez Snabel. predsednik. Gostilna „Pri Tončku" na Martinovi cesti štev. 35 pri Ljubljani, občina Vodmat, (517) se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Taki, ki resno na to reflektujejo, blagovolijo naj se obrniti na gosp. Ignacija Erscheu-a v dlški st. 66. Prodaja hiše. j Hiša v Kniipovsali, občina Jled-vode, v dobrem Htanu, z lepim vrtom in posebnim vrtičem se proda po nizki ceul. Več se izve pri A u ton n Končan-u v Knapoviah nt. 11. (519—1) | BENDIK'S Aederfdr/-: , V lovski in mokri Jesenski '' dobi moči je doseči mehkega i u suhega obuvala lamo tedaj, če se rabi F. BENDIK-ova v St. Valentina (Nižja Avstrija) patentovana, napremočna redilna mast za usnje ;>\ ki se rabi pri obuvalu na Najvišjem dvoru že nekaj let, kakor , tudi za svetljenje in vo*6enJe T istega c. kr. iaključno privilegirana svetilna tinktura za usnje katera ne pušča barvo ter je izkušana od c. in kr. državnega vojnega ministerstva in je v rabi v o. in kr. vojaki in največjih prevoznih po«IJet|ih. Cona svetilni tinkturi za usnje: I redilnl masti za usnje: Vi pušica . . . gld. —'80 1 kilo . . . steklenica I:. 1 steklenica št. 2 Btek'enica St. 3 gld. 1-20 —•80 —•40 —•20 pušteo 74 pusice V8 pušice —•40 . . —20 , • . --lo V vseli večjih mestih monarhije v zalogi. — Glavna zaloga v LJubljani pri Schuiisnlg-u ĆLt Wel»er-Ja; v Krmi ji pri Pettan-u; v Radovljici pri Iloman-u; v Celfl pri R. Stieger-ju. (965—18) Nv»rl se pred ponarejanjem. Jedino pravo prirejanja pristuje F. Bendiku v St. Valentinu. Zobni zdravnik SCHWEIGER stanuje (47—19) v hotelu „Prl jflaličl'* II. nadstropje, SI. 25—26. Ordinujo vsak dan od 9.—12. ure dopolu- dne in od 2.—5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od V,10.—■/,!. ure. Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje. C. \i glavno ravnateljstvo avstr. drž, žetoic. Izvod iz voznega reda ^T-elisL-c-neg-a. od. 1. d. o 31. xao.a.Ja 1S9 3. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem časa. Odhod is Idubljane (juž. kol.). Ob 12. url OA minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Solnogra :", Inomost, Lino, Ifil, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franco* e vare, Karlove vare, Pragu, Draždane, Dunaj via Amstetten. Ob 7. url 06 minnt zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon« tabel, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Ljubno, Dunaj, Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob U. uri 50 minut dopoludne osebni vlak - Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Line, lat-lil, Ba* dejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Izubijano (juž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varoV, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Lin ca, Ischla, Ljub nega, Celovca, Franzensfeste* Trbiža. Ob U. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soltiograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnegs, Beljaka, Celovca, Frauzensfeste, Pontabla, Tibiža. Ob 9. url 27 minut sveder osebni vlak s Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Idubljane (drž. kol.). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 || popoludne v Kamnik. „ 6. „ 50 „ sveder v Kamnik. „ 10. „ 10 „ zvečer v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod v IJubljano (drž. kol.) Ob 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 16 i, dopoludne iz Kamnika. II O. n 20 „ zvečer iz Kamnika. „ O. i, 55 || sveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski čas je krajnetnu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—105) Izjava. Iv.juvljava tem potom izrecno, da sva jedino le ml dva izumila naš (520—1) pristni Finger-jev Pkii pirci pcoc in da se isti proizvaja i 1 jik-ho le v najini tovarni za Plzuski pivni grenfiec in da se izvaža direktno 1« od mijiii«*< Ntrniii. Prosiva torej, da se no bi najin izvrstni proizvod, ki je uveden v celi monarhiji, zamenjaval z drugimi |>ijjk'-iiiiii jednakega imena in da bi se v slučaji potrebu obračalo