Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo SO Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan c|ntra| razen ponedeljka la dneva po prazniku.
b Urednlitvo In npravai Kopitarjev« 6, Llubljana. = | Redazione, Amminlstrazlonet Kopitarjeva 6, Lnbiana. I i	Telefon 4001—4005.	1
AbbonamentI: Me«e 12 Lire; Estero, me-•• 20 Lire, Edizlone domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P J Lubiana 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pe» le inserzioni.
Filiali! Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicHU di provenlenza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A„ Milana
Boji za Pelrograd na višku:
Vkljub slabemu vremenu se vsi napadi na vzhodu uspešno razvijajo
Nemci potopili 24 angleških ladij s 145.000 tonami
Nemško vojno poročilo
Bom, 12. sept. AS. Iz Moskve prihajajo poročila, kj pravijo, da tamkaj priznavajo, da je položaj Petrograda zelo resen. V mestu so nemška letala v zadnjih dneh napravila ogromno škodo.
Helsinki, 12. septembra. AS. Moskovska »Pravda« objavlja članek o obrambi Petrograda in pravi, da so ne vseh cestah v Petrogradu zgrajene barikade in sleherna hiša je spremenjena v utrdbo. Člankar »Pravde« zaključuje svoj članek z naslednjimi besedami:
»Mi smo v nevarnosti, toda nič in nikdo ne bo mogel zmagati našega kolektivnega poguma.«
Sovjeti so v zadnjih dneh zapustili še nekaj baltskih otokov, ki so jih še imeli zasedene.
Po zadnjih poročilih, ki so prispela semkaj, so nemške čete že vdrle na ceste v predmestju Petrograda, kjer se razvijajo najhujši boji že po ulicah. Istočasno pa nemško težko topništvo in nemško letalstvo stalno razbija vse pasivne in aktivne obrambne postojanke v Petrogradu. Finski listi pišejo, da bi naj bil imel Vorošilov v obročn okoli Petrograda zbranih štiri do pet milijonov mož, predvsem civilistov. Ti civilisti bi se naj vojskovali ramo ob rami z rednimi boljševiškimi četami in z redno vojsko, ki jo v obkoljenem Petrogradu računajo na 30 divizij.
Berlin, 12. septembra. AS. Podporočnik sovjetske vojske, ki je bil pred kratkim ujet, je izjavil, da je sovjetsko vrhovno poveljstvo vrglo v prvo črto vse svoje razpoložljive oddelke. Tudi v Sibiriji ni več rezerv. Če bi Japonska napadla, tedaj bi bil sovjetski odpor na vzhodu nemogoč. Sovjetski častnik je tudi izjavil, da se je sovjetska vo.jskav že od pomladi pripravljala na vojno proti Nemčiji. V avgustu ali pa najkasneje v začetku septembra, to je takoj po žetvi, bi sovjetski oddelki napadli Nemčijo.
Berlin, 12. septembra. AS. Objava, ki izvira iz vojaških krogov na smešen način zavrača trditve angleške propagande, ki pravijo, da je nemško vojno poveljstvo določilo ta ali oni rok za padec Petrograda. Kijeva ali pa kakega drugega važnejšega križišča na vzhodnem bojišču.
Nemški vojaški krogi izjavljajo, da bodo Vedno samo Nemci tisti, ki bodo določali datume in roke in prav nikdo drugi na svetu.
Bukarešta, 12. septembra. AS. Poročilo romunskega letalskega poveljstva pravi, da so sovražni lovci napadli skupino romunskih bombnikov, ki so leteli v spremstvu lovskih letal.
Romunska skupina pa je takoj prišla v protinapad in je sestrelita 14 sovjetskih lovskih letal vrste »Rata«, cela skupina sovjetskih lovskih letal pa je štela 15 letal. Spopad je bil izredno silovit, toda romunska zmaga je bila popolna. ker se je 14 sovjetskih letal zrušilo v plamenih in samo enemu sovjetskemu lovskemu letalu se je posrečilo pobegniti.
Berlin, 12. sept. AS. DNB objavlja, da so v noči na 12. sept. angleška letala preletela obrežne pokrajine v severni Nemčiji in vrgla nekaj zaži-galnih in rušilnih bomb. Protiletalsko topništvo je sestrelilo en sovražni bombnik.
Hitlerjev glavni stan. 12. sept. AS Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile objavlja:
Na vzhodu potekajo vse napadalno operacije vkljub slabemu vremenu in težavnim ozemeljskim razmeram dobro.
Kakor jc bilo že s posebnim uradnim poročilom objavljeno, so podmornice v severnem Atlantiku napadlo velik konvoj, ki so ga ščitile kor-vete in rušilci. V konvoju je bilo 40 ladij.
V	žilavem boju so podmornice dosedaj potopilo 22 parnikov s skupno 135.000 tonami, dve nadaljnji ladji r skupno 11.000 tonami sta bili torpe-dirani. Treba je računati tudi i njihovo izgubo. Sovražni konvoj podmornice še naprej napadajo.
V	boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju je letalstvo ponoči potopilo jugovzhodno od Grcat Varmoutha v močno zastraženem kouvoju tri tovorne ladje s skupno 21.000 tonami.
Na istem pomorskem področju so bombe poškodovale lahko angleško križarko, severovzhodno od Almwieka pa trgovsko ladjo Ostala bojna letala so v nizkih poletih i bombami v polno zadela visoko peč pri Midleshourghu. prav tako pa so bombe zadele tudi pristaniške naprave na vzhodni obali otoka.
Stražarski čolni so v Rokavskem prelivu v obrambi konvoja odbili napade skupine angleških hitrih čolnov. Potopili so tri napadajoče hitre čolne. Obalno topništvo vojne mornarice jc poseglo v boj in je od podilo ostale čolne. Vsa vozil« tega konvoja so že poškodovana dosegla svoj cilj.
Angkškn letala so ponoči z majhnim učinkom napadla severno nemško obalo. Civilno prebivalstvo ima nekaj žrtev, nekaj oseh je liilo ubitih in ranjenih. Protiletalsko topništvo jo sestrelilo dva sovražna bombnika.
Attacchi r i usciti su Malta,
della R. Aeronautica Caifa e Cipro
BoIIettino No. 465:
II Gran Ouartiere delle Forze Armate comunica:
Le basi aeree e navali di Malta sono state efficacemente bombardate la notte seor-sa da unita della Regia Aeronautica. Altri nostri velivoli hanno eolpito raffinerie a C a i -fa provocandovi notevoli inccndi e 1'aeroporto di L a r n ac a nella isola di Cipro.
II nemico ha compiuto nuova incursione aerca su P a 1 e r m o. Ouattro morti e dodici feriti tra la popolazione; alcuni edifici dan-neggiati.
Africa settentrionale: sui fronti terrestri, attivita di artiglierie e di elementi avanzati. Apparecchi italiani e germanici hanno attaccato depositi e sistemazioni diefnsive a Tobruch e Marsa Matmh, hanno ccntrato campi di aviazione avanzati cd impianti fer-
Obsežne obrambne priprave na Japonskem
General Jamada vodi celotno japonsko obrambo
Tokio, 12. septembra. AS. Uradno je bilo objavljeno, da je bil ustanovljen poseben generalni Štab za splošno narodno obrambo. Na čelu te cesarske ustanove bo general Jamada, ki bo tudi odgovoren za obrambo Koreje in Formose. Novi ustanovi poveljuje general, ki si je v japonskem vojaškem življenju priboril velik sloves.
General Jamada je tedaj prevzel vso odgovornost do vladarja za obrambo Japonske, Koreje in Formose, prav tako pa tudi ozemlja na Sahalinu. To imenovanje pomeni, da bo general Jamada vrhovni povel.jniii japonskih oboroženih sil v slučaju izbruha splošne vojne, prav tako pa bo tudi nadziral delovanje glavnega generalnega štaba. To imenovanje je bilo objavljeno po avdienci vojnega ministra, generala toga pri cesarju. Po avdienci je bila namreč pri vojnem ministru konferenca voditeljev vojske in mornarice, nakar so se vsi podali ponovno v cesarsko palačo.
Glasilo zunanjega ministrstva »Shugai«, ki JSesto izraža mnenje samega zunanjega ministra, piše v posebnem članku, da bi se vsa viseča vprašanja med Japonsko in Ameriko morala obširno posebej proučevati. Še vedno je prilika, da se Japonska in Amerika izogneta oboroženemu spopadu. List poudarja, da je cilj trojne zveze ta, da bj se ohranil mir in da se ne bi razširila sedanja vojna. Toda Amerika izvaja premočan pritisk na Japonsko, ta pritisk pa se je zlasti povečal, ko se je Japonska zvezala z evropskimi državami. Ja-
ponska pa ne želi ničesar drugega, kakor da se uvede doba trajnega miru in prospeha v Aziji.
Tokio, 12. 'septembra. AS. List »Niči-Niči« komentira zadnji Churchillov govor in pravi, da bo japonska politika vedno stremela za tem, da se Angležem in Amerikancem odvzamejo posesti, katerih so se s silo polastili. Anglija je najprej zasedla Indijo, nato pa si je prisvojila Malajsko otočje, Birmo, izropala Hong-Kong in razširila svoj vpliv na vso Kitajsko. Amerika pa je zasedla Filipine in Guam, obe velesili pa s teh sVojih oporišč motita mir na Tihem oceanu. Anglija in Amerika morata zapustiti ta
fosestva, ker ne leže v območju njunega živ-jenjskega prostora. Angleži in Amerikanci naj vedo, da Japonska ne bo oklevala prodirati proti jugu, vendar pa se bo pri tem omejila na področja, ki o nujno potrebna za njen prospeh in za prospeh azijskih narodov.
Japonski cesar prevzel povelfstvo nad vso oboroženo silo
Newyork, 12. sept. AS. Japonski cesar je prevzel osebno poveljstvo nad celokupno japonsko oboroženo^ silo. Ta novica, ki je prišla iz Tokia, je napravila v vsej Ameriki izredno velik vtis.
Churchill priznava težave, s katerimi se bori
Sovjetska Rusija
Rim, 12. sept. 8. List »L'Aroi« piše: Med številnimi Churchillovimi govori, ki jih je v zadnjem času imel, je posebno zanimiv zadnji, iz katerega se dajo razbrati te zanimive ugotovitve: t. Precejšen del tovarn streliva, železa in jekla Sovjetske Rusije le padel v sovražnikove roke. Sedanja sovjetska vojna industrija ne more več pokriti vseh potreb za oskrbovanje sovjetskih čet, ki so v boju. 2. Anglija se mora pripraviti na resne Srtve, da bi pokrila ruske potrebe. Enako je z drugimi državami Ce bodo Združene države hotele izpolniti nalogo, ki so si jo same nadele, bodo morale preobraziti svojo industrijo in skrčiti zno va domačo porabo. »Kar se nas tiče, je treba pri čakovati precejšnjo omejitev dobav za preskrbo vojske, ki prihajajo Iz Amerike, med drugimi tudi letal.« 3. Kolikor se tiče prevoznih potov za bodoče oskrbovanje Sovjetske Rusije, bo o tem govora na moskovski konferenci, ki je bila že nekajkrat odložena Pot bUozI Severno Ledeno morje v Arhangelsk bo onemogočil led, pot po sk-ajnem
Vzhodu skozi Vladivostok pa je samo po železnicah dolga 11.000 km, razen tega pa je treba pri tem računati na japonski odpor. Preostane torej edina pot skozi Perzijski zaliv in kopenska pot, dolga 900 km, od Perzijskega zaliva pa do Kas-piškega morja. 4. Bitka za Atlantik še ni dobljena. »Treba bo še mirnega potrpljenja, ker še niso odstranjene težke nevarnosti, ki nam tam groze.« 5 Znanih osem točk ne omenja Indije niti ne Burme, niti ne katerega koli drugega dela britanskega imperija, ki ostanejo pod izkoriščevalnim gospodstvom metropole. Obljube o »svobodi« so namenjene samo zunanjemu svetu, ne pa narodom, ki morajo še naprej ostati zvesti britanski kroni. Razne druge izjave, kj jih je podal Churchill, podiraio sarr.e sebe. Posebej je treba omeniti postojanke v Gondarju, Culquahertu in v Uol-chefitu, ki so še zmerom v italijanskih rokah, pa čeprav b! se iz angleških zatrdil dalo sklepati, da so že davno padle.
roviari di Fuka. Sono state causate distruzio-ni considerevoli.
Aeroplani britannici hanno lanciato al-
In Africa orientale, i tentativi di attacco nemici in corrispondenza settore Cul-quabcrt sono stati prontamente sventati.
NeIl'A 11 a n t i c o, un nostro sommergi-biit al comando del capitano di corvetta Carlo Fecia di Cossato ha affondato una grossa pe-troliera cd ha colpHo con siluro un piroscafo d: 5450 tonnellate clf- puo considcrarsi sieu-
cune bombe su Bengasi; nessuna vittima. I ramente perduto.
Vojno poročilo štev. 465 s
Uspešni letalski napadi na Malto, Haifo in Ciper
Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja:
Pomorska in letalska oporošfa na M a 11 i so bila v pretekli noči uspešno bombardirana. Napad jc izvedlo kraljevo letalstvo.
Druga letala so bombardirala in zadela čistilnice olja v II a i f i, kjer so nastali veliki požari, bombardirala pa so tudi L a r n a -c o na otoku Cipru.
Sovražnik je izvedel nov letalski polet na P a 1 e r m o. štirje mrtvi jn 12 ranjenih med prebivalstvom. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih.
Severna Afrika: Na kopnem delovanje topništva in prednjih oddelkov. Italijan-
ska in nemška letala so bombardirala skladišča in obrambne naprave v Tobruku in v Marsa Matruhu, kjer so bombe zadele letališče in železniške naprave v Fuka. Bombe so povzročile obsežna razdejanja.
Angleška letala so vrgla nekaj bomb na B e n g a z i. Nobeno žrtve.
Vzhodna Afrika: Sovražni napadalni poskusi na zvezni odsek pri Culquabertu so bili odločno odbiti.
Na Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Carla Fccia di Cossata potopila veliko petrolejsko ladjo in je s torpedom zadela parnik (5450 ton). Parnik je treba smatrati za izgubljen.
Besede grofa Giana o boju proti boljševizmu
Rim. 12. sept. s. Besedilo protiboljševiške poslanice, ki jo je grof Ciano prebral na radiu in so jo prenašale vse radijske postaje Osi:
Z jutranjo zoro 22. junija je Evropa začela vojno za svojo osvoboditev. Tisoči nemških, italijanskih. finskih, madžarskih, romun skih in slovaških mladeničev žrtvujejo svoje življenje na prostranih ruskih Doljih, da bi osvo hodili Evropo boljševiške nevarnosti, ki ie največja in grozeča nevarnost za evropsko civilizacijo sedanjih časov. Od severnega tečaja pa do Črnega morja poteka v dolžini 3000 km bojna črta, kjer lopovi bruhajo ogenj in se pretaka kri. Vse to smo mi postavili, da bi se obranili te nevarnosti. Tukaj ne gre za oblast, temveč se na tem odseku bojišča odločuje usoda pridobitev tritisoč let zahodne civilizacije Tritisoč let dela, ki so ga izvrševali evropski
narodi rod za rodom in se žrtvovali v svojo in vsega sveta korisl za višje vrednote vere. družin in držav, ki so vse naše duhovno premoženje, ki pa jih je boljševizem poskušal in jih še poskuša izbrisati iz zgodovine in iz ljudskih src. To je že starodavna bitka, ki se je že tolikokrat bojevala v Evropi in je bila vselej zmagovita, ko je šlo za uničenje barbarske nevarnosti. To je vojna naših domačih ognjišč, naših oltarjev, naših zakonov. Zavoljo tega smo mi posegli v to vojno in se žrtvujemo v Jch bojih, da bi prinesli vsem narodom sveta in prav lako ruskemu narodu samemu dobrote naše zmage.
Belgrad. 12. sept. AS. Dnevnik »Novo vreme« na zelo vidnem mestu objavlja izjavo grofa Ciana, in sicer pod naslovom: »Odloča se usoda 3000-letne zahodne kulture«.
Madžarski regent admiral Horthy pri Hitlerju
Berlin, 12. sept. AS Nemški listi objavljajo na zelo vidnem mestu s številnimi slikami novico, da je madžarski regent admiral IIorty obiskal Hitlerja v glavnem stanu. Obenem z novico objavljajo listi obširne članke o prijateljstvu in vojnem tovarištvu, ki veže nemško madžarsko področje, ki se skupno vojskuje proti komunizmu v Ukrajini.
»Politična in diplomatska korespondenca« piše, da je v Nemčiji in na Madžarskem javno mnenje prepričano, da je ta sestanek zelo pomemben, ker za stoletja poglablja vzajemnost med obema narodoma. Danes lahko Madžarska ponosno zre na svoje uspehe, kajti raztrgane so bile verige bivših mirovnih pogodb, ki so tlačile madžarski narod. Stari voditelji Madžarske so se izkazali zvesti nemškemu prijateljstvu, prav tako pa tudi prijateljstvu Italije, ki je vedno podpirala Madžarsko v njenem boju proti krivičnim pogodbam. Madžarska je bila med prvimi evropskimi državami, ki je pristopila k trojni zvezi. Danes pa madžarski narod z vsemi svojimi silami sodeluje pri obnovi Evrope. Madžarska se s svojimi zavezniki vojskuje proti komunizmu in proti njegovim zaveznikom.
Neznana letala nad Švico
Bcrn, 12. septembra. AS. Poveljstvo švicarske vojske objavlja:
V noči od 10. na 11. september so v času od 22.15 do polnoči neznana letala letela nad južno Švico. Najprej so letela v smeri sever—zahod in jugovzhod, ko so se obračala, pa v nasprotni smeri. Nekaj časa so ta letala krožila tudi nad Ženevo.
Kako Angleži rovarijo v Švici
Bern, 12. sept. AS. Odkrit je bil nov dokaz, kako skuša angleška vlada kršiti nevtralnost švicarske države. Angleška vlada računa pri tem na sodelovanje švicarskih državljanov. Blizu kraja Nax so našli oddajno radijsko postajo, ki jo je v noči od srede na četrtek vrgel na zemljo angleški letalec. Pri radijskem aparatu je bilo najdeno navodilo, ki pravi, da naj se najditelj takoj spravi v zvezo s centralo v Londonu, odkoder bo prejel veliko vsoto denarja kot plačilo za svoje delo. Kmetje, ki so radijsko postajo našli, so jo takoj oddali oblastem.
Laval je zapustil bolnišnico
Bom, 12. septembra. AS. Iz Marseillea poročajo, da je Laval zapustil bolnišnico včeraj zjutraj.
Kako se je razvijala bitka za Tallin
Helsinki, 12. septembra. AS. Morje ob estonski obali .(lan na dan meče na suho tisoče in tisoče trupel. Morje naplavlja trupla zlasti pri Tallinu. To dejstvo jasno izpričuje,' kako velike morajo biti sovjetske izgube in koliko ruskih vojakov je utonilo, ko so hoteli zbežati po morju iz Estonske. Potniki, ki prihajajo iz Tallina, izjavljajo, da se je komaj 30% ladij, ki naj bi odpeljale iz Tallina sovjetske čete, zamoglo rešiti pred napadi nemških strmoglav-skih letal in nemškega topništva. Med mrtvimi je tudi mnogo estonskih državljanov in mnogo estonskih žena, ki so jih boljševiki prisilili, da so se morali vkrcati na ruske ladje, da bi jih prepeljali v Rusijo, število teh estonskih žrtev se gibl je med 20 do 30.000.
Finski listi popisujejo bitke na Estonskem, zlasti pa padec Tallina. Listi poudarjajo, da so Nemci dobili to bitko zaradi svojega spretnega manevriranja, dasi so morali napadati postojanke, ki so bile izredno primerne za obrambo. Preden so nemške čete prodrle do Tallina, so uničile pet sovjetskih divizij. Te divizije so nemške čete najprej razdelile na dvoje, nato pa najprej uničile en del, pozneje pa še drugi. Pri Dorpatu je nemška vojska uničila 84., 195., in 16. divizijo. Kmalu nato sta bili pri Narvi uničeni 268. in 118. divizija. Šele nato se je začelo obkoljevanje Tallina in sicer z jugovzhoda in z juga. Toda glavni napad na Tallin je izvedla tista nemška edinica, ki jc prodirala z
vzhoda in se je najprej ustavila 42 km od mesta. Na tej razdalji so se namieč začele obsežne obrambne naprave pri Tallinu, ki so se začele ob morski onali in segale globoko na kopno ozemlje. Ob obali pa so bile razvrščene sovjetske edinice vojne mornarice, ki so streljale na nemško posadko. Sovjetska križarka »Kirov« je bila zasidrana v Tallinu Bitka za Tallin je trajala dva dni in dne 28. avgusta so nemške čete vkorakale v Tallin.
Tedaj se je začel veliki beg sovjetskih oddelkov na ladje in proti morju. Na bojišču okolj Tallina je ležalo 18.000 trupel sovjetskih vojakov, 13.000 sovjetskih vojakov je bilo ujetih. Tallin sam pa ni bil preveč razdejan, poškodovane so samo pristaniške naprave in pa skladišča v pristanišču. V središču mesta so granate sovjetske knžarke »Kirovc razdejale nekaj stanovanjskih hiš.
Redno življenje v Tallinu se je kmalu začelo obnavljati. Prebivalstvo odstranjuje sledove bojev'in sj skuša o|vomoči po terorju sovjet-sih oblasti, ki je bil izredno silovit, zlasti v zadnjih treh mesecih. Trgovina v Tallinu se obnavlja in kmetje zopet dovožajo na trg zelenjavo in sadje. Denarni promet pa se opravlja z najrazličnejšimi vrstami denarja. Krožijo nemške marke, finske marke, estonske krone in sovjetski rubelj. Razmerje med temi raznimi valutami bo kmalu urejeno.
Vorošilov meče v boj zadnje rezerve
»Corriere della Sera« ima od svojega poročevalca na bojišču sledeče poročilo:
V Londonu so vedno bolj zaskrbljeni zaradi položaja pri Petrogradu. ki ca nemške čete vedno hujše pritiskajo. Po zadnjih' vesteh je nemška oblegovalna vojska, ki ji poveljuje maršal Leeb, zadnje dni dobila zelo močna ojačenja Angleži se boje padca bivše carske prestolnice ne samo zaradi usodnih strateških in moralnih posledic, temveč tudi zaradi lega, ker bo velika nemška armada, ki Petrograd sedai obseda, potem poslala prosta in jo bo z uspehom mogoče porabiti na drugih važnih točkah.
Moskovsko uradno poročilo je pozno priznalo zasedbo Schliisselburga. V njem beremo med drugim sledeče: »Zadnjih 24 ur se na vsem bojišču bojujemo v izredno ljutih in krvavih bojih. Na petrograjskem sektorju se jasno vidi, da hočejo Nemci doseči odločitev za vsako ceno. Vzhodno od mesla so bili zelo krvavi boji blizu Schliisselburga, ki so ga zasedle nemške motorizirane čete. Sovjetsko letalstvo je takoj odgovorilo in mesto bombardiralo z zažigalnimi bombami.« Maršal Vorošilov je poslal na obrambne postojanke zadnje rezerve pehote in topništva. Posebno silovito je delovanje nemškega letalstva, tako silovito, kakor še ni bilo na nobenem bojišču. Neprestano na stotine letal napada sovjetske postojanke iz zraka. Iz moskovskega vira poročajo, da je Vorošilov bil prisiljen prosili rusko admiraliteto za letalsko pomoč, ker so suhozemske eskadrile že zelo opešane. — Sovjetsko vrhovno poveljstvo trdi. da je Petrograd še vedno v zvezi z Moskvo. Toda ta zveza obstoji le po radiu.
Kar tiče protinapadov maršala Timošenka na srednjem odseku, more Moskva poročati v svoj prilog le. »da Brijansk trenutno ni več v nevarnosti.« Brijansk je seveda važen ne samo kot prometno središče, ampak tudi, ker so tam tovarne za tanke in traktorje. Druge informa-
Krtčka Rooseveltove politike
Berlin, 12 sept. AS. Nemški tisk zelo ostro
polemizira z Rooseveltovo politiko in opozarja svetovno javno mnenje na skrajno izzivanje ameriške vlade, ki je dovolila ameriškim državljanom, da se lahko poslužujejo ladij vojskujočih se držav. »Volkischer Beobachter< piše, da je na ta način Roosevelt hotel vedoma izrabiti vtis, ki bi ga napravil dogodek, če bi bila potopljena ladja, ki bi vozila ameriške državljane, ta dogodek pa bi nato izrabil za namene svoje notranje in zunanje politike. Roosevelt hoče na vsak način izzvati dogodek, ki bi bil sličen onemu s parnikom »Lusi-taniac v prejšnji svetovni vojni. Pri tem sledi Roosevelt Churchillovemu zgledu, ki je pripravil potopitev >Atlienie«, da bi tako vplival na ameriško javno mnenje
Zmeda v ameriški vo ni industriji
Lisbona, 12. sept. AS. »Daily Mail« je objavil dne 4. septembra dolg članek svojega dopisnika v VVashingtonu. Navedbe tega dopisnika potrjuje tudi »Daily Mail« sam v lastnem uvodniku. ko svari gmeriško občinstvo pred pretiranim optimizmom glede vojne proizvodnje v Združenih državah
Dopisnik podrobno razlaga, zakaj Amerika dosedaj ni mogla doseči viška v vojni proizvodnji. Dopisnik pravi, da je zastoja v ameriški vojni industriji kriva konkurenca med dvema največjima ameriškima podjetjima. Eno podjetje nosi ime »Congress Ford Industrial Orga-nisntion«, drugo pa »American Federation of Labour«. Obe podjetji se spod rivata na trgu, nova podjetja in nove tovarne, ki pa so bile zgrajene i. načrti iz \Vashingtona, niso mogle zmanjšati zmede, ki vlada v ameriški vojni industriji.
Dopisnik pravi nadalje v svojem članku, da je zelo močan razlog za zastoj v vojni industriji tudi ta, da je navdušenje za Anglijo začelo popuščati. Višek gonje za Anglijo je bil dosežen v juniju, sedaj pa to navdušenje očitno zelo popušča. Konservativni ameriški krogi so se oddaljili od angleškega stališča zlasti po razpravi v senatu o obvezni vojaški službi v Ameriki. Tedaj je vlada v senatu morala izvajati silovit in najrazličnejši pritisk, da bi dosegla parlamentarno večino za omenjeni zakonski predlog. Razpoloženje vojnih obveznikov, ki so bili že vpoKlicnni, ni prav nič zadovoljivo. Dopisnik pravi, da je v enem samem tednu nad 500 vojnih obveznikov zbežalo iz vojaške službe v New Jerseyu, 350 pn jih je pobegnilo iz vojaške službe in iz vojašnic v Kentuckvju. Večina Amerikancev čuti. da silijo Ameriko v vojno in dasi se še ne govori o ukinitvi pomoči An-,liji, se vendarle poudarja, da je ameriško judstvo vedno bolj proti vstopu v vojno.
Enotna pisava v nemških šolah
Berlin, 12. sept. AS. Z novim šolskim letom bnrlo v nemških šolah na ukaz prosvetnega ministra uvedli enotno pisavo z latinskimi črkami namesto dosedanjih nemških.
cije. ki prihajajo Iz Moskve, javljajo, da so v zadnjih 24 urah v pokrajini Kijeva Nemci zopet prešli v močne napade.
Nadalinje uradno poročilo iz Moskve pravi sledeče: »Petrogra jska posadka poroča o dramatičnih okoliščinah, v katerih se bori. Celo sredo je bila pod ognjem sloin in stotin nemških bombnikov vseh tipov, ki so metali bombe na obrambni pas in pa na skladišča za živila. Nemci so pod silnim pritiskom svojega letalstva mogli znova napredovati.«
Pozno ponoči se je zvedelo, da so znova vzplamteli izredno hudi boji na vsem srednjem sektorju, medtem ko se tudi pred Odeso odigravajo izredno krvave bitke. Prav tfiko divjajo veliki boji tudi na Dnjepru.
Italijanščina brez ulltella
89
loita.
Glavna pošta — la pfista centrAle. Kod se gre na pošto — da che parte si va alla posta? Poštni urad — 1'ufficio postale.
Pisemski nabiralnik — la cassetta per le let-tere, la buca Kdaj bodo pobrali pošto — qu4ndo si fara la levata? Na pošto dati — impostare, im-bucdre.	,
Uradne ure — 1'orario dufficio. Okence — lo sportello.
Priporočeno pismo — la lettera raccomandata Ekspresna pošiljka — un espresso. Zračna pošta
—	la posta aerea.
Poslati, odpremiti — spedire. Dvigniti, prevzeti — ritirare. Poštno ležeč — fermo in posta. Poštno ležeče pošiljke — le ferme in posta.
Znamka — il francobollo Zbirati znamke, biti z.biralec znamk — fžre raccolta, essere raccogli-lore, fare collezične, essere collezionista di fran-cobolli- Najnovejša serija znamk — la sSrie di francobčlli di recente (oz. recentissima' emmis-sione.
Poštnina — la tassa d affrancatura. Priporoč-nina — la sopratdssa di raccomandazične.
Naslovljenec — il destinatirio. Naslov — l'in-dirizzo. Pošiljatelj — il mittente.
Pismonoša — il portalettere, il postino. Raz-našanje pošte — la distribuzične (della posta). Kdaj (kolikokrat dnevno) se raznaša pošta — quando (qužnte volte per gi6rno) sono distributte le lžttere? Kdaj pride pismonoša — quando passa il postino?
Tiskovina — la stampa. Vzorec (brez vrednosti) — il campične (sžnza valore). Poslovni papirji
—	cArte commerciali.
Zavoj — il picco (postžle). Zavoj nI zapečaten — 11 pžeco non e suggellato. Potrebščine za zavijanje, zavijanje samo — 1'imballaggio. Vsebina — il contenuto. Deklarirana vrednost — il valčre dichiarato. Povzetje — l'assegno.
Poštni čekovni račun — un c6nto (corrente) postžle. Nakaznica — una cartolina vaglia. Denarno pismo — una lettera assicur&ta.
Brzojavni urad — 1'ufflcio telegrafico. Golica za brzojavko — un modulo per telegržmma. Oddati brzojavko — consegndre un telegržmma. Plačan odgovor — la risposta pag&ta. Nujna brzo-
GjOAp&daMbfJO
Pregled sporeda letošnjega Ljubljanskega velesejma
Po priključitvi Ljubljanske pokrajine v italijansko kraljevino je oblast z vso poznano ši-rokopoteznostjo prešla k delu, da se nova pokrajina tudi gospodarsko vključi v skupnost mogočnega italijanskega imperija in da se gospodarstvo nove pokrajine čimprej razmahne po vidikih, ki odgovarjajo pomenu mlade pokrajine in njenemu zemljepisnemu položaju.
Na žalost so bile gospodarske vezi med novo in starimi pokrajinami kraljevine malo razvite. Trgovci in konzumenti naše pokrajine vse premalo poznajo mnogoštevilne izdelke italijanskih industrij, po drugi strani pa starim pokrajinam ni zadostno znana proizvajalna moč in sposobnost nove pokrajine, bodisi v indu-strijsko-obrtnem, bodisi v industrijskem proizvajanju. Ljubljanski velesejem naj torej poda potrošnikom Ljubljanske pokrajine čim popolnejšo sliko italijanske proizvodnje, obiskovalcem iz starih pokrajin pa naj predoči krajevno produkcijo in njene poljedelske, tehnične, industrijske, obrtniške in umetnostne vire ter vse gospodarske značilnosti nove pokrajine.
V	tem je posebna važnost letošnjega Ljubljanskega velesejma, ki mu je naloga, da krajevno gospodarsko delavnost učinkovito usmeri v gospodarstvo kraljevine. Upoštevajoč vse to bo velesejem razdeljen v dva dela gospodarstva: industrija in obrt ter kmetijstvo. Obe skupini pa bosta ločeni tako, da razstavlja Ljubljanska pokrajina zase. ostale pokrajine pa skupno.
V	industrijskem delu bodo stare italijanske pokrajine razstavile: kovinsko industrijo, najrazličnejše stroje, kmetijske stroje in orodje, kolesa, motorna kolesa, avtomobile, pisalne in računske stroje, fino mehaniko, elektrotehniko, razne instrumente, radijske aparate, peči, štedilnike, športne potrebščine, igrače, tekstilno industrijo, konfekcijo, modo, kožuhovino, usnje in konfekcijo usnja, čevlje, papir, knjige, pisarniške potrebščine, najraznovrstnejše izdelke bogate kemične industrije, farmacevtične preparate. fotografske potrebščine, razna živila, konzerve, alkoholno industrijo, razni gradbeni material, glasbene instrumente in še mnogo drugega.
Posebej je treba podčrtati turistično razstavo, ki bo zelo reprezentativna in nameščena v novozgrajeni kupoli, dalje razstavo monopol-skega blaga (tobak, sol), razstavo avtomobilskega kluba R. A. C. I., razstavo vseh italijanskih paroplovnih družb in razstavo največjih italijanskih zavarovalnic.
Prav posebno pozornost bo vzbujala velika razstava italijanske umetnostne obrti. Sodeluje 60 razstavijalcev iz sledečih 16 pokrajin: An-cona, TAouila, Bari. Bologna. Cagliari, Cnlnnia, Firenze, Genova, Lecce, Napoli, Palermo, Roma, Torino, Triesle, Venezia in Bolzano. Razstavljena bo keramika, harmonike, zlatnina, čipke, potrebščine za kadilce, kovinski izdelki, ročno vezene meproge. lesni izdelki, ročno tiskane tkanine, izdelki iz lerakote in alabastra, izbrani
mozaiki, izdelki iz slame, lutke, slikano steklo, filigranska dela, slonova kost, korale, kameje, modni izdelki, umelno cvetje, gumbi, torbice, muransko steklo, lesene ovratnice in keramični izdelki.
V posebnih velikih paviljonih v obsegu po 400 m' in več bodo razstavila ministrstva za dela, kmetijstvo in promet, goriška pokrajina, tovarne Fiat s svojimi motorji za zemljo, zrak in vodo, ltal-Viscosa s tekstilnim blagom, Mon-tecatini s kemičnimi izdelki.
Na velesejmu ob Laltermanovem drevoredu bo železniško ministrstvo razstavilo najmodernejše železniške lokomotive in razne potniške vagone. Za ta vlak bodo speljane posebne tračnice od tržaške železniške proge preko Tivolija na velesejem.
To je samo v glavnem podana slika, bo pa še mnogo drugih zanimivosti. Ljubljanska pokrajina bo prikazala vso svojo današnjo industrijo in obrtniško proizvodnjo. Zlasti naj opozorimo na lesno industrijo in obrt (pohištvo, pete. sodi, vozovi, igrače itd.), tapetništvo, peči, štedilnike, keramiko, tekstilno blago, usnje, konfekcijo usnja in čevlje, kemijo, rudniške produkte, papir, kovinsko in strojno industrijo, elektrotehniko, gradbeni material, živilsko industrijo.
Posebne zaokrožene razstave bodo tvorile obrt, kjer bo razstavljalo večje število obrtnikov najrazličnejše izdelke in pa hišna domača obrt s čipkami, vezeninami, ribniško suho robo, lončarstvom, kmečko keramiko, domačimi tekstilnimi izdelki, igračkami itd.
Nemčija bo razstavila kolesa, motorna kolesa, šivalne, pletilne. pisalne, računske, razmnoževalne, stroje, stroje za obdelovanje lesa, polnilna peresa, elektromedicinske aparate, radijske aparate, knjige, kemične proizvode, modne izdelke.
Poljedelsko udejstvovanje starih pokrajin kraljevine bo prišlo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu do zelo vidnega izraza. Nacionalna zveza pokrajinskih združenj poljedelcev iz Rima bo razstavila v posebnem oddelku na 160 m®, med drugim tudi razna semena, konopljo, vino, sadje, grozdje in sir. Italijanska zveza poljedelskih združenj iz Rima bo v posebnem velikem oddelku mimo drugega razstavila tudi razne kmetijske stroje in orodje, razna gnojila, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev, semena, razna živila, sadje in vino. Velik del paviljona Goriške pokrnjine bo tudi posvečen kmetijstvu. Razstavljeno bo sadje, grozdje, kandi-rano sadje, vrtnarski pridelki Vipave, marmelada. mlečni proizvodi, vino, okrasno drevje, lepolično zelenje. Posebno pozornost bo golovo vzbujala obsežna razstava in poktišnja najboljših italijanskih vin. Ta razstava vin bo nameščena v prejšnji veliki seimski restavraciji, kjer bodo na razpolago ludi dobri mrzli prigrizki in Meinlova črna kava. V posebnem oddelku ho prirejena razstava vseh vrst sira italijanske pro-
fi
Angleška in sovjetska nasilja v Iranu
Teheran, 12. septembra. AS. Po dolgih pogajanjih in precej mučnih razgovorih so morali Sovjetom dovoliti nadzorstvo nad vsemi iranskimi prometnimi sredstvi in nad iranskimi železnicami. Angleško poveljstvo se je zelo upiralo sovjetskim zahtevam ter je zatrjevalo, da sovjetska uprava ni na zadostni višini, da bo lahko vodila in urejala promet v Perziji.
K"' je Italijansko poslaništvo v Teheranu zaprlo s oje prosiore. je japonski poslanik prevzel zaščito italijanskih koristi v Iranu.
Komai so Angleži s svojimi zavezniki vdrli v Perzijo, so se takoj odločili za lov na velikega muftija v Jeruzalemu, ki je bil iz Iraka pribežal
v Teheran Nova iianska vlada je morala pristati na to, da bo izročila odličnega arabskega verskega poglavarja angleškim oblastem, toda veliki mufti se je odločil za beg, ki se mu bo najbrž posrečil zaradi naklonjenosti med perzijskim prebivalstvom. Prav tako so Angleži postavili iranski vladi razne zahteve po osebah, ki so iz Iraka pribežale v Iran. Angleži zahtevajo izročitev bivšega podnačelnika iraškega generalnega štaba in bivšega poveljnika Iraškega letalstva, ki sta oba po končanem iraškem odporu pribežala v Perzijo. Poročajo, da bodo oba postavili pred vojaško sodišče v Bagdadu. Uovore, da bosla oba visoka iraška častnika obsojena na smrt
javka — il telegrAmma urgente. Odgovorite brzo-qavno — rispondente tetegraficamente.
(Avtomatski) telefon — il telefono (automiti-co). Javna telefonska govorilnica — il pftsto tele-fonico piibblico. Vprašati po telefonu (telefonski)
—	domandare per telefono. Telefonski pogovor
—	la telefonate; telefonirati — telefonare, ali: l&re una telefonita Proga je zasedena — la linea e occupata Slušalka — il rlcevit6re. Hal6 — pr<5n-tol S kom govorim — con chi pšrlo? Rad bi zvezo z X. — vorrei una comunicazične con X. Počakajte v kabini — aspetUte in cabfna.
Berilo.
Commercio...
II b&bbo: Chi telefona?
La figlia: II dirett6re Struccoli.
II bibbo: Che cosa desidera?
La figlia: Di entrare in relazi6ne con la n6-stra ditta.
II babbo: E qu£le merce preferlsce1? Seter'e, cotonerle o... tes?
Pripombe.
t nedoločnik: preferire. — s os. zaimek I
Ključ k stavkom v 84. nadaljevanju.
Začel sem prevajati v italijanščino neko poslovno pismo. Nimam denarja, da bi plačal račun (ital.: za plačati ..). Sodišče ga je obsodilo na plačilo (ital.: k plačati) 500 lir glebe Zaman sem ga izpodbujal k pogumu (ital.: k imeti pogum). Ne morem se odločiti, da bi odpotoval (ital.: k odpotovati) brez svojega brata. Mnogo sem se trudil, da sem se (na)učil (ital.: k učiti) francoščine. Nikoli ne boS uspel, da bi dobro govoril (ital.: k dobro govoriti) ta jezik. Vdati se morate v plačilo (= odločiti se morate k plačilu, (ital.: k plačati) Tečem, da obvestim teto (ital.: za obvestiti ...). Podvizal sem se, da sem pisal (ital.: k pisati) ravnatelju vse, kar se je bilo primerilo (ital.: pretekli deležnik od »accadere« — primeriti se). Kdor je kaj obljubil (= napravil kakšno obljubo), je dolžan, da jo drži (ital.: k držati jo). Moj oče mu je dajal pisati (ital.: za pisati), Njega se je treba bati (ital.: on je za bati se). Tega ni treba karati (ital: to ni za karati). Bil je prvi, ki se je vrgel na sovražnika (ital,: k vreči se na...).
dukcije, ki bodo občinstvu na pokušnjo in na prodaj. Za ljubitelje sira bo to nekaj svojevrstnega, saj je italijanska produkcija sira svetovno znana.
Kmetijska razstava Ljubljanske pokrajine bo prikazala italijanski javnosti stanje svojega kmetijstva in njega važnost v okviru preskrbe v vojni se nahajajoče kraljevine. Imela bo devet oddelkov: poljedelski, vrtnarski, sadjarski, vinarski s pokušnjo vina. mlekarski, čebelarski s prodajo medu. zdravilna in aromatična zelišča s pokušnjo zdravnilnih čajev in likerjev, gobarstvo, male domače živali. Prehranjevalni zavod visokega komisariata bo prikazal avtar-kične možnosti kmetijskih proizvodov Ljubljanske pokrajine.
Tako bo letošnji, bogato založeni Ljubljanski velesejem s svojimi novimi, moderni razstavni lehnild ustrezajočimi dvoranami in z lepo urejenim sejmiščem nudil popolnoma novo zunanje in notranje lice.
Vpis novih 5% devetletnih bonov. Značilnost novih devetletnih bonov je tudi v tem, da obstajajo premije, ki ?o zvezane z dobitki in so torej mešan papir kot je bila svoj čas n. pr. vojna škoda. Boni so razdeljeni v serije, od katerih je vsaka 1 milijardo lir. Vsaka serija pa ima vsakega pol leta izžrebanih 58 premij v skupnem znesku 2.4 milij. lir, največja premija je 1 milijon lir, druga je po pol milijona lir, nadalje sta dve premiji po 100.000 lir, 4 po 50.000 lir in 50 premi j po 50.000 lir. Skupno torej znašajo premije ali dobitki letno 4.8 milijona lir na vsako milijardo. — Če upoštevamo emisijski tečaj z 97.5 %, znaša dejansko obrestovanje 5.40 % ob imenski obrestni meri 5 %.
Meso v škatlah blokirano. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo blokiranje vseh zalog mesa v škatljah.
Podružnica Zanatske banke v Ljubljani. V trgovinskem registru je bil vpisan sekvester te banke. Sekvester je Carlo Scala, po njegovem nalogu pa lahko podpisujejo banko kolektivno upravnik in štirje člani upravnega odbora (po dva kolektivno).
Izvoz iz Italije na Hrvatsko. Glavno ravnateljstvo carin italijanskega finančnega ministrstva je izdalo dne 2. septembra odlok št. 537.566, po katerem je možno izvažati na Hrvatsko naravnost blago, ki se lahko izvaža normalno brez izvoznih dovoljenj po tabeli z dne 5. februarja 1941 s kasnejšimi dopolnitvami.
Banka za mednarodne obračune v Basln je zaključila poslovno leto 1940/1941 (31. marca) z dobičkom 5.29 milij. šv. frankov, dočim je znašal dobiček za prejšnje poslovno leto 7.96 milij. frankov. Z uporabo rezerv je omogočeno zopet izplačilo 6% dividende na glavnico 125 milij. frankov.
Tobačno seme za olje. V Švici so začeli delati poskuse s tobačnim semenjem, katerega nameravajo porabiti za proizvodnjo olja, to olje bi bilo ne samo za industrijsko porabo, temveč tudi za splošno potrošnjo.
Monito ai commereianti ed ai consumatori
1.	11 commerciante non deve vendere e il consumatore non deve accjuistare piu del nec-cessario ed abituale fubbisogno.
2.	II commerciante deve rifiutarsi di vendere piu merce a chi ha pili danaro, perchč cjuesto risulterebbe a dar.no dei meno abbienti, che non possono fare seorte.
3.	Chi costituisce seorte e un iraditore.
4.	Le vendite devono essere contenute nei rjuantitativi necessari alle normali esigenze e le botteghe devono fornire normalmente la cli-entela abituale e conosciuta.
5.	II Regime conta oggi pili che mai sulla fedele e intelligente collaborazione dei commer-cianti e sulla disciplina dei consumatori, affin-clič gli approvigionamenti i rifornimenti e la distribuzione non subi.scano alterazioni e in-tralci.
6.	I commereianti siano cortesi e pazienti verso e ia loro clientela e la clientela sia cor-lese e paziente verso i commercianti.
Lepa smučišča v Ribniški dolini
Letošnjo izmo se bodo morali naši smučarji zadovoljiti s smučišči po Dolenjski in Notranjski ter
bo prav gotovo razveselil vsak, ki jih bo vsaj enkrat preizkušal. Menda po vsej Dolenjski ni lepših, kakor so lazi po pobočjih Velike gore. Karkoli si bo človek zaželel, vse bo našel: strme in položne, bližnje in oddaljene.
r Najlepša smučišča 6o nad Danami in nad Za-tfoljem, nad dvema mirnima in tihima vasicama v ozki dolinici pod gozdnato Veliko goro. Pot v Dane vodi iz Ribnice po cesti čez Bukovico. V Zadolje pa se more priti po lepi gozdnati poti čez rečico Ribnico, ki tam v bližini privre izpod skal. Lepi in goli lazi, ki se razpenjajo nad temi vasicami, morejo nuditi tudi razvajenemu športniku polno užitka in veselja. Saj se človek počuti prav tako kakor kje v planinski samoti. Povsod kraljuje mir, samotni gozdovi 6toje nad teboj, le onkraj dolinice spodaj sanja nekaj kmečkih hišic, kjer moreš tudi za kako noč prenočiti. Ljudje, ki so daleč od svetnega hrupa, te bodo celo veseli, če jim boš znal kaj novega povedati. Sam pa boš zvedel pri njih tudi veliko zanimivega in nepoznanega, kar hrani Ribniška dolina v 6vojih značilnostih in v ljudeh.
S postaje Ribnice morete polaliko priti v Zadolje v kaki uri, v Dane pa celo v tri četrt ure. Bližina železniške postaje in redne pogoste zveze vlakov proti Ljubljani, dajejo vse ugodne pogoje, da se v Ribniško dolino lahko potegne za kak dan vsak, ki bo željan veselega belega športa.
Omeniti moramo, da je Ribniška dolina tista, V kateri zapade vsako leto več 6nega kot v katerem koli kraju Dolenjske. Tudi zima je huda ter drži dolgo v pomlad. Saj ima Ribnica sama, ki leži v dolini, 492 m nadmorske višine. Ti smučarski tereni pa so gotovo okrog 700 metrov visoko in ohranijo dolgo časa za smuk ugoden sneg.
Ker je naša prejšnja največja smučarska skakalnica izven Ljubljanske pokrajine, bi bilo dobro,
če bi naša merodajna in odločujoča športna vodstva začela misliti in opozarjati pristojna mesta, kakoh naj bi se ta izguba nadomestila. Zdaj je že čas za to, da bi 6e do začetka sniuške sezone lahko kaj ukrenilo z delom. Opozorili bi, da bi bili tereni pod Veliko goro pri Ribnici za tako skakalnico prav ugodni. Celo večja skakalnica bi se lahko zgradila. Ne vem, če bi se kje drugje našel ugodnejši kraj za to. Poleg tega pa je še v teh krajih ta velika prednost, da je na mestu samem največ lesa v vsej pokrajini in bi prav gotovo tudi razumevajoči domačini z veseljem priskočili na pomoč. Saj v resnici vsako tako stvar, ki širi njihov ponos in čast širom 6veta, sprejmejo z razumevanjem.
Prav lep in nekoliko manjši smučarski svet je tudi tik nad vasjo Bukovico, kake pol ure od Ribnice. Položno pobočje se razgrinja čez hrib in prehaja spodaj v njive in v ravno dno doline. Prav tako se najdejo lepa smučišča med gozdovi v Mali gori na vzhodu od Ribnice. Pobočja pod svetim Gregoriem, pod Ortniškim gradom in emd vasmi Sušje, Vince in okrog Nove Štiite, bodo prav tako rada sprejela smučarja, ko bo prišel uživat in občudovat lejx>to narave.
Za one, ki bi v beli naravi hoteli uživati več dni, je priporočljiva Travna gora in goli Pšeničev vrh, ki se strmo dviga nad Sodražico. Iz Sodražice je po cesti do vrha približno dve uri. Gori bodo našli polno mero veselja in lepote, tu pa tam bodo mogli videti tudi brze 6rne in ponosne jelene, ki se bodo podili preko zasneženih pobočij. Tudi gostoljubna gostilna in planinsko zatočišče na Travni gori (čez 800 metrov visoko) jih bo veselo sprejelo, sonce pa jim bo dahnilo v obraz zdravo rjavo barvo.
Le vremensko opazovalnico bi bilo še dobro ustanoviti tukaj v Ribnici. Ta bi stalno obveščala športnike in izletnike o vremenu, o stanju snega in o ostalih pogojih dobre 6muke. To bi pa prav lahko vršila podružnica »Slovenskega planinskega društva«, ki si je že do zdaj mnogo prizadevala za dvig turizma in obiska teh krajev.
Spori
Plavalno prvenstvo se nadaljuje
Danes se je nadaljevalo včeraj začeto pokrajinsko plavalno prvenstvo, toda pod mnogo slabšimi prilikami kot prejšnji dan. Prireditelji in plavači so si želeli lepo in kolikor je tako kasno še mogoče toplo vreme; to pa se jim je včeraj precej izneverilo. Bil je zelo hladen popoldan, brez sonca, voda je bila hladnejša, plavače je zeblo in razumljivo je, da so zaradi tega tudi rezultati nekoliko slabši. Na startu zopet ni bilo nekaterih najboljših, med njimi tudi Žižka. Gledalcev se je pa kljub slabšemu dnevu zbralo nekoliko več kot prvi dan.
200 m hrbtno gospodje. 1. Grašek 3:02.9, 2. Petek 3:09, 3. Lampret, ki je bil diskvalificiran.
400 m prosto, gospodje. Tekmovalo je 8 tekmovalcev, tako da so morali plavati v dveh skupinah. I. skupina: 1. Vlahi 6:18.2, 2. Andolšek 6.21.6, Jovanovič 6.29.9, 4. Kerševan 6.53.4, 5. Sežun 7.15.1. II. Skupina: 1. Močan 5:25.1, 2. Mihalek 5:42.1, 3. Hudnik 5:56. Močan se je zelo dobro odrezal, letos je v zelo dobri formi, manjka pa mu večjih nastopov in ostrejše borbe.
200 m prsno juniorji. 1. Potočnik 3:37.4 je bil diskvalificiran, 2. Fugina 3:39.4, 3. Hočevar 4:41.9.
200 m prsno gospodje. 1. Herzog 3:07.4, 2. Brozovič 3:08.4, 3. Žigon 3:10.4, 4. Sovre 3:23.1. Tu je treba poudariti Zigonov rezultat, ki je zanj zelo dober.
200 m prsno dame. Verner 3:25.2, 2. Koželj II 3:41.2, 3. Koželj I 4:13. Vernerjeva med klubskimi tovarišicami pač nima še konkurentinje.
50 m mladina. 1. Urbas 35.3, 2. Poženel, 3. Sežun.
Sledila je zopet waterpolo tekma med plavi-mi in belimi, v katero se je pa publika prav gotovo bolj vživela kot igralci. Igralci se v medsebojni borbi nikakor ne morejo tako znajti kot v borbi proti kakšnemu drugemu nasprotniku, kjer bi šlo bolj za res. Rezultat je bil 6:3 (2 :2) za plave. Da tekmujejo samo klubaši med seboj se močno pozna tudi drugod v vseh ostalih disciplinah. Nikjer ni pravih borb, povsod izgleda, kot bi bila zasedena mesta v naprej določena. Precej borbenosti in živahnosti so pokazali samo najmlajši.
Jutri popoldne bo v kopališču zaključni del prvenstva.
Trije naši najboljši atleti so odšli v Milan. V
petek zjutraj je odpotovala trojica najboljših lah-koatletov iz Ljubljanske pokrajine na velike atletske tekme, ki bodo v nedeljo v Milanu. Povab-
ljeni so bili tja inž. Stepišnik in Milanovič od Ilirije ter Košir od Planine. Stepišnik nas bo zastopal v metu kladiva in se bo prav gotovo zeio dobro prasiral, saj ima že letos skoraj za meter boljši rezultat od državnega rekorda. Milanovič, ki je na prejšnjem mitingu postal naš najboljši ska-kač v višino, je šel zraven samo zato, da si ogleda prireditev; višine namreč ne bo na sporedu. Košir pa, naš daleč najboljši srednje- in dolgo-progaš, bo nastopil v teku na 1000 m. Vsekakor to zanj ni preveč ugodno in bi mu bilo najbrž mnogo ljubše, če bi bila proga dolga še za 500 m več. Na 1500 m ima do sedaj drugi najboljši čas v državi, na 1000 m je sicer tudi odličen, toda kako se bo v tako hudi konkurenci držal, to bomo šele zvedeli.
Mednarodne veslaške tekme v Lugann. V Luganu bodo v nedeljo mednarodne veslaške tekme, katerih se bo udeležilo 39 ekip z 200 veslači. Tekem se bodo udeležile Italija, Nemčija in Švica,
Nogometne tekme v Stockholmu. 14. septembra bo v Stockholmu nogometna tekma med Švedsko in Dansko, 19. oktobra pa bo revanžna tekma v Kopenhagenu.
Kolesarske dirke v Argentiniji. V Buenos Airesu so bile kolesarske dirke, katerih se je udeležilo mnogo ne samo argentinskih kolesarjev, temveč najrazličnejših narodnosti, namreč tisti, ki so zaradi vojnih razmer ostali v Argcn-tiniji. Med njimi so tudi Italijani Di Paco, Ber-tola in Loatti. Zadnji med vsemi je bil najboljši, ter je zmagal na vseh dirkah, ko pa je tekmoval za pokal narodov, pa se mu je pokvarilo kolo in tako ni mogel doseči cilja.
Državni teniški turnir v Bologni. Prihodnjo nedeljo 21. septembra bo v Bologni dokončni teniški turnir. Imena igralcev zaenkrat še niso objavljena, vsekakor pa bo število večje kot je bilo lani na državnem turnirju. Zaradi tega državnega turnirja je bilo odloženo finalno teniško tekmovanje naj>olskih igralcev na 3., 4. in 5. oktobra, ob istem času pa bo tudi državno tekmovanje II. in III. kategorije v Roveretu, katero bi moralo i biti 18., 19. in 20. t. m.	j
Kolesarske dirke. V nedeljo bo zopet lepo \ število kolesarskih dirk po Italiji. Tako bo v Milanu na stadionu Vigorelli za lombardski pokal, potem v Cerro Maggiore, v Bologni, v Cerviji, poleg teh pa še nekaj internih dirk.
Rezultati kolesarskih dirk v inozemstvu. V Bilbao v Španiji je bila pretekle dni dirka z dolžino proge 210 km, na kateri je zmagal Rodri-
Vrnitev
voinih ujetnikov
V zadnjih dneh je bil zaključen dogovor med italijansko in nemško oblastjo za odpust vojnih ujetnikov, rojenih na ozemlju od Italijanov zasedene Slovenije. Po uredbi Viscfkega Komisariata, ki se je živo zanimal za usodo teh ujetnikov, naj bi ljubljanska mestna občina in ljubljanska mestna okrožja, Novo mesto, Logatec, Kočevje in Črnomelj zbrale podatke glede vojnih ujetnikov, ki spadajo pod njihovo oblast.
Ti podatki naj bi bili dopolnjeni s podatki družin teh ujetnikov. Pomniti je, da naj se družine same ne obračajo neposredno na Visoki Komisariat. Med podatki je treba navesti iine in priimek, poklic, naslov koncentracijskega tabora v Nemčiji, kjer se ujetnik nahaja in njegovo številko.
Trgovec in potrošnik
1.	Trgovec, ne prodajaj in konsument, nc kupuj čez redno potrebo.
2.	Trgovec, ne prodajaj tistemu, ki ima več denarja, večje količine blaga: to bi bilo na škodo onih, ki imajo manj iu si ue morejo napraviti zalog.
B. Ti, ki si kopičiš zaloge, si izdajalec.
4.	Trgovec, odstopaj blago v mejah rednih potreb in prodajaj le svojim rednim odjemalcem, ki jih poznaš.
5.	Vlada računa danes bolj kot kdaj koli, da boš ti, trgovec, zvesto in razumno sodeloval, in da boš ti, konzument, discipliniran državljan, tako da prehrana, preskrba in razdelitev no bodo utrpeli škode in ovir.
6.	Trgovec, bodi vljuden in potrpežljiv s svojimi odjemalci, in ti, odjcmalec, bodi ljubezniv in potrpi s svojim trgovcem.
Podpore za starost in onemoglost
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine je od Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu prejel seznam podpirancev, ki so na dan 9. aprila 1941 imeli stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini. Dasi likvidacija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu še ni izvršena, niti predvidoma še ne bo tako kmalu, zaradi česar urad iz Zagreba ni prejel na račun likvidacijske imovine niti gotovine, niti vrednostnih papirjev, vendar je na račun tekočih dohodkov sklenil kljub pomanjkanju gotovine izplačevati onemoglostim in starostne podpore od due, ko je prenehal z izplačevanjem Osrednji urad v Zagrebu. Začetkom septembra so bile 165 podpirancem nakazane onemoglostne in starostne podpore v višini, kot so jim bile priznane z odloki. Pri sedanjih težkih razmerah in občutnem pomanjkanju gotovine je urad storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče, da onemoglim in ostarelim podpirancem olajša njihovo preživljanje. Osrednji urad še ni poslal celotnega seznama podpirancev nili ni vrnil prošenj onemoglih in ostarelih delavcev, katere je urad že v letu 1940. odstopil v obravnavanje in rešitev. Urad je ponovno urgiral predložitev tozadevnih seznamov in vrnitev prošenj, da bo mogel nakazati podpore tudi ostalim prosilcem in rešiti še nerešene prošnje. Vse pod-pirance in prosilce pa opozarja, da so sredstva za onemoglostne in starostna podpore zelo omejena in da bo mogel priznati podpore samo takim prosilcem, ki so siromašnega stan ja in navezani samo na podporo urada. Urad bo tem upravičencem nakazal podpore takoj, ko prejme izkaze iz Zagreba, enako bo rešil vse še nerešene prošnje takoj, ko jih Osrednji urad vrne, zato opozarja interesente, da je vsaka urgenca nepotrebna, ker ima te primere stalno v evidenci.
Naročajte »Slov. koledar«
guez s časom 7.42. V Garciji je zmagal na 80 km Campana s časom 2.07. V Tafalli je na dirki 120 km odnesel zmago Lahor z 4.19. V Santandru je bila dirka na 50 km, na kateri je zmagal Berren-dero z 1.19. V Franciji je bila dirka Pariz—Nan-tes z dolžino proge 386 km in je zmagal Louviot s časom 11.44,20. V holandskem mestu Nijmegen je na 80 km zmagal Braspenning s časom 2.00.20.
Boksarske tekme v Milanu. 16. septembra bodo v Milanu tekme, na katerih bo najbolj zanimiv boj med Orlandijem in Dejano, in pa boj Oldoini-Lazzari.
Krščansko pričevanje
Ko smo govorili, dn mora krščanska vera biti izpričana po dejanjih, kakor je pisal »Os-servalorc Romano«, in da morajo nauku slediti tudi dejanja, smo tudi rekli, da je v tem bila vsa skrivnost krščanskega napredka v zgodovini. Dejanja pa zahtevajo žrtev. Včasih so krščanska dejanja iz globoke vere v evangelj-ski nauk zahtevala tudi krvavo pričevanje, terjalo so mučeništvo. In res je bila kri mučencev seme novih kristjanov. Kri mučenikov je nn eni strani morda oplašila nekaj slabičev, ki so odpadli, okrepila pa je junaške kristjane, da so vztrajali v dobrem.
V življenju sv. Ciprijana, škofa Severne Afrike, beremo, do je v času miru med njegovimi kristjani bilo vse polno mlnčnežev in slabičev, ki so sicer krščansko verovali, niso pa krščansko živeli in delali. Med njimi so zato nastale pogubne struje, med katerimi so bile najglasnejše tiste, ki so jih vodili taki, ki so bili kristjani le še po imenu, nikakor pa ne po življenju. Te struje so delale svetemu škofu velike skrbi in bridke ure. Ko je nastalo prvo, še nekam milo preganjanje v njegovi škofiji, je sveti škof svoje vernike svaril, naj se po nepotrebnem ne izpostavljajo nevarnosti, marveč naj skrbe, da bo njihova dejavna sila na znotraj večja. Svetoval jim je, naj se rajši umaknejo, kakor pa da bi se brez potrebe postavljali v nevarnost. Strujorji so svetemu škofu Ciprijonu to hudo zamerili, zlasti še, ker se je tudi sam umaknil v puščavo, da sovražnikom Kristusovega nauka ne bi bil v spotiko. Pod vodstvom razbrzdanega kristjana so dejansko začeli napadati zveste Ciprijanove kristjane ter jim očitali od-podništvo, jio je v resnici pastirjeva modrost varovala kristjane hujšega.
Ko pa je končno prišlo hujše preganjanje, ko je šlo za to, da je treba resnično in prav zares izpričati krščanstvo in stanovitnost ter krščansko dejanje, takrat se tudi sveti škof ni več skrival, temveč je pogumno stopil pod rabljev meč in z njim mnogo njegovih zvestih, medtem ko so gorečneži iz strahu pred smrtjo in mukami začeli odpadati.
Današnji časi pri nas od kristjanov ne zahtevajo krvavega pričevanja vere. Ko bi ga zahtevali, kdo ve, koliko bi jih ostalo zvestih. Brez dvoma pa bi jih bilo še dovolj, ki bi veselo šli v mučeuiško smrt, dn bi bilo potem seme bolj trdne vere. Kakor rečeno, zahvalimo Bogo, da od nas ne terja takih pričevanj naše vere. Zato pa moro drugo naše življenje in dejanje biti toliko bolj krščansko in dosledno ter v skladu z nauki naše vere, katera je po Gospodovih besedah tako preprosto izražena le v enem stavku: »Ljubi svojega Bogo čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe!«
Marsikdaj je tako, da izpovedujemo svojo vero v Boga in Njegovo Cerkev, svojega bližnjega pa ne ljubimo dovolj, ker ne vidimo njegovih težav in jih nočemo razumeti. Nočemo včasih vedeti, da je naša velika krščanska dolžnost skrbeti za svojega malega brata prav tako kakor zase. In ker smo taki, zato tudi naša vera v Boga in Njegovo Cerkev ne more imeti prave cene in vrednosti. Kjer se kristjani ne zavedajo svoje cele dolžnosti, tam jih kaj rada zadene hujša preskušnja, da se njihova dejanska vera okrepi ter z mučeniško krvjo spet oplemeniti
Iz Goriške pokrajine
Jesen se bliža. Prejšnji teden smo imeli prav lepe, sončne dneve. Večkrat smo se sicer bali, d a se bodo pokvarili, pa so končno le zdržali. Šele v j>oncoeljek smo dobili dež, ki je neprijetno nagajal malošmarniškim cerkvenim slovesnostim in hudo preizkušal romarsko vnemo. V torek se je pa nebo zopet zjasnilo in imamo sedaj prav prijetne dneve, samo hladno postaja. V sredo 10. septembra oppldne je kazal toplomer v goriškem ljudskem vrtu samo 21 •stopinj nad ničlo, četudi so se na aparatu igrali sončni žarki, ki so se kradli skozi vejevje.
Toča nn Vipavskem. Letos je po nekaterih krajih na Vipavskem že tolikokrat tolkla toča ali pa divjala burja, da človek le s težavo loči eno zaporedno nesrečo od druge. Nič čudnega zato, če poročanje ni točno. V soboto, 30. avg. popoldne je silno neurje s točo poškodovalo jio-lja in vinograde po raznih vaseh v srednjevi-pavskem predelu. Središče neurja je bil Rihen-berk z vso obsežno okolico, kjer so poškodovani zlasti koruzni nasadi in trta. Močno so bile zadete tudi Črniče, Batuje, Selo in Vrtovin. Obrobni kraji Kamnje in Doruberg niso utrpeli tako liude škode, vendar je tudi tam nesreča zadostna. Na Mali šmaren je po Vipavskem razsajala močna burja in je ponekod še l>olj stepla k tlom že od prejšnjih hudih sil polomljeno koruzo. Bog daj vsaj sedaj suho vreme.
Bogostav Kaezyriski:	16
RIM
»Ciao!« s tem se pozdravljajo tukajšnji ljudje.
Samo Giuseppina gre z mano dalje pod stara trdnjavska vrata ki so ostala po davnem Trastevere. Tu je že vedno več ljudi na ulici. Pa tudi otrok. V majhnih in ozkih ulicah žeo-ske požigajo smeti, da se zdi, kakor bi opravljale čarovnije. Vojak v rdečem fesu stoji v Via Anicia, človek z velikim trebuhom, »trip-pa« se pravi v rimskem dialektu, pa se stisku s težavoskozi vrata na drugo stran v ulico Vin Genovesi, deklice skočejo čez vrvico v Via S. Cecilia. Monotona je ta zabava. Redkokdaj vidimo v tem delu mesta žogo, ker je znatno dražja kakor pa košček vrvice, katero lahko vedno najde otrok doma, tudi med smetmi, ali pa jo zveže iz cunj. Tudi ni videti lutk. Lutke nadomestujejo namreč tera otrokom največkrat njihove lastne najmlajše sestrice, ki jih morajo pestovati ves božji dan.
Zopet sem na majhnem trgu, kjer je cerkvica porinjena na sredo dvorišča. Tukaj leži sv. Cecilija iz katakomb. Leži na tleli, na desnem boku, v beli halji, z golimi stopuli in dlanmi, z drobnimi prstki nog in rok, z risom na tilniku, kjer je naznačeno mesto, kamor je udaril meč. Mnogo dragih cvetov je okrog nje, tako dragih, da sem prepričan, da jih ni prinesla sem ne Eleonora ne sestra Giuseppina, ne njeni sorodniki in tukajšnji domačini.
Otroci na ulici so se vzdignili s tal kakor 'jata golobov ter se povzpeli na cerkveno zamreženo ograjo. Naštel sem jih petnajst, od pet do petnajst let. Sede na ograji kakor opice v zverinjaku ter se vzpenjajo drug čez drugega. Kriče. Eden izmed njih drži v roknh ttajhnega dojenčka. Toda prav tako naglo ka-
v pisano sicilijansko obleko, široko rdeče spodnje krilo ima bogato zgibano, oprsnik črn, bele nakre-dane rokave pri 6rajci ter lepo rumeno ruto na glavi. On ima pa črn klobuk bersaljercev z dolgim okrasjem ter črnim peresom.
>Ciao Niuzzal« — »Ciao TurridoU
Tako sta se poslovila. Tako sta pomanjšala 6voji imeti Salvatore in Lidia. On je povedal še nekaj veselega, ona pa je odgovorila s tukajšnjo nežnostjo: s konci prstov ga je lahko udarila po licu...
Otroci sede v stranskih kapelicah cerkve sv. Marije z Trastevere ter 6e uče katekizem. So to otroci manjših funkcionariev-uradnikov, kramarjev, obrtnikov, otroci ljudi iz Trastevere. Videti so drugačni kakor na ulici. V drobnih otroških rokah drže tanke knjižice ter z nežnimi glasovi ponavljajo v zboru, da ni dovoljeno poželeti žene svojega bližnjega, ne 06la, ne vola in ne njegovega hlapca, ne preše6tvuj, ne kradi in ne ubijaj, posvečuj praznike in ne imenuj po nemarnem božjega imena.
Otroci so tudi na trgu, kjer se sprehajajo lepa, črnolasa, črnooka dekleta. Ne daleč v stransR ulici je elišati udarjanje lesenih kladiv ob pločevino, pa zopet ropot težko otovorjenih voz ter zvenenje podkev. Starejši ljudje pa govore tudi, da je opolnoči včasih slišati še druge vrste podkev, namreč udarjanje kopit konj lepe in nekdaj slavne Olimpije Panfile, ki je po smrti svojega ljubčka ukradla njegovo zlato in ga prepeljala k sebi. Ni hotela, da bi govorili o njej slabo, zato je vse ljubimce, ki se ih je naveličala, zaprla v globoko klet svoje pa-ače, da bi ne bili indiskretni. Dosegla pa je s tem to, da govore o njej še slabše, kajti še danes je tu ohranjen pregovor: »Ha fatto come Donna Olini-pia. S'e preso dano e presente«.
Konča se Trastevere. Na širokih stopnicah, ki peljejo na Monte Gianicolo, je še zadnji sedaj žalostni fragment tega mestnega dela. Dva potepa, berača, vsa ožgana od sonca, spila na luksuznih stopnicah in se držita za roke. Skozi raztrgano obleko se vidi telo, ker nimata srajc.
Rim,
kor so skočili na ograjo, so se tudi odtrgali od nje, kajti iz bližnje kasarne je nekdo zatrobil. Ni bil alarm, ne sprememba straže, temveč prišel je le majhen oddelek vojakov z rekruti
Panteon
na čelu. Nič drugega se tu ne dogaja.
Samo služkinje čakajo na 6voje »L'amico, amaille, fiuauienzaio, ragazzo«.
»Ciao!« pozdravi služkinja vojaka. Oblečena je
2)\o£ite novice,
Koledar
Sobota, 13. septembra: Notburga. devica; Fjlip, mučenec; Amat. škof; Ligorij, mučenec.
Lunina sprememba: zadnji krajec ob 20.31. Herschel napoveduje lepo vreme ob severu, dež ob jugu.
Nedelia, 14. septembra: 15. pobinkoštna; Povišanje sv. Križa; Rozula, mučenica.
Novi grobovi
"t" Gospa Toni Dereani roj. Belec, soproga borznega senzaia v Ljubljani, je mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo, 14. septembra, ob 4 popoldne z Zal, kapela sv. Petra, k Sv. Križu.
+ Gospa Pavla Droi roj. Rupert, vdova po višjem davčnem upravitelju v Ljubljani, je včeraj izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v soboto, dne 13. septembra, oh 5 popoldne iz hiše žalosti, Vr-hovčeva ulica 12, na pokopališče k Sv. Križu.
"t" Gospod Josip Juh, finančni računski inšpektor v pokoju v Ljubljani, je mirno v Go=podu zaspal. Pogreb bo v soboto, 13. t. tn., ob 4 popoldne z Žal, kapela sv. Antona, k Sv. Križu.
+ Gospod inž. Avrelij Kobal, višji tehnični svetnik, šef tehničnega razdelka okrajnega glavarstva v Ljubljani, je za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v soboto. 13. septembra, ob pol štirih popoldne 7. Žal, kapela sv Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Vpisovanje r trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, je dnevno do 22. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove prospekte.
—	Cer.e snrovrmn masln. Visoki komisariat je določil prodajno ceno za surovo maslo in sicer na debelo za 1 kg netto teže. franko skladišče prodajalca brez trošarine Lir 26.50, v nadrobni prodaji pa vključno s trošarino 1 kg Lir 28.60.
—	Potovalna pisarna CIT, Ljubljana, Tvrševa 11 ima od 12. t. m. uradne ure od 9 do 12. >0 in od 15 do 18.50, ob nedeljah pa od 9 llo 11.
—	Za nedeljske izletnike je postalo važno prevozno sredstvo konjska vprega, ker je ob prazničnih dnevih na rednih avtobusnih progah ustavljen obrat. Temu treba odpomoči ter si pomagati 7. vozovi. — Narava v je-seni nam nudi pestre barve, ceste niso več pokrite s prahom kot v poletnem času, vročina ni več ne/.nosna, tako da ne bo težko turistu ob nedeljah potrpeti in se z vozom peljati do onega kraja, katerega si je i/.bral kot izhodišče za svoj izlet. Odhod iz Ljubljane z vozom ob nedeljah bo treba urediti med sedmo in osmo uro zjutraj, Ko ob lepem vremenu pogleda sonce skozi oblake. Povratek naj bo med 19. in 20. uro nazaj v mesto, ker kasneje postaja hladno in vožnja na odprtem vozu ni več prijetna. Seveda pride to prometno sredstvo v poštev le za one kraje kamor ne vozi vlak. tako na primer za Iško. za Polhovgradec, za Horjul itd. še važnejše bodo te zveze z vozovi v zimskem času, da bodo mogli smučarji ob nedeljah priti čimprej od prostranih smučišč na primer od Iga preko Do-bravice na Krvavo peč, ali iz Polhovega gradca k. Sv. Lovrencu.
—	Ni dovoljeno prodajati avtomobilov tujcem. V »Služb, listu« je izšel te dni odlok, po katerem je za ves čas, dokler bo trajala vojna, prepovedano prodajati avtomobile kakor tudi njihove sestavne ter nadomestne dele tujim državljanom ali družbam. Določene so z istim odlokom tudi precej stroge kazni za tiste, ki se novih predpisov ne bi hoteli držati. Kršitelji tega odloka bodo kaznovani z zaporom do šestih mesecev in z denarno globo od 500 do 10 000 lir, kakor bo pač teža prestopka. Le vojno ministrstvo ima pravico dovoliti od primera do primera prodajo avtomobilov in njihovih delov in bo za vsak tak primer izdalo posebno dovoljenje. Zakonski odlok o prepovedi prodaje avtomobilov tujim državljanom je začel veljati v sredo. 10 septembra.
— Zasega vseg mesnih konzerv. V zvezi s prejšnjimi ukrepi ie minister ze kmetijstvo in gozdove izdal odredbo, ki jo zdaj objavlja tudi »Službeni list«, po kateri so zasežene vse mesne konzerve, naj bodo kakršne koli vrste ali kakovosti. Isto ministrstvo namerava te zasežena konzerve pravično razdeliti med prebivalstvo in sicer po ceni, ki jo bo določil osrednji odbor fašistovske stranke. Istočasno z odlokom o zasegi vseh mesnih konzerv je bil izdan tudi predpis o obvezni prijavi vseh zalog takšnih konzerv v Kraljevini. Zaloge je treba prijaviti v petih dneh po objavi gornjega odloka v »Službenem listu«. Tvrdke, ki izdelujejo mesne konzerve, moraio odslej voditi tudi poseben seznam, iz katerega bo razvidno, koliko mesa in drugih stvari, iz katerih konzerve izdelujejo. vsak dan dobe in za konzerve v resnici tudi porabijo.
Ljobljana
1 Stenografijo in strojepisje potrebujete v vsakem poklicu, zato obiskujte šestmesečni tečaj na Trnovskem učilišču Robida, Trnovska ulica 15.
1 Zatvorittv prehoda skozi Lattermannov drevored. Zaradi prireditve Ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 4 do 13. oktobra, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 15. septembra do 18. oktobra.	11073(1)
1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske vabi vse svoje člane in članice, da se udeležijo pogreba biagopokoinega častnega člana pevskega zbora Glasbene Matice g. Josipa Juha. Pogreb bo v soboto, dne 13. t. m. ob 16. uri z Zal na pokopališče k Sv. Križu.
Pevke in pevci! V soboto zvečer ob pol 7 in v nedeljo ob 10 dopoldne je pevska vaja za akademsko službo bo/jo pri 00. frančiškanih: prihajajte k vajam redno in točno. Vabljeni tudi nnvi pevci!
1 V Slogini glasbeni šoli bo določitev urnikov v soboto, 13. septembra popoldan. Gojenci, vpisani za pouk klavirja, naj se zglase ob 16, za vse ostale predmete pa ob 17 v šolskih prostorih. Pouk se prične v ponedeljek, 15. septembra. Vse informacije daje šolska pisarna v Pražakovi 19.
1 Vreme. Od četrtka do petka zjutraj^ 12. t. m. je barometer rapidno padal in je znašal padec v 24 urah 5.8 mna. V četrtek je kazal barometer t
7C4.7 mm, v pelek zjutraj pa že 258.9 mm. Jutranja temperatura se dviga. V petek je bila najnižja jutranja temperatura +11.6" C, ko je bila v četrtek + 8.4° C. Petkovo jutro je bilo brez megle, toda precej oblačno.
1 Dr. Rodoschegg ne ordinira do 28. septembra.
1 Ribe in golte. V petek, 12. t. m., je bil ribji trg prazen. Ni bilo nikakega dovoza morskih rib, ker je bil lov na Jadranu slab in so ribiči morali v prvi vrsti zadostiti domačim potrebam. Tudi sladkovodnih rib ni bilo. Na -treh klopeh so prodajale ženske žabje krake, ki so bili po 1 liro boljši kosi. Uvoženo je bilo v Ljubljano do 50 kg lososa, zmrznjenega, morske ribe iz Severnega morja. Cena je 30 lir z?, kg. Prostor za gozdne sadeže in gobe je v petek kazal večje zaloge raznih gob, ki jih doslej kmetice niso prinašale na trg v tako veliki izbiri. Iz dobrepoljskih krajev in od drugod so prinesle kmetice velike košare takoimenovanih »medvedjih parkeljcev«, ki so bili po 1 liro liter. Te vrste gob so kaj okusne, samo treba jih je znati primerno pripraviti. Niso pa za vlaganje. Le nekaj litrov lisičk je bilo na prodaj po 2 liri liter. Gospodinje so se čudile neki drugi vrsti gob, ki so podobne lahno vzboče-nemu lijaku in jih okoli Dobrepolj nazivljejo »li-sjakk. Te gobe so bile po 2 liri liter. Na prodaj je bilo tudi nekaj brinovk, gob, ki bujno rastejo po zelo mladem, nizkem gozdovju, kjer je še trava vmes. Brinovke, napravljene enostavno na masti, so tako okusne in sočne, kakor kaka telečja pečenka. Dobre so tudi za vlaganje. Napravljajo jih tako kakor kislo zelje. V večjo posodo se dene najprej vrsla brinovk, lepo očiščenih, nato plast zrezane čebule in tako naprej do vrha. Nato se brinovke pokrijejo z deskami, na katere se naloži primerno težko kamenje. Drugo spomlad in poletje so brinovke najboljše ohladilno okrepčilo. Velik je te dni dovoz raznega sadja, posebno grozdja, ki se je nekoliko pocenilo. Lepe fige so sedaj po 7 lir kg. Češplje domače po 5 lir kg.
1 Ceniki po gostilnah. Pred kazenskim sodni-kom-poedincem na okrožnem sodišču se je te dni moralo zagovarjati več gostilničarjev zaradi cenikov, ki niso vsebovali cen, kakor jih je določil uradni cenik za jedila in pijače po gostinskih obratih, marveč so napisali v cenike višje cene. Nekateri gostilničarji, obtoženi zaradi navijanja cen, so navajali,'da so bile pri jedilih vpošte-vane tudi prikuhe in solata, ne pa samo meso. Nekateri gostilničarji so bili obsojeni zaradi teh cenikov na kazni 7 dni zapora in več sto lir denarne globe. Gostilničarji so se proti sodbam pritožili. Razprave proti nekaterim gostilničarjem pa so bile prekinjene in se bodo prihodnje dni nadaljevale.
1 Damske plašče, kostume, volnene in pralne obleke, krila, bluze, pisarniške in šolske halje nudi Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
1 Katera plemenita gospa ali gospodična bi vzela na stanovanje revno dijakinjo in ji za nekaj časa nadomestovala 6tarše. Posebna soba ni potrebna in hrana tudi ne. Odškodnina zmerna. Naslove prosimo na upravo lista pod naslovom »Revna dijakinja«.
1 Cankarjevo nabrežje asfaltirajo. Te dni so
začeli z asfaltiranjem Cankarjevega nabrežja, ki je bilo v zadnjih ietih v veliki meri zravnano in tudi temeljito utrjeno. Na tako urejeno cestišče so sedaj začeli polagati asfaltno prevleko. Cestišče ho udelano s takoimenovanim valjanim asfaltom. Ker je ta cesta razmeroma zelo prometna, bo njena ureditev prišla zlasti prav središču mesta, ki bo s tem zopet izgubilo eno izmed ulic, ki so bile poleti polne prahu, pozimi pa dokaj blatne. Če bo vreme naklonjeno, bo asfaltiranje Cankarjevega nabrežja do konca meseca opravljeno.
1 Živahno prometno križišče je nastalo ob spoju Novega trga z Bregom prav v zadnjem času, ko so bile urejene vse ceste okrog vseučiliške knjižnice. Mnogi, zlasti pa kolesarji sedaj radi vozijo v smeri iz Gregorčičeve ulice po Turjaški ulici in čez Novi trg na Čevljarski most. Nerodno je le to, da podaljšek Brega proti Čevljarskemu mostu še ni urejen, tako da kolesarji ne vozijo vedno tako, kakor bi to želeli pešci. Morda bi bilo dobro, da bi se tudi na tej strani, kakor je že določeno na nasprotnem Gallusovem nabrežju, dovolil od Novega trga naprej jk> Bregu do Čevljarskega mosta le enosmeren promet. Če je na Gallusovem nabrežju dovoljen promet le proti središču mesta, naj bi bil na tej strani dovoljen le v smeri iz mesta. Za kolesarje ne bo to nobena prehuda obremenitev, voznega prometa pa prav v tej smeri skoraj ni.
I Obe gospodični, ki sta bili v torek, 9. t. m., ob 7 zvečer navzoči na Tyrševi cesti pred trgovino Kolar pri nezgodi 121etnega dečka v sivi obleki in sta jiomagali prenesti dečka domov, ter gospoda, ki je bil očividec tega dogodka in ki se je dečkovi materi fionudili za pričo, najvljudneje prosimo, da sporoče svoje naslove upravi lista.
1 Mestno nedeljsko zdravniško dežurno službo bo v nedeljo na mesto g. dr. Misa, ker je obolel, opravljala ga. dr. Jožica Žitko, Pleteršnikova ulica 13, tel. št. 47-64.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova ulica 7.
Radio Ljubljana
Sobota, 13. septembra: 7.50 Poročila v slovenščini — 7.45 Popevke in melodija. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 15 Napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini — 15.17 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: orkestralna glasba — 13 50 Slovenska glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče Cetra — 19.50 Poročila v slovenščini — 19.45 Pestra glasba — 20 Napoved časa in poročila v italijanščini — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Gledališka sezona ElAR-ja, med odmori: predavanje in vesti ▼ slovenščini — 22.43 Poročila v slovenščini.
Iz Ribnice
Občinski odbor Rdečega križa r Ribnlri bo
poslal prihodnje dni po hišah svoje pooblaščence, ki bodo pobirali staro obleko in obuvalo za najrevnejše. Podprite to akcijo in darujte!
Slana, ki je bila po zadnjem deževju v Ribniški dolini že kar dvakrat, je napravila precejšnjo škodo na koruzi in ajdi. Posebno prizadete so bile vasi v nižini, dočim v vaseh v višjih legah ni bilo slane.
Izredno bogat lovski plen je Imel pred dnevi posetnik in lovec Pakiž Anton iz Dan pri Robni-ci. Na krompirjevi njivi, ki je bila skoraj popolnoma razorana, je ustrelil 87 kg težko divjo svinjo. Žival se je zatekla v gozdove v Veliki gori in prihajala noč za nočjo na krompir. Posestniku Zobcu je uničila skoraj pol njive krompirja. Ko je g. Pakiž na vse zgodaj zjutraj prišel po plen, je zagledal ob mrtvi samiri mladiča, ki sta zbežala v gozd. Ljudje upajo, da bodo lovci tudi mladiča kmalu ustrelili, sicer bosta nadaljevala poti, ki jih ju je naučila mati.
Iz Mokronoga
Običajno vsakoletno porcijunkulsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu bo letos 19. in 20. t. m. V soboto, dne 19. t. m. ob 18 bo govor, litanije, nato spovedovanje. V nedeljo zjutraj ob 7 sv. maša z govorom. Vabimo vas, častilci Marijini, pridite na Žalostno goro, cla izprosimo od Marije, da nas ne bo zapustila.
Iz Srbije
General Nedič obnavlja Srbijo. Sedanji srbski ministrski predsednik general Nedič, ki je prevzel nase nalogo, da bo z vsemi sredstvi vpostavil v državi red in mir in preskrbel sfioštovanje zakonov, je zadnje dni izdal 6vojo prvo naredbo, v kateri poudarja:
1.	Prehrana, kurivo, osebna in lastninska vrednost vseh državljanov, kakor tudi državno premoženje, se mora zagotoviti z vsemi sredstvi.
2.	Vsi državni organi morajo svojo dolžnost vršiti vestno, pošteno in častno, tako, kakor to predvidevajo zakoni in naredbe.
3.	Pri svojem delu morajo vedno imeti pred očmi, da je služba narodu najvišji zakon in da je od njihovega zadržanja in stališča odvisna usoda srbskega ljudstva.
4.	Vsi šefi posameznih uradov, predvsem upravnih, morajo svojo dolžnost izvrševati s polno avtoriteto in osebnim požrtvovanjem, da bodo s svojim osebnim vzgledom kazali jx>t tudi svojemu podrejenemu uradništvu in narodu.
5.	Vsako strankarsko politično delovanje in udejslvovanje v kakršnikoli obliki je prepovedano, ker bi v sedanjih časih največ škodilo narodu. Zato mora prenehati vsako takšno udejstvovanje. Kdor se tega ne bi držal, mora biti takoj kaznovan.
6.	Vse narodne moči tako državnih organov, orožništva in policije, kakor tudi dobronamernih ljudi, morajo v tem trenutku služiti samo enemu cilju, da skrbskemu narodu prihranijo nadaljnje jjre-livanje krvi in žrtve in brezkompromisni odstranitvi vseh tistih elementov, ki bi ga hoteli pahniti v končno nesrečo. Zato morajo vse njegove naredbe, ki jih bo izdajal preko pristojnih organov vsi izvrševati brez razmišljanja in zavlačevanja.
7.	Radi enotne in enostavnejše vsestranske akcije, morajo vodstvo v vseh slučajih imeti pristojni državni organi, katerim se mora podredili vsaka iniciativa, ki prihaja iz naroda. Pristojni ministri bodo pod osebno odgovornostjo V6ak v svojem delokrogu združevali te akcije.
8.	Državni organi oborožene sile in njej _pri-dodane narodne formacije morajo brez razmišljanja, po 6tarem vojaškem vzoru, izvrševati vse naredbe, s popolno disciplino, ker je to prvi pogoj za red in uspeh.
9.	Poveljniki oddelkov oborožene sile, orožništva, policije in vseh ostalih, morajo ob vsaki priliki preskrbeti spoštovanje zakonov in naredb, tako, da ne bo nikdar dvoma, da je država iznad vseh in vsakogar.
10.	General Nedič V6e in vsakogar opozarja, da bo spoštovanje svojim naredbam preskrbel na vojaški način. Hrabrim, poštenim in delovnim pri-
Eada njegovo in narodno priznanje, napram stra-opetcem, nepoštenim in saboterjem bo pa neizprosen, ker mora biti za vsakogar najvišji zakon: Služba srbskemu narodu radi njegove rešitve.
Prednja naredba je bila s]>oročena v podpis vsemu državnemu uradništvu, oboroženim formacijam, ki so stale v pozoru, pa 6amo prečitana.
Nevihte po Srbiji. Po raznih srbskih krajih so bile v zadnjem času večje nevihte, ki so na polju in v vinogradih povzročile veliko škodo. Močno so prizadeta polja v Posavini, okoli Topole in Ven-
čepe
domače jaslice
mora imeti naša hiša
o Božiču vsaka
ZATO NAROČITE TAKOJ »SLOVENCEV KOLEDAR«, S KATERIM JIH BOSTE DOBILI ZASTONJ I
V koledarju bo tudi lepa tribarvna bakrotiskna reprodukcija
Zužemberške Matere Božje, ki bo lahko v nailepši okras vsaki hiši I
Naročite koledar takoj! Še ta mesec imate čas!
Samo 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške.
čca. V Posavini so se razlile tudi reke in prekinile na več krajih cestni promet.
Novi ban drinske banovine. Z odlokom generala Nediča je odstavljen dosedanji drinski ban. Na njegovo mesto je postavljen Mihajlo Trifunovič, topniški polkovnik v p.
V	Zajcčaru so dijaki ustanovili posebne dijaške delovne čete, ki vsak dan pripravljajo drva za si-romašnejše sloje.
Ministrstvo za kmetijstvo je sklenilo kupiti 200 vagonov dobre semenske pšenice. Kmetje, ki jo bodo hoteli sejati, bodo morali dati kmet. min. za 100 kg selekcionirane pšenice 110 kg navadne pšenice.
Sestanek srbskih podoficirjev. Za oficirji je minister za delo general Draškič sklical na sestanek tudi podoheirje ter jih je pozival, da se naj prijavijo v službo domovini.
Iz Spodnje Štajerske
Vpisovanje na srednje šole na Spodnjem Sta-ferskem. Pooblaščenec za srednješolstvo na Spodnjem Štajerskem dr. Manfred Sraka objavlja razglas s katerim »poroča, da bo vpisovanje dijakov v državne višje šole (realne gimnazije) v Mariboru, Ptuju, Celju in Brežicah dne 12. in 13. t. m., kakor tudi v prvi razred državne gimnazije v Mariboru. Vse navedene srednje šole so določene za dijake, vendar se pa vanje lahko vpišejo tudi deklice. Vpis za višjo šolo v Brežicah, ki je določena za brežiški in trboveljski okraj, je v Celju. Vpisovanje na državno gospodarsko višjo šolo (trgovska akademija) kakor na gospodarsko šolo (trgovsko) iolo bo pozneje.
V	Maribora je umrla Kristina ,Vezjak. Pri Sv. Martinu ob Paki so pa pred dnevi pokopali gasilca Antona Viziaka, ki je podlegel ranam in poškodbam, ki jih je zadobil pri gašenju nekega podtaknjenega požara pred več leti.
Prometna nesreča. V Mesarski ulici v Mariboru bi bilo prejšnji ponedeljek kmalu prišlo do težke prometne nesreče, ki bi bila gotovo zahtevala več človeških žrtev, V večernih urah je pripeljal v to ulico voznik voz premoga. Ker so odpovedale zavore, je voz zdrčal po strmi ulici navzdol ter z vso silo udaril v spodaj stoječo briv-nico, ki je pa bila k sreči prazna. Sunek je bil tako močan, da je voz brivnico enostavno razdejal. Pri tem sta oba konja zadobila tako težke poškodbe, da so ju morali na mestu pobiti. Škodo cenijo na 1000 RM.
Poškodba. Pri skladanju traverz na Teznu se je ponesrečil pomožni delavec Stanislav Pader iz Žalca pri Celju.
S strehe je padel. Pri popravljanju ostrešja in strehe na domobranski vojašnici v Mariboru je padel krovec Jernej Korošec. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer ga sedaj zdravijo.
Novi kuharski tečaji. V Celju, Šoštanju in na Teharjih so bili pred kratkim novi kuharski te čaji, ki so bili vsi dobro obiskani.
V	Mariboru smejo od sedaj branjevke in vsi ostali prodajalci prodajati sadje in ostale pridelke samo na tehtanje. V to svrho so zelo po ostrili tržno nadzorstvo.
Požar. Dr. Kokošniku iz Maribora je v mari borski okolici zgorela zidanica in vse ostalo gospodarsko poslopje. Ogenj je zanetil otrok, ki se je igral z vžigalicami. Škoda je ocenjena na šest tisoč RM.

POSTNI Pl LOT
XVIII.
Ujetništva
Svetožre in štrcelj sta videla, da je vse upanje »šlo po vodi« in da sta na milost in nemilost izročena Mišku. Brž sta se opremila s padalom.	»
»Zdaj sem pa sit tega zrakoplova,« je zabrundal Štrcelj.
Čez hip nato sta s Svetožrcem plavala s padaloma po ozračju in se bližala zemlji. Sveto-žrčeva krona je že padla kdo ve katn.
' Medtem ko sta oba razbojnika počasi poni-havala po ozračju in bingljala na padalih, se je Štrcelj spomnil:
»Veš kaj, prijatelj, kar se mene tiče, se bom zatekel k Mišku po pomoč.«
»Prav,« je dejal Svetožre in pokazal zobe, »ta preteti fantalm!«
KULTURNI OBZORNIK
Novi oltar žalostne Matere božje pri sv. Krištofu
Po načrtih inž. arh. Glanza je bil te dni dovršen novi oltar v cerkvi sv. Krištofa. Oltar se nahaja v medpro-storju stare in nove Plečnikove cerkve ter na ugoden način izpolnjuje slepo arhitektonsko steno na vzhodni strani.
Arhitektonski okvir je torej zaključna, vzhodna stena prehodnega cerkvenega prostora, predrta od velikega ostroločnega okna. V ta prostor je vkomponiral arhitekt po ideji g. župnika Zakraj-ška oltar, ki naj simbolično prikaže češčenje Kalvarije po slovenski ženi. Nad smotrno zgrajeno, lepo propor-cionirano menzo se dviguje oltarna skupina, tesno in harmonično spojena z arhitekturo. Sestavljena je iz čisto arhitektonskega okvira, plastike iin kovinskih detaj-iov. Na pod i ju, ki se stopnji-často dviguje proti desni, se nad sredino menze nahaja Piet/l, levo od nje kleči figura slovenske žene, ki dviguje roke k žalostni M. B., na desini zaključuje kompozicijo formalno in vsebinsko važni masivni, leseni križ, ki je vsajen ob menzi in sega do vrha prostora.
Arhitekt je svojo nalogo, ki je bila zelo težka, rešil z velikim razumevanjem in smislom. Stopničasti podstavek, ki prenese težino iz središča na desno, je skušal pa-ralizirati z drugotnim gradivom križa, katerega je tudi
prostorno zasukal v globino. ___
Po drugi strani pa je ostro vertikalo omilil s postavitvijo plastične skupine, posebno b pozo klečeče žene, koviinskega ozadja PietA, kar je naposled še v celoti povezano v bočnem motivu okna.
Kipar Tine Kos je svojo plastiko iz umetnega kamna podredil arhitekturi. Piet& je pojmovana v tradicionalnem smislu in spominja po posameznih motivih na gotske predloge. Vendar je v izdelavi samostojno obdelana in predstavlja v novejšem delu T. Kosa napredek. Od obeh figur je Kristusovo telo obdelano v celoti in detajlih mnogo bolj prepričljivo, kakor podoba M. B., ki je nekam
medla in reliefna. Poudariti pa je seveda treba, da pri taki rešitvi soodgovarja tudi arhitektura ter seveda tudi format. Kompozicionalno in formalno lepo delo je podoba žene.
Oltar je kot harmonično delo arhitekta, kiparja in obrtniških mojstrov (kovinski deli: Br. Zmuc, kamnoseško delo A. Vodnik) v celoti prav dobro uspel. Naj služi kot primer zmožnosti in umetniškega smisla domačih umetnikov za vse prilike, kjer se cerkvena predstojništva s težavo odločijo za kva'itetno opravo v naših cerkvah.
Dr. S. Mikuž.
Marijan Lipovšejc: Kresnice
Glasbena Matica ljubljanska je izdala med drugim tudi zgoraj navedeno zborsko delo docenta Glasbene akademije v Ljubljani, poznanega pianista Marijana Lipovška: »Kresnice«. Kompo-nirane so na besedilo iz belokranjske folklore, iz obredja, kakršno se vrši po običaju na kresni večer, na Ivanje v Beli Krajini.
Kresnice predstavlja skupina štirih ali več v belo oblečenih žensk. Na glavi imajo pečico, ki je tako pomaknjena naprej, da zastira obraz. Spremlja jih piskač, ki igra na dvopiščal. Kresnice, ki jih v Beli Krajini imenujejo Krsnice, lio-devajo na kresni večer in rano v jutro po belo-krajnskih selili in pred hišo zapojo kresnico; pesem se pričenja in konča z obredno formulo: »Bog daj, Bog daj dobro večer — za večerom bole jutro!
—	Daj nam, Bože, dobro leto!« — Nato sledi besedilo, ki je že večinoma porušeno in okrnjeno (kontaminacija obrednih in pripovednih pesmi). Ob sklepu, ko jih je gospodinja obdarovala (ponavadi darujejo jajce, novec, pogačo), zapojo ustaljeno besedilo: »Lepa hvala na tem daru, — ki ga ste nam darovali! — Mi se od vas potočimo — in vas Bogu izročimo. — Daroval vas Bog, Marija
—	z lepim zdravjem in veseljem.« — Ko odidejo naprej, izpopevajo med potjo z globokim glasom, ki je poln svečane ekstaze. Kresnic se ob njihovem opravilu ne sme nihče dotakniti ali jih žaliti; kdor bi se drznil, »ta umre čez leto dni...«
Po starem so se kresnice vračale od Ivanj-skega kresa (kresni večer, kres na Ivanje, Šent-janževo) preko polj in vinogradov ter tam pope-vale do rane zore, nakar so hodevale po selih ter izpopevale pred vsako hišo. Pesmi, ki jih pojejo, se imenujejo kresnice ali ladanke.
Spev kresnic predstavlja eno najstarejših pri-
| mitivnih zvočnih ostalin. Izpopeva se v obliki dvo-' glasne diafonije, ki se približuje primitivnemu kanonu. Ritem ie koralnega značaja, melodija je uglašena v pristnem naturalnem načinu, ki je jx>-doben starocerkvenim tonom. Po vsaki odpeti vrsticj zaigra piskač prosto iznajden pripev, ki ga od vrstice do vrstice variira.
Lipovškova stvaritev se ne opira na te osta-line, ampak je le na besedilo, ki se je v tem obredju ohranilo, po lastnem pojmovanju in za-snovanju prosto zgrajena skladba. Napisana je za štiri in deloma za večglasni mešani zbor. Skuša pa skladatelj vendarle na svojski način doseči v celoti neke značilnosti ljudske glasbe; zlasti na peti strani »Me nimamo kada stati...«, se po predložkih in kvintah jasno odraža značaj primitivne ljudske glasbe, kakršno poznamo po vplivih z vzhodnega področja v naših krajih. Zanimiv je vložek za alt-solo. Skladatelj je povezal besedilo v glasbeno zaključno celoto, ki po zasnovi in po svojem izrazu temelji na dogajanju tega obredja. Tako se skladba v uvodu giblje v zeio mirnem tempu svečano. V naslednjem besedilu, ki ima značaj pripovedne pesmi, ji je dal avtor živahen tempo, melodija ima tudi bolj pripovedni poudarek. Tempo se vedno bolj zmanjšuje do »Dajte, dajte, darovajte ...« ter se ponovno bolj dviga do živahnega »Lepa hvala na tem daru...«, nakar prehaja proti koncu skladba v zmernejšega in končuje tudi ob dinamičnem padanju, kakor pesem oddaljujočega se. Tudi celotna muzikalna gradba se opira na vsebino posameznih besedil, vendar skladatelj na drugi strani sledi bolj nujnosti glasbene izpeljave, ki poteka v doslednosti, pri čemer uporablja moderna tvorna sredstva. Posebno nekateri deli so lej>o zgrajeni in nudijo izvajalcu možnost plastičnega muzikalnega poustvar-
Vpliv bolezni na človekov značaj
Vpliv bolezni na Človekov značaj jo v prvi vrsti odvisen od njegovih živcev in duševne vrednosti ter razpoloženja. Duševno zdrav in normalen človek v bolezni izgublja potrpežljivost. Sploh dobiva bolnik mnogo napak. Potrpežljivi bolniki so zelo redki.
Poglejmo si najprej bolezni, ki jih dobe ljudje zaradi nepravilne prehrane: artritis, protin, sladkorna bolezen in debelitev. Pred boleznijo se vsi ti ljudje nistv dosti ozirali na pravilno prehrano. Jedila so navadno uživali v preobilni meri. Debelejši ljudje so pojedli precej testenin, diabetiki pa sladkarij. Najrajši so jedli stvari, ki bi jih no bili smeli. Kot žrtve svoje lahkomiselnosti so še nadalje živeli zelo neurejeno. Vsi ti ljudje zelo radi jemljejo najrazličnejša zdravila. Za nobeno ceno jih pa ne morete pregovoriti, da hj se držali predpisane hrane. Morda izdrže kakih 14 dni, nato se pa zopet vrnejo na jedi, ki jim škodijo. Zato so navadno vedno razdraženi. Nezadovoljni sami s seboj. Jeze se v prvi vrsti na zdravnike. Sprememba stanja nastopi šele potem, ko se bolniki sami prepričajo o resnem stanju, če jim zdravniki s številkami dokažejo, da se je zdravstveno stanje poslabšalo. N. pr. pri debelejših ljudeh, da so izgubili toliko in toliko kilogramov na teži, diabetik pa. da izloča manj sladkorja. Človek, ki ga muči protin, dobi napade samo od časa do časa. Če ga nič ne boli, sploh ne misli na svojo bolezen in se obnaša kot popolnoma zdrav človek. To mu pa lavno škodi.
Tudi ljudje, ki bolujejo na srcu, ne čutijo posebnih težav. Bolečine nastopajo šele potem, ko se pojavijo srčni krči. Zdravniška nega bolnika zopet popravi. Bolniki te vrste so zdravniku navadno zelo hvaležni. Hvaležnost pa takoj izgine, ko so bolezen znova pojavi. Bolnika se loti vznemirjenost in navadno ne hodi več k prejšnjemu zdravniku, temveč si poišče novega. Dr. Fiessinger, ki navaja vse te primere, sam pripoveduje, da je nekega takšnega bolnika zdravil 6 mesecev, nato ga je pa moral na njegovo stalno prošnjo poslati k drugemu zdravniku. Bolnik je zalem obiskal še vseh 50 drugih zdravnikov, ki so bili v mestu.
Ljudje, ki imajo bolno srce. imajo veliko prednost pred drugimi bolniki. Mnogokrat ozdra-
Oven pokvaril kolesarsko tekmo
V bližini Kopenhagna so bile v zadnjem času velike kolesarske tekme, za katere je vladalo tako med športniki, kakor tudi med občinstvom veliko zanimanje. Ko so se kolesarji podili skozi neko vas, so rdeče majce tako razdražile velikega vaškega ovna, da se je besen zakadil med vozače. Ti so ga opazili šele poleni, ko se je znašel med njimi in pričel s svojimi rogovi kriliti na vse strani. Na mestu so popadali skoraj vsi kolesarji s koles. Nekateri so zadobili tudi lažje poškodbe, nekatere je pa razbesneli oven celo težje ranil. Tako oven ni samo pokvaril kolesarske tekme, temveč je kolesarjem pripravil tudi neprijetno presenečenje.
Šolska reforma v Franciji
Francoski uradni list je objavil več zakonskih naredb, s katerimi je francoska vlada uvedla več reform v svojem šolstvu. Reforme se nanašajo tako na ljudske kakor tudi srednje šole. Učenci ljudskih šol lahko zapuste po teh reformah šolo s 14. letom ali pa z 11. letom lahko vstopijo v kako srednjo šolo. Učni načrt so skrajšali, samo, da bi na ta način dobili več ur za šjiortno udejstvovanje mladine. Deklice so v šoli popolnoma izenačene z dečki ter lahko polagajo iste izpite kakor oni. Pri tem se pa seveda morajo učiti tudi predmetov, ki so posebej določeni za dekleta. Nova francoska šolska reforma uvaja zopet sprejemne izpite za vstop v srednjo šolo. Tudi pouk v teh šolah ne bo več brezplačen. Učni načrt je postavljen na klasično podlago ter je francoska vlada zopet uvedla latinščino kot obvezen predmet, grščina je pa v štirih razredih prostovoljni predmet. V realčnih oddelkih si učenci lahko
janja. Predstavlja pa skladba precejšnje tehnične težave, zlasti v intonačnem oziru ter po svoji gradnji tudi v muzikalnem pogledu.
Kresnice obsegajo osem lepo natisnjenih strani; lo dolgo skladbo bj zmogli le večji in boljši mešani zbori. Pri izvedbi bi morda skladatelj sam takoj spoznal, kje so zborsko šibkejše postavljena mesta in česa bi se bilo ogibati, kar ni tako dobro za zvok zbora. Drugače pa Lipovškove »Kresnice« predstavljajo delo, ki zasluži čimprejšnje izvedbe na koncertnem odru. Hvalevredno je tudi za Glasbeno Matico, ki taka dela izdaja kljub časom, ki ji ne obetajo finančnega dobička, pač pa pomenijo doprinos k glasbeni kulturi Tembolj pa zavod ob takih prilikah poudari svoj pravi pomen in svojo voljo.	siL
Dolarske hijene
»Ali ste se že pogovorili z Western banko?« vpraša Hartinger.
Palmer pokima: »Do dvanajstih moramo doseči stari tečaj, vsaj približno!«
Hartinger pogleda na uro: »Osem minut do dvanajstih!« Prestrašen vzklikne: »To ne bo mogoče .. .<
»Le potrpite, Hartinger.«
Čeprav je Palmer na zunaj popolnoma miren, ima vendar občutek, da se mu bo vsak čas stemnilo pred očmi. Strah ga prevzema prav zadnji trenotek. Čuti, kako se mu hočejo tresti roke. Vse skupaj si je zamišljal bolj lahko. Nikdar ni mislil, da bi vse to moglo njega tako prevzeti, čeprav ne gre za njegov denar. Neprestano opazuje uro in transparentno tečajnico. Ali ho Wood ujel nekaj minut pred dvanajsto? Ali bodo časopisi njegovega trusta prišli še pravočasno na borzo?
Sedem minut do dvanajstih. Grillova družba je dosegla 49, rudniki v Coloradu 42. Še sedem minut! Ta kratki čas se zdi Palmerju prava večnost. Nekdo je poklical Hartingerja. Kmalu nato se prikaže prvi ravnatelj, govori nekaj s Palmerjem, ki mu kima. Palmer nato glasno reče, da razumejo vsi, ki stoje v bližini: »V kratkem začnemo, VViMmer... Kdorkoli ponudi, vse takoj kupite!«
Ravnatelj Willmer začuden obstane in pogleda ostro Palmerja, češ, saj nimamo niti denarja, niti kredita, da bi mogli kupovati. Palmer ga mirno in ostro gleda in s tem opozori na to, kar hoče doseči. Ljudje naj mislijo, da je že doslej prav previdno nakupoval evoje delnice in da jih bo sedai skušal pokupiti vse. To bo podžaalo tudi vse druge. Hoteli bodo hitro zaslužiti in z nestrpnim povpraševanjem sami gnali tečaj v višino.
Pet minut do dvanajstih! Palmer krčevito stiska prekrižane roke. Na čelu se mu leskeče pot. Sam sebe opozarja, naj bo miren in naj ne pokvari z nepremišljenostjo tako odločilnih tre-notkov. Vedno bolj nemiren gleda proli vhodu. Kaj še ne bo Woodovih izdaj?
Le še tri minute manjka do dvanajstih!
Tedaj prekriči kreščeč visok glas trušč dvorane. Zopet stoji na vratih razburjen človek in vihti časopis.
»Posebna izdaja «City Times».« To je eden izmed časopisov, ki je last Pacifiškega trusta. Kakor val plane razburjenje od vhoda v dvorano. Kričanje je doseglo svoj višek. Še bolj noro, še bolj besno se ljudje ne morejo vesti. Palmer si misli: vsi so zbesneli, samo zato, da ne bi zamudili spraviti v žep lahko zasluženega dobička.
Že stoji ob njem Hartinger, ki se je ves poten in zasopel prerinil skozi množico. V gneči sta mu odletela dva gumba s suknjiča. Kljub temu pa je 6rečno prinesel do Palmerja sicer vso zmerčkano, a vendar še celo posebno izdajo.
»Huje je, kakor v norišnici!« pravi ves vročičen.
Palmer vzame časopis in ga poravna z roko. Že se smeje naslovom: »Pacifiški trust krije Orill-ovo družbo! Čudna igra Južne unije! Orill je imel skrivnostnega dvojnika, ki je že priznal!« Začuden strmi Palmer na naslovno stran. Časopis prinaša dve sliki: ena je GriHova, druga pa je posnetek njegovega dvojnika. Pod prvo je podpis: Zadnji posnetek znanega Grilla. Pod drugo pa: Frank Palmer, skrivnostni Orillov dvojnik. Slika sama dovolj jasno dokazuje izredno podobnosti
Hartinger se skloni h Grillovemu ušesu in za-šepeta: »Kaj ni imenitno? Samo tisti, ki vas prav dobro ne pozna, lahko ugotovi, da sta obe priob-čeni sliki vaši folografijil«
»Seveda,« pravi Palmer in 6e komaj premaga, da ne bi počil v smeh.
Hartinger pokaže na tretjo sliko. Na njej stopata 6tar mož in mlada dama v vagon. Podpis razloži vse: »Harley Morton odhai na posebni vlak, ker hoče s hčerko čimprej priti nazaj v New York.« Hartinger šepeta: »Cisto slučajno se spominjam, da je bila ta slika priobčena že pred letom dni. Toda, kdo od vseh teh razburjeni« norcev se bo sedaj tega spomnil!«
Zato se v resnici ne meni niti Douglas Wood, niti Palmer, niti množica borznih mešetarjev. Dvorana je kakor vulkan. Vsepovsod zahtevajo delnice Grillove družbe in bakrenih rudnikov. Le malokdo pa je voljan prodati. Zato začnejo številke na žareči tečajnici hitro preskakovati. Vsak skok v višino pa vzbudi v dvorani še večje razburjenje, še večjo divjost.
Grillova družba preskakuje: od 49 na 53, nato na 58, 61, 79, 85! Rudniki bakra v Coloradu se dvigajo z običajno razliko prav tako.
Ura bije dvanajst. Palmer se zdrzne. Najrajši bi sam pomagal kričati, da bi se olajšal, da bi se otresel strašne napetosti. Odločno se obrne in 6i s komolci brezobzirno dela pot do najbližnje telefonske celice. Ko vidi, da je zasedena, odpre vrata, prime govorečega za rame, ga odtrga od telefona m na kratko vrže skozi vrata. Ko ga presenečeni možakar hoče nahruliti, prestrašen obstane, saj gleda v besno spačeni Grillov obraz.
Takoj pokliče Palmer Western banko. Glas na drugi strani je čudno razburjen. Palmerjev glas pa je hladen, ledenomrzel.
»Ali ste obveščeni o poteku na borzi? Takot Grillova družba je pravkar dosegla tečaj 86, rudniki v Colorado pa 69!« pravi kralko in odločno. »V teku jutrišnjega dopoldneva se bomo še pogovorili!«
»Saj je vse v redu, gospod Orill.« Palmerju se zdi, da bi lahko kar otipal nejevoljo, ki ie donela iz zadnjih besedi. Zapre telefon in zapusti celica
vijo, čeprav bo bili že Izgubili vsako upanje. Ko ozdravijo, so presrečni. Čutijo se kot prerojeni in pomlajeni na duhu in telesu.
Ljudje, ki trpe zaradi slabe prebave, so navadno prepirljivci. Pokret reformacije v XVI, stoletju sta jiovzročila: Luther, ki Je iinel dobro prebavo in je bil vedno veseljak, kakor to pričajo njegove zdravice, in Kalvin, ki je, sodeč po upadlem obrazu in visečih ustnicah, trpel bolečine v želodcu ter je zato postal pretirano občutljiv v sumničenju in sovraštvu. Nervozno, Izzivalno in zagrizeno knjigo je navadno napisal človek, ki je bolan na želodcu. Vesela, zdrava in življenja polna dela so navadno ustvarili ljudje, ki so vedno imeli prebavo v redu.
Drugačna Je pa stvar z ljudmi, ki jih je sama narava zaznamovala. Neko grbasto dekle se je hvalilo napram svojim tovarišicam, da jo vsi opazujejo. če so pojavi na ulici. To je bilo res. Vsi so jo opazovali zaradi njene telesne napake.. Ljudje s telesnimi hibami navadno mislijo, da so bolj zanimivi in privlačni In tudi bolj lepi. Grbav-ci so navadno zakrknjeni in sovražijo vso ljudi. V vsakem primeru se razvija pri njih samoljuhlje sorazmerno z višino telesne napake ter sebe smatrajo za pametnejše in duhovitejše od vseh drugih in lo v tolikšni meri. da so pogosto napram vsemu ravnodušni. Zdravniki so ugotovili, da se ljudje, ki so od narave pohabljeni, smatrajo za toliko močnejšo in več vredne, za kolikor so bol,j pohabljeni od drugih Zato jim je samoljuhlje v veliko uteho ter jih spominja na besede evangelija, ki pravjjo »Zadnji bo prvi«. Oni pa tega nočejo doseči šele na drugem svetu, temveč že tu na zemlji. Vsi grbavci seveda niso takšni. Med njimi je tudi dosti sijajnih ljudi, katerih duševna bistri-na se zadovoljuje samo s tem. da s fino ironijo in brez zlobe, oh ugodni priliki, zadajajo svoje udarce
Mnoge dolgotrajno bolezni lahko jwpolrir>ma spremene človekov značaj. Če je vesel in brezbrižen človek zaradi bolezni dalje časa privezan na posteljo, lahko v njegovem značaju nastopi velika sprememba ter je po ozdravitvi čisto drugačen človek. Takšne spremembe pa najbolj pogosto nastopajo pri mlajših ljudeh.
namesto latinščine in grščine izberejo kak moderen jezik. Gospodarski oddelki srednjih šol predvidevajo štiriletno učno dobo, tehnični pa triletno.
Posebno pozornost Je francoska vlada posvetila pri izdaji nove šolske reforme risanju, zbornemu petju in ročnemu delu ter športnemu ude.t-stvovanju. Tudi učenju živih jezikov. Učenci lahko izbirajo med nemščino in angleščino. V srednjih šolah za deklice .je obvezen tudi pouk v glasbi, domačem gospodarstvu, higieni in negi dojenčkov ter otrok.
Zvišanje glavnice Hrv. deželne banke. Hrvatska deželna banka (prej Jugoslavenska banka) je na občnem zboru svojih delničarjev sklenila zvišati glavnico od 50 na 100 milj. kun. Pri zvišanju glavnice bo udeležena v največji meri Dresd-ner Bank, dočim ostane udeležba praške Zivno-stenske banke neizpremenjena.
Iz Hrvatske
»Hrvatski Narod«, glavno glasilo ustaškega pokreta objavlja daljše poročilo o stanju hrvatskega delavstva v Nemčiji in poudarja, da se vsem delavcem v Nemčiji dobro godi. Samo v Kruppovih veleobratih je zaposlenih nad 10.000 hrvaškin delavcev. Za 6voj živelj v Nemčiji skrbi tudi domovina ter bo zanje pričel v kratkem izhajati tednik »Hrvatska domovina«.
Povezanost hrvatske in nemške mladine. V zagrebški Delavski zbornici je bilo te dni zborovanje hrvatske delovne mladine. Zborovanja se je udeležilo tudi več ministrov ter zastopstvo nemškega poslaništva in nemške armade. Vsi govorniki so v svojih izvajanjih poudarjali neločljivo povezanost hrvatske in nemške mladine, ki se skupno borita za novi red in novo življenje.
Enakopravnost nemških in hrvatskih delavcev.
Po zadnjem sporazumu, ki sta ga podpisala nemško poslaništvo v Zagrebu in hrvatska vlada, so nemški delavci na Hrvatskem v vsem enakopravni hrvatskemu delavstvu.
Hrvatska narodnostna skupina na Madžarskem. Glasilo hrvatske narodnostne skupine na Madžarskem »Novinske Jednote« poziva vse Hrvate, ki žive pod Madžarsko, da naj pristopijo k Hrvatski narodni stranki, ki jo vodi prof. dr. Emanuel Bolim.
Tovarna za izdelovanje nogavic znamke »Ključ« znova obratuje. Znana sarajevska tovarna za izdelovanje nogavic znamke »Ključ«, ki je morala svoi obrat v vojnem času ustaviti, je pod ko-misaričnim vodstvom pričela znova obratovati ter je že sprejela 50 delavcev.
Palmer odhaja iz borzne dvorane. Oabi se mu besna množica. Navdaja ga groza nad laslno zmago. Nikdar ne bo mogel pozabiti prizorov, ki jih je narekovala brezmejna lakomnost. Radovedneži se gnetejo okrog njega in ga spremljajo proti izhodu, prav do ceste. Palmer tega niti ne zapazi. Ne da bi mislil, koraka po cesti in zmerja samega 6ebe. »Sedaj 6i postal navaden slepar. Da! Toda ne po lastni krivdi. Vse to mu je nadrobil stari Rackley! Pa tudi Orill, ki je pustil kar vse skupaj na cedilu. Kaj mu je ostalo drugega, kakor prevzeti vsiljeno vlogo in reševati zavoženo zadevo. Končno bi tudi on lahko brez sledu izginil. Toda tega ni smel dopustiti, sicer bi Rackley pospravil ves plen.
V tem trenotku ga zmoti Hartinger. Odvede ga do avtomobila.
»Willmer bo stal še tukaj, gospod Grill! Sicer so pa pravkar izšli vsi opoldnevniki. Večina jxj-trjuje novice posebnih izdaj. Samo Rackleyevo časopisje molči. Niti ne ojx>reka ne. Vse kaže, da je bil Rackley pošteno presenečen in ...«
»Molčite, prosim!« pravi Palmer in se vrže v avto.
Hartinger okleva: »Ali naj vas spremljam?«
»Ostanite tukaj... Saj se bova videla jutri... Naprej! Peljite me dobro uro malo naokrog! Kamorkoli! Potem pa domov!«
Palmer je zaprl oči in 6kušal preboleti potrtost, ki ga je prevzela. Vsi ti besni dnevi so bili zgrajeni na samih lažeh. In zaradi teh laži so čez noč tisoči obogateli, drugi tisoči pa izgubili zadnje prihranke. Za vpe te tisoče je končno popolnoma vseeno, ali je kdaj v resnici nastopil Orillov dvojnik ali ne. Važno je le, da je odloči) bitko na borzi in s tem njihovo usodo.
Palmer premišljuje in kadi cigarete. Ob ogorku prižiga vedno nove in se niti najmanj ne meni, kje ga vozi šofer. Začuden pogleda, ko ga vpraša šofer: »Ura je minila, gospod Orill!« Palmer še noče domov. Zato zafiove: »Vozite še eno uro, potem pa domovi«
Boji
v severnem pragozdu
Vojni poročevalec graike »Tagesposte« popisuje izreden način bojevanja v severnem pragozdu v puščobni deželi Karelije, ki je prepolna močvirij in gozdov. Tudi tu gori — pravi dopisnik — je moral nemški pešec in nemško vodstvo v neverjetno zagrizenih bojih načeti obrambni sistem So-vjetov. Več kot 80.000 prisilnih delavcev je več kot eno leto v pragozdovih Karelije gradilo bunkerje in trdnjavske naprave. Proti tem se morajo Nemci sedaj vojskovati. Toda to je del boja na severni fronti. Napadalci se morajo v deželi brez potov boriti z gozdom, z močvirjem in z neprestanimi obupnimi protisunki sovj-etskih čet. V boljše-viški državi niso ljudje nikdar nič pomenili. Tudi sedaj jih politični komisarji neprestano gonijo proti nemškim postojankam. Smrt pred očmi se često bori do zadnje sekunde, dokler jih nemške stroj-niace, pištole in ročne granate ne pobijejo.
Dopisnik pravi, da v tej strahotni deželi ni mogoče uporabljati težkega orožja. Proti bunkerjem ni mogoče uporabljati topov, tudi ne malih topov za pehotne napade. V tem divjem pragozdu niti težke strojnice ne najdejo pravega razmaha. Tako je vsak boj prav za prav borba moža z možem, je boj proti zasedam in zvijačam. Strelci z dreves obvladajo ozke prehode pragozda in so nevidni v zeknem vejevju. Pred svojimi bunkerji so Sovjeti gozd požgali. Nemški napadalci se morajo razkropiti v male oddelke, v kompanije in bataljone in se boriti z boljševiškimi strojnicami in metalci granat. V teh bojnih dneh je tudi vsak mož
E ostal del divjine. Pred tedni — pravi dopisnik — i se brez moči izgubil v močvirnih gozdovih. Toda sedaj se že spoznajo in se tudi znajo orientirati. Na bojno ozemlje so se navadili. Daleč za sovražne črte prodirajo patrulje. Čez dan opazujejo in ugotavljajo položaj baterij in utrdb, kar seveda od njih zahteva veliko sposobnosti in samoodpo-vedi. Postali so gozdni tekači kakor Finci. Več 'kilometrov globoko prodirajo in s svojimi oddajnimi postajami javljajo svoje ugotovitve nemškemu poveljstvu. Večkrat so v smrtni nevarnosti, ako psi, ki jih imajo Sovjetske čete, zaslede njihovo pot, in kadar se je treba zopet prebiti nazaj k lastni četi. Na tej fronti, končuje dopisnik, v tem zelenem peklu Karelije je nemški vojak prestal največjo preizkušnjo, težjo, kakor na kateremkoli drugem bojišču. Zaupanje v vodstvo in njegovo lastno hrabrost pa mu daje zaupanje, da bo tudi ta boj zmagovito izvojevan.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16.. 18. in 20. uri
NalvofUi umetniki filmskega platna Armando Falconi, Lnura Solari, Mauri/.lo IVAneora in Donizettijeve nesmrtne melodije v velofilmu
DON PASQUALE
Predstave ob nedeljah tudi oh 10 30 in 14. Uri
KINO MATICA ■ TEL. 22-<l
alida valu in CAKLO lombardi v razkošnem Ijubflvnem filmu
Prva, ki fo srečaš
Spletke in liuba^ne intrige na bivšem francoskem kraljevem dvoru
KINO SLOGA - TE L. 27-30
Monumentnlno filmsko delo po rom. T. Grossija
Marco Vlsconti
Odlomki iz taiinsivenp knligo o sreiln1em veku. Carlo Ninchi, Mariella Lotti, Hoberto Vlila in dr.
KINO UNION - TE L. 22-21
I (SATE ALI PLA-IPODRUŽNICl V
OVEN MESTU

TORINO • 1835 ,,,
AMARO CORA
eol selz: ottimo aperitivo liscio: efficace digestivo
s sodavico: najboljši aperitiv — sam, brez sodavice: zelo učinkujoč za dobro prebavo
Naroiite ..Slovenžev koledar"!
Mali oglasi
J Šivalni stroji j§
Šivalni stroj
»Singer«, dobro ohranjen, ugodno prodam. — Jenko, Resljeva 3/II.

Kolesarji!
Vaše kolo bo zopet novo, če Vam ga lakira tvrdlca Leopold Šušteršič, Ljubljana, Frankopanska cesta 21 v svoji moderni električni peči.
[Stanovanja (f
Jttelo:
Enosobno stanovanje
v Ljubljani išče solidna stranka brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vesten« št. 11.074.
j Kipimo 1
Sveže gobe in lisičke
za vlaganje kupuje večje količine trgovina Cuček, Sv. Petra cesta 13.
Suhe gobe
prodaš po najvišji cen! v trgovini Cuček, Sv. Petra št. 13, telefon 31-85.
Kupujem
vse vrste cunj. Šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica št 4. telefon 34-26.
^ Ko se je poslavljalo poletje, nas je zapustila za vedno naša ljubljena, nepozabna sestra, sestrična, teta in svakinja, gospa
Pavla Drol rof. Rupert
vdova po višjem davčnem upravitelju
Izdihnila je svojo blago dušo, spravljena z Bogom, danes ob 11 dopoldne.
Drago pokojnico spremimo na zadnji poti na pokopališče k Sv. Križu v soboto, dne 13. septembra ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Vrhovčeva ulica št. 12.
^ Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi sv. Petra v četrtek, dne 18. septembra ob pol osmih zjutraj.
Ljubljana, Zagreb, dne 11. septembra 1941.
Žalujoči ostali.
Umrla nam je naša skrbna, dobra soproga, mama, hči in sestra, gospa
Toni Dereani
roj. Belec
soproga borznega senzala
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 14. septembra ob 4 popoldne z Žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Žalujoči ostali:
Rado Dereani, soprog; Jakec, sinček — in ostalo sorodstvo.
Krmilni oves
zdrav, večjo količino kupimo. Ponudbe z vzorci poslati tovarni za klej v Ljubljani, Smartinska cesta BO.	(k
Filateiija
Filatelisti!
Redne hrvatske novitete 15'/t nad nominalo, evropske novitete najceneje, Jol albume, album Slovenije, nudi Filateiija Modrijan, Miklošičeva c. 34. Tel. 20-37.
Ramo
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila
Matek & Mike!
Ljubljana. Frančiškanska ulica
nasproti hotela Union
»Ncgnil«
proti gnilobi krompirja Itd. Pol kg zadostuje za 1500 kg. Velja 18.50 lir. Trgovci znaten popust! Inž. Prezelj, Ljubljana, \Volfova 3, tel. 34-73.
'SfOSEfr	"" m w
L'alluminio
NETALLO DEL SECOLO
L'alluminio, puro e nelle sue leghe, ha offerto ali'industria una delle piu sorprendenti formule di progresso-ha con-tribuito in misura decisiva alla soluzione dei problemi tecnici piu caratteristici del nostro secolo: velocita e po-tenza - ha svincolato 1'Italia dai ceppi di una importazi-one che frenava lo slancio produttivo di un popolo fra i piu geniali e tenaci.
Aluminij
KOVINA NAŠEGA STOLETJA
Aluminij, čist in v raznih spojinah, je dal industriji najpresenetljivejši obrazec za napredek, je odločilno posegel v reševanje najznačilnejših nalog v tehniki našega veka: brzine in zmožnosti — je rešil Italijo suženjskih vezi uvoza, ki so zavirale delavni razmah naroda, ki je med najgenijal-nejšimi in najbolj žilavimi na svetu.
Murni ni a MumiM
1METALLD DEL D0MINIO-GOSPODIhJO^
M
Prodamo
Antične dragocenosti
preproge, slike itd. Vam zanesljivo proda v komisijski prodaji »Umetnost«, Kolodvorska ulica št. 30, Ljubljana.	(1
Za vedno je zatisnil svoje blage oči najin ljubeči in iskreno ljubljeni brat, stric itd., gospod
Josip Juh
fin. rač. inšpektor v pok.
Njegovo truplo bo položeno v grob v soboto 13. t. m. ob 16 iz kapelice sv. Antona na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu, njegova blaga duša pa naj uživa večno nebeško veselje.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Žalujoči: Avgust, brat; Ana, sestra in vse ostalo sorodstvo.
Inserirajte v Slovencu"!
Globoko užaloščeni javljamo, da nas je za vedno zapustil naš predobri, nepozabni soprog, oče, brat, zet, svak in stric, gospod
ing. Avrelij Kobal
višji tehn. svetnik, šef. tehn. razdelka okrajnega glavarstva v Ljubljani
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 13. septembra ob pol štirih popoldne z Zal, kapelice sv. Jočefa, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 12. septembra 1941.
Globoko žalujoči: Marija roj. Noč, soproga; Boris, sin; dr. Rudolf, Viljem, dr. Ivan, dr. Alojzij, bratje — in ostalo sorodstvo.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenžiE