jajo tisto, kar se jim zdi pomembno. Oddaje posvečajo pomembnejšim lokalnim dogodkom, kot so prazniki in festivali, osebam ali skupinam ljudi. Drugače gredo spomini nanje v pozabo, je menila Cernetigova. Avtorji oddaje se radi vračajo v preteklost, da ne bi pozabili svojih korenin. Z oddajo ustvarjajo most med preteklostjo in sedanjostjo. Obenem skušajo z njo med seboj povezati Slovence - tiste, ki živijo v zamejstvu, v domovini in drugod po svetu. Na koncu pogovora so avtorji filma predstavili tudi težave, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delu. V prihodnosti si želijo, da bi pridobili primeren prostor za snemanje oddaje. K sodelovanju bi radi pritegnili več mladih sodelavcev, ki govorijo slovenski jezik, poznajo slovensko glasbo in znajo delati z sodobno tehnologijo. Radi bi ustvarili tudi več povezav s predstav-
niki slovenske skupnosti iz drugih dolin v Videmski pokrajini in iz tujine, ki bi bili pripravljeni prispevati k oddaji. Pismo iz Benečije je multimedijsko okno v beneško-slovensko stvarnost. Ker pri snemanju oddaje sodelujejo mladi, se s prispevki približujejo najmlajši generaciji zamejskih Slovencev. V prostoru, kjer je čutiti močan vpliv italijanskih medijev, Pismo iz Benečije prispeva k omilitvi asimilacije slovenske manjšine. Istočasno dokumentarni video prispevki delujejo kot video obzorniki iz kulturnega, družbenega in političnega življenja tamkajšnjih Slovencev. Kakor je v vabilu na etnološki večer zapisal dr. Naško Križnar, s temi oddajami nastaja dragocen video arhiv, ki omogoča preučevanje zgodovine in kulture Slovencev v Benečiji.
Društvene strani
Milan Vogel*
POGOVOR Z MURKOVIM NAGRAJENCEM DR. ZMAGOM ŠMITKOM
110
o
(M
m Q UJ CO
Slovensko etnološko društvo po podelitvi svojih stanovskih nagrad, Murkove nagrade za življenjsko delo ter Murkovih listin in priznanj z nagrajencem za življenjsko delo organizira tudi pogovor. Z letošnjim prejemnikom, zaslužnim prof. dr. Zmagom Šmitkom, je bil 28. novembra 2013 v prostorih ustanove, kjer je nagrajenec oddelal vso svojo delovno dobo, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. To ni bilo njegovo prvo srečanje z Murkovimi nagradami, saj je leta 2005 za knjigo Mitološko izročilo Slovencev prejel Murkovo priznanje. Pogovor sem si prizadeval usmerjati podpisani.
Ker je bilo med poslušalci kar nekaj mlajših študentov, ki jim prof. Šmitek ni več predaval, ga je bilo treba nekoliko podrobneje predstaviti.
Po maturi na kranjski gimnaziji je leta 1973 diplomiral iz etnologije (takrat je bil študij še dvopredmeten, štiriletni A in triletni B, in drugi njegov študijski predmet je bila umetnostna zgodovina) in začel delati na fakulteti kot stažist, od leta 1974 pa kot asistent za občo in neevropsko etnologijo. Leta 1979 je magistriral, še istega leta pa se je začela njegova »indijska zgodba«, saj je bil skoraj leto dni na strokovnem izpopolnjevanju na univerzi v New Delhiju. Septembra 1983 je doktoriral z disertacijo Obzorja Slovencev na področju neevropskih kultur in pridobil naslov docenta za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope. Leta 1989 je postal izredni profesor za neevropsko etnologijo in etnologijo Evrope, leta 1995 redni profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije in tako po stopničkah prišel vse do zaslužnega profesorja. Seveda pa so bila na tej poti dolgoletna predavanja študentom, mentorstva tako na dodiplomski kot podiplomski stopnji, uredniško ter znanstveno in raziskovalno delo, katerega rezultat so številne knjige: Klic daljnih svetov. Slovenci in neevropske kulture (1986), za katero je prejel Kajuhovo nagrado, Poti do obzorja. Antologija slovenskega potopisa z neevropsko tematiko (1988), Srečevanja z drugačnostjo. Slovenska izkustva eksotike (1995), Mitološko izročilo Slovencev. Svetinje preteklo-
sti (2004), uredništvo in soavtorstvo monografije o Makedoniji Post Yugoslav Lifeworlds (2005), ki je bila ponatisnjena tudi pri nemški založbi Müller Verlag, ter Southern Slavs and India, ki je izšla v Kalkuti leta 2011. In številni članki in monografije o posameznikih, ki so se ukvarjali z neevropsko kulturo, kot so Friderik Baraga, Ivan Benigar, Ferdinand Avguštin Hallerstein, Alma Karlin in mnogi drugi.
Pogovor je skušal zajeti ves njegov širok spekter delovanja, najprej pa smo iskali odgovor na vprašanje, kaj je etnologiji prineslo preimenovanje Oddelka za etnologijo v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologija. Šmitek je prepričan, da s širjenjem polja z etnologije na antropologijo slovenski etnologiji ni bila narejena škoda, saj še vedno potekajo vsakovrstne raziskave, vezane na domači teren, bodisi na preteklost ali sodobnost. Povečalo pa se je polje mišljenja, kar omogoča vpoglede v različne antropologije in uporabo različnih metod na našem terenu. Sodobni antropologi, ki so delali na različnih celinah in pri različnih kulturah, so razvili vrsto prijemov, ki jih pri nas nismo poznali. Ko sledimo razvoju metodologije in metodike v svetu, pravi, tudi ohranjamo korak z mednarodno znanostjo, lahko primerjamo, kje trenutno smo. Kot je bilo razvidno iz nadaljnjega pogovora, je širitev povečala zanimanje za etnologijo, k čemur sta prispevali tudi večmedijska prepoznavnost in rastoča potreba po spoznavanju naše nacionalne identitete. Hkrati je etnologija postala aplikativna veda, ki se lahko lepo umesti v raznovrstne dejavnosti od turizma naprej. Etnološka izobrazba tako postaja vse bolj zaželena.
V profesorsko prakso Zmaga Šmitka so sodile tudi študentske strokovne ekskurzije v Zakavkazje, Srednjo Azijo, Mongolijo, Turčijo, Maroko in še kam, in skupaj z Borutom Brumnom organizacija MESS, Mednarodnega etnološkega poletnega simpozija v Piranu. Za ekskurzije zatrdi, da so imele tako strokovni kot povezovalni namen, MESS pa je bil ob koncu osemdesetih let, ko je bilo še zelo težko navezovati stike s tujimi univerzami, izraz želje po holizmu, komparativnosti, povezovanju z znanstveniki
Milan Vogel, univ. dipl. etnol. in prof. slov., komentator v kulturni redakciji Dela. 1000 Ljubljana, Rozmanova 7, milan.vogel@delo.si.
Pogovor z dr. Zmagom Šmitkom.
Foto: Zora Slivnik Pavlin, Ljubljana, 28. 11. 2013.
Dr. Zmago Šmitek med kolegi etnologi. Foto: Zora Slivnik Pavlin, Ljubljana, 28. 11. 2013.
in strokovnjaki iz Evrope in drugod. Študenti so imeli možnost, da so se družili s tujimi profesorji, z njimi preskušali različne metodološke koncepte in alternativne oblike izobraževanja, hkrati pa MESS pomeni tudi začetek etnoloških/antropoloških študij Sredozemlja na Oddelku.
Pogovor nikakor ni mogel mimo Indije, raziskovanja poti Slovencev v neevropski svet in seveda mitologije. Za odhode Slovencev oz. ljudi z današnjega slovenskega ozemlja v neevropski svet se je začel zanimati, ko je na fakulteti prevzel predavanja in vaje iz neevropske etnologije in je v to tematiko želel postaviti tudi Slovence. Prvi viri jih omenjajo kot udeležence križarskih vojn, nekoliko kasneje kot cesarske odposlance v Turčijo in na slovanski vzhod, kmalu zatem pa tudi kot misijonarje. Z Valvasorjem imamo primer izobraževalnih in znanstvenih potovanj,
omeniti pa kaže tudi pustolovska in turistična potovanja. Indija je posebna zgodba, saj je tja odšel kot štipendist takratnega ZAM-TES (Zavod za mednarodno, znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, 1982-1992), tam spoznal svojega mentorja in se tja redno vrača. Številna spoznanja iz sveta primerjalne mitologije je uspel izluščiti prav na temelju dognanj angleškega orientalista Williama Jonesa s konca 18. stoletja o sorodnosti sanskrta z evropskimi jeziki. V mitologiji je potrebno fragmentarne podatke povezati v konsistentno logično celoto, s pomočjo teorije, ki išče indoevropske in slovanske kulturno-lingvistične vzporednice in seveda z interdisciplinarnostjo tovrstnih raziskav. V »mitopoetičnem« izročilu je namreč zakodirana filozofija in etika preprostega človeka.
Društvene strani
Anja Serec Hodžar*
ZBOR ČLANOV SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA
Ribnica, 6. marec 2014
Letošnji Zbor članov SED je potekal v Rokodelskem centru Ribnica, kjer so nas prijazno gostile dobitnice Murkovega priznanja za leto 2013 s svojimi sodelavci. Prijazen sprejem dveh kro-šnjarjev, ogled dela v rokodelskem centru in ogled zbirk so bili prijeten uvod v zborovanje. V živo smo se lahko prepričali, da etnologija v Ribnici res živi in se razvija in kako zelo zasluženo je bilo Murkovo priznanje Muzeju Ribnica, ki je poleg Rokodelskega centra in Galerije Miklova hiša enota Javnega zavoda Rokodelski center Ribnica - zavoda za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost.
Po predvidenem časovnem premiku, ki ga Statut SED določa v primeru nesklepčnosti, se je Zbor članov začel z izvolitvijo delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika. Vodstvo delovnega predsedstva je prevzela Alenka Černelič Krošelj, članici sta bili Rebeka Kunej in Tanja Kovačič. Zapisnik je pisala tajnica društva, Ana Bezek, overiteljice pa so bile Marija Klobčar, Ana Vrtovec Beno in Zora Slivnik Pavlin. Predsednica društva je predstavila poročilo o delu SED v letu 2013 in finančno poročilo, ki ga je pripravila računovodkinja Alenka Dušak.
Podpredsednica društva Anita Matkovič je prebrala poročilo Nadzornega odbora, ki ga je posredovala predsednica Nadzornega odbora Polona Sketelj, tajnica društva je prebrala poročilo Častnega razsodišča SED, ki ga je pripravila Karla Kofol. Zbor članov je potrdil vsa poročila.
Predsednica je predstavila program dela za leto 2014. Po nekaj podvprašanjih, vezanih predvsem na čas izvedbe posamičnih društvenih aktivnosti, je Zbor članov potrdil program dela za leto 2014.
Predsednica SED je predstavila spremembe Pravilnika o podeljevanju Murkove nagrade, Murkovega priznanja in Murkove listine za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem. Navzoči niso imeli pripomb na spremembe in so nov pravilnik potrdili. Objavljen je v nadaljevanju Društvenih strani v tej številki Glasnika SED.
Predsednica je poročala še o novih članih SED in številu izstopov iz društva. Zbor članov se je spomnil tudi v letu 2013 preminulih članov društva.
Anja Serec Hodžar, univ. dipl. etnol. in kult. antropol., strokovna sodelavka, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 2, AHodzar@zrc-sazu.si.
111
0 2
m Q UJ
S
las
Gl