151. itev. (shaja rezecs ^ondeljba (n dneva po prazniku »sak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1/20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K T60. Pii večjem naročilu popust. Pa?&t>Eni Iranko v drlstri SHS. V LlubUani, v nedello 4. jidSie 1920. BS3T P©sai?i6iRa štev. 1 krono. Leto IV. Mf*1 dlesli® jjygoslov. socli®irao - demokratične stranke. TeSGf©«ska še. 312, Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto Iv 312, za ostalo tujino in Ameriko K 360. Reklamacij e za list so poštnine prosto. Upravništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1,, Učiteljska tiskarna. Po regentovem obisku. Že večkrat smo hoteli zapisati k regentovemu obisku tudi mi svojo besedo. Skrbno oko cenzure pa nam je ukazovalo molčati. Je pa toliko misli, ki nam silijo v pero, da se temu ukazu ne moremo pokoriti. Ne borno si prikrivali, da je pripravila Slovenija regentu prav lep sprejem, _ ki je zadobival tupatam precej prisrčnih manifestacij, v^htliovidno bi bilo. ako bi po tualnli S-H^estanOh brez izbire mahali. Mnogo jih je bilo ki sn nri- i regenta pozdravit, ne kot svoie^a ie inaufediPnak ko! vell ftl ® domovine. Tem po-domovin! ? ,azimo’ da bo postala ta kS a Slle takrat vsa velika, svnipo-i1 n^- treba slaviti simbola nasi « ®dmstva v kraljestvu. Ako mnu, mei?tahteta ne bo silila v stare, ltinrvi16 tjase naza-i’ Uh bomo zbrali mog° okrog zastave svobode, ki bi ostali sicer garda rojalistov. Drugače pa se v tej gardi, kdor je mož, S® „»Počutil dobro. Malikovanje, hinavščina in bizantinizem ne more ogreti nobene duše, na kojo mi računamo. Vsega tega pa smo videli ob regentovem obisku vse polno. Vse to izhaja z logično nujnostjo iz sistema, ki ga mi republikanci odklanjamo. Vse to pa izhaja tudi iz hlapčevskega značaja slovenskega meščanstva. Mi smo že naprej vedeli, kako bo pozdravil regenta ljubljanski župan in kakšne pesmi mu bosta zložila Funtek in Neubauer. Vse to smo že tisočkrat slišali in čitali. samo adre-sa se je izpremenila. Zvestoba za vse večne čase! Nekdaj so jo prisegali, — daleč preko tistih mej, ki so bile ukazane, avstrijskim cesarjem in cesaricam. Danes pa nimajo toliko takta, — da bi pustili lomiti te fraze, če r.3 morajo biti, — vsaj kako animo candido, ali pa da bi vsaj takih besed ne ponavljali, s kojimi so nekdaj lagali. Tudi vse. meščansko časopisje je bilo v tropi tistih nečistih duhov, ki so zbujali že prej, ko so po Ljubljani še vihrale praznične zastave, odpor. Zdaj pa zbujajo ti listi smrad in gnus. To tekmovanje, kdo se bo senčil v vladarjevi naklonjenosti! Ta obskurna gonja za odlikovanji, te cele hlapčevske duše, ki odsevajo iz teh predalov! Ti celi hlapci! To so uti-ski, ki jih dobivamo po regentovem obisku. Mož ta obisk ni odtujil republikanski ideji. Ti bodo skrbeli za to, da tudi množic ne bo. Eno pa nam je bilo zlasti v teh dneh jasno: za veliko propagando je treba poleg besede tudi velikega simbola in zunanje manifestacije. Dajte ga nam!“ — Svobodomiselni „Narod“ je s to notico pridobil veliko zaslugo. Aj, aj, kako je postal moder! V tem pa je res prekosil „Slovenca“ in »Večerni list“. Za tiskovno svobodo, proti zaplembam! Poglejte v strugo Ljubljanice! Nekaj dobrega rodi princ-regen-•j°v obisk v Ljubljani. Zvečer se Mubljana koplje v megli prahu. 2u-Pai}..dr- Tavčar je pognal vse razpoložljive delavske moči v boj. Pometajo se ceste, trotoarji in zakotne ulice. Kandelabri se prebarvujejo. Trgovci - verižniki snažijo svoje hiše. Jadranska banka je dala na svoji najti napraviti velikanski reklamni Več kot 6 let se ni pometalo in azi.o; danes se hoče popraviti vse. e struga Ljubljanice, ki presekuje mesto, ostaja nepopravljena, ostaja škandal. Občinski svet zanjo nima mkoh vinarja, zakaj mesto je prežati olzeno. Toda o priliki visokega obiska premore beraška Ljubljana še graških 100.000 K. Tisti-le can? in k'p?n°či pometajo vsi raztr- dem let stari S<% in ulic, so edini ni iansklh cest Njim dajte ndiik Patrijotje. Liublhna odhkovanjat Blatna it n tn delavska Ljubljana, ki pa te upravljajo — meščani-demokrat ! Sedaj oglejte, kaj vse s e počeli zadnjih sedem let. Cele nnJv i Se,d^le naPisati- kaj vse se m izv i silo, kaj vse se ni delalo, kaj LISTEK s== ^ Divus Johnston, 0sto iz angleščine po John Buchanu. A. L'. Medtem (Konec') nelt(]0 je C,ni zaslišal glas Izza preproge Kaj Pa ,Z^*cal: »Zaboga, Peter, kaj si e'aio pri nas v Marihilu?« (Konec.) kož imel je stop;] Postaven Izza Presrm- '“‘J,avci1 mož- Preko pleč jc ‘fržal v lt.!en ru ki Je bila lahko P0Žilk pa Posledica temeljitega nadaljeval: Briietno 1 ° S* pre<^s*avijate> kako sem bil *WIa sv»P.rfS*,n0Cen' k0 sem ga spoznal, s°nrskj S'- okrog vrafl!> kakor svetcpi-vidcl ti ln izSubljenI sin. Štiri leta ni Soka dul 0braza’ Poklical ie dva vi- iti Zan,a]i0yna’ dal jima potrebna navodila delu dvora°aSa SCln *me* svo* s*an v nekem takoj poleg njegovih lastnih i altariu. vse se je govorilo pred Deželnim dvorcem in pred magistratom. Vidimo pretekle dni, spoznavamo zopet figure, ki smo jih nekoč še poznali — in sram nas je. To je narod? Ne! To je Jugoslovenščina! Poglejte v staroznano strugo Ljubljanice! Tu je fotografija davno minulih dni in — sedanjosti! Resni časi. Včerajšnji „Slov. Narod" prinaša tole važno novico: „Želelj bi pojasnila! Po naših cerkvah se je svoje-časno molilo za papeža, za škofa in za vladarja. Pred prevratom so molili za cesarja Karla, po prevratu se je molitev opustila. Od decembra 1918 imamo zopet svojega svobodno Izbranega narodnega vladarja. Človek bi toraj menil, da se že od tega časa naprej vrše molitve za kralja Petra. Temu pa žal ni tako. Se do danes se moli samo za papeža ,in škofa, izpušča pa se, kakor nam poročajo iz najrazličnejših krajev n^še domovine, dosledno molitev za kralja Petra. Zakaj? Ali cerkvena oblast m izdala tozadevnega izrečnega ukaza, ali pa se poedini sveče-!vi1 oe p0'i0re. naročilu svojega vla- e* Stvar je potrebna pojasnila. soban. Cloveče, to vam je bil pogled na boga Johnstona in njegove duhovnike! Bil je, kakor sem že rekel, zastaven fant, rude-čih las, šest čevljev in štiri cole visok, močan kot tur, glas njegov je bil pravcati grom, a domorodci so se plazili v njegovi navzočnosti kot gosenice. Nikdar v življenju nisem srečal človeka, ki bi bil boij sposoben za boga kakor on. Vedel se je tako, kakor da bi se bil od malega učil te obrti, dasiravno vem, da je prodajal v neki veži sočivje in razno zelenjavo. Takoj tisti večer mi je pripovedoval svojo zgodbo. Če se še prav spominjam, Je dobil mesto v neki trgovini v Shanghaju, kamor se Je odpravil na eni izmed najslabših nemških izseljeniških ladij, ki onečaščujejo kitajske vode. Ravno tako kot mene z mojo ladjo, je tudi nje zatekel suh orkan; ladja se je razbila, samo on se je rešil. Izboren plavač kot je bil, se je obdržal toliko časa nad vodo, dokler ni dosegel bruna razbite ladje, na katerem se je zril na breg. Tu so ga obstopili divjaki in vlekli v njihovo mesto. Hoteli so ga žrtvovati bogovom, toda eden izmed načelnikov, ki je bil modrejši kot ostali, jih je pregovoril, češ, sedaj sc ravno vojskujemo s sosedi in mož nam bo, močan kot je, j več koristil z orožjem v roki, kot pa na Dnevnik „Naprej“ je v štev. 146 z dne 27. junija t. 1; priobčil članek „Bizantinci“, v katerem je ožigosal cenzuro ljubljanske vlade. Pa tudi v tem članku je cenzor zaplenil sledeči odstavek: . . . Zakaj ta mladi človek, ki je pretendent na jugoslovanski tron, je bolj demokratičen, bolj svobodoljuben kot vsi naši klerikalci in liberalci skupaj. Ti ljudje so v svojem brezmejnem bizantinstvu ne samo silno smešni, ampak naravnost gnusni. In gnusili bi se brez dvoma tudi kraljeviču, če bi jih poztial tako natančno, kot jih mi . . . V štev. 147 z dne 29. junija t. 1. pa je „Naprej“ priobčil sledeči članek: Parade v Ljubljani. Ljubljana je glavno mesto Slovenije, ki ima pa to prednost, da moli in tarna, kadar je potres, sprejema z vsemi slavnostmi škofa, ministra, ali pa tudi razbije okna. če ji pride slučajno na misel, ne glede na to, kakšen vzrok ima za svoje početje. Obisk regenta prikazuje simbol ujedinjenja Jugoslovanov in ta simbol je služil meščanski agitaciji, da je slavje poseta regentovega bilo res najobsežnejše .asnovano in izvedeno. To namreč, da je policijski aparat zasnovan tako drzno, da mora vplivati na vsakogar neprijetno v gostilni, v kavarni, na cesti: povsod preži na te organ varnostne službe, kakor bi bili Slovenci sami •zločinci. Dogodilo se je v „mili Slo-veniji“, da je policijska oblast sisti-rala obrat za določen čas, ker tja zahajajo organizirani sodrugi in socialistični organizatorji. Ali je to tista zavest, ali je to tisto prepričanje, ali ie to zaupanje v narod? Mogotci, ki počenjajo take stvari, sami niso prepričani o svoji poštenosti. Če na tak indirekten način podtikajo ljudstvu mogoče nekaj, o čemur nočemo govoriti. Za temi koraki tiči očividno šikana najgrše vrste, ki se ne da opravičiti z nikakršnimi argumenti. Ne zagovarjamo te ali one osebe pri tem, pač pa moramo protestirati, da se ob taki priliki omejuje svoboda na eni strani, na drugi strani pa se pošilja provokaterje v družbo ljudi po raznih lokalih ter se tam pričenja ž njimi „nevarne“ debate. Scenerija je torej nelepa. Krivda je na klerikalcih in njih pomagačih, ki vidijo kot teoretični vlastodržci v vsakem grmu vraga, ki preži na njih grešno dušo. O, daleč je še do svobode! Tako ie odšel Johnston na vojsko. Bil je star pretepač in ni torej nič čudnega, če so ga skoro povišali ^ za kapitana kraljeve telesne straže in že čez 14 dni je bil general ta najvišji poveljnik armade. Pripovedoval je, da se v svojem življenju še ni toliko zabaval kot takrat in kadarkoli se je vrnil iz bitke, so mu prihajali vsi prebivalci mesta naproti, prepevali himne In mu posipali pota s cvetjem. Potem je pa nek star duhovnik našel silno staro prerokovanje, glasom katerega bo prišel nekoč Rdeči bog, ki vstane iz morja in pelje narod do zmage, časti in slave. Skoro se je ustanovila stranka, ki jc delovala na to, da bi proglasili Johnstona za boga in ko se mu je posrečilo s par naboji dinamita pognati sovražnikovo glavno mesto v zrak, tedaj se je vrnil z zmagoslavno armado ta neštevilnimi ujetniki. Želji ljudstva se niso mogli več ustavljati: Johnstona so proglasili za boga. NI Še znal njihovega jezika, zato jim ni mogel po-jasniti celotnega položaja in bil jc tako pameten, da se je podvrgel ljudski volji. »Verujte ml«, je pravil, »bil sem dober bog temu ubogemu, slepemu, neizobraženemu ljudstvu.« Odstranil je njihove najgrše navade, ukinil žrtvovanje ljudi, organiziral nekak mestni svet, ki je skrbel za * snago v mestu, ustanovil stalna armado; o Tudi ta članek je bil v celoti zaplenjen. Z ozirom na res nečuveno postopanje ljubljanske cenzure vprašamo gospoda ministra: a) ali mu je ta konfiskacijska praksa znana; b) kaj misli ukreniti, da ne bo deželna vlada v Ljubljani konfiscirala stvari, ki klerikalnemu režimu v deželi niso po godu? V Belgradu, dne 30. junija 1920. Za taktiko socijalne demokracije. Zaradi dobro obetajoče letošnje žetve je nastalo v gospodarskih krogih optimistično razpoloženje. To se najbolje kaže v tem, da se izboljšuje naša valuta. Ne oziraje se na to, da je ta nepričakovani preobrat povzročil v bankarskih in trgovskih krogih ki so špekulirali s tujimi valutami, presenečenje, je ta izprememba po buržoazni ideologiji zelo važen faktor konsolidacije ekonomskih prilik. Konsolidiranim razmeram pa sledi tudi urejenejša gospodarska politika, predvsem v zamenjavanju blaga. Spekulacijam navadno sledi konkurenca, s čemur je v zvezi tudi padanje cen. Prišli smo končno v začetek razvoja normalnih produktivnih razmer. Kapitalistični produkcijski sistem s svojo močno centralistično tendenco bo pri nas uničeval malo obrt in malega posestnika kot doslej še nikoli. Hitro bo sproietari-ziral male ljudi in bo onemogočil vsako protiborbo malih obratov, ki so se dvignili v teh nenormalnih časih do svojega viška. Ta predvidljiva perspektiva je' tudi za delavstvo velike važnosti. Nasproti mlademu, ali zato kot volk gladnemu kapitalističnemu razvoju, ki bo spočetka ves ri-ziko investicije kapitala brezvestno naprtil na delavska ramena v obliki podaljševanja delovnega časa in nizkih mezd. bo stal še mladi proletarski razred, ki nima še svojih bojnih tradicij in šole. Vsi dosedanji boji so bili malenkost proti onim, ki pridejo. Treba bo stvar natančno premeriti, pregledati sile, preštudirati v podrobnosti ekonomske, družabne in politične razmere. V prvi vrsti bo delavski razred moral braniti svoje interese in pridobitve, ki jih je izvo-jeval tekom nacijonalne revolucije. ■To, kar se je v nerednih razmerah te revolucije doseglo s sorazmerno malim trudom, se bo moralo sedaj obraniti in ohraniti pred pritiskom kapitalističnega razreda, ki bo v konsolidiranih gospodarskih razmerah in spričo svoje ekspanzivnosti vedno bolj privijal delavstvo. Prvi znaki začetka teh bojev se že kažejo na obzorju: rovanje proti osemurnem delu, na to. kapitalizmu najobsovraženejšo delavsko prido- bitev, zahteve kapitalističnih zastop* nikov po znižanju delavskih plač, brez ozira na to, da današnje de« ■lavske plače še zdaleka ne odgovarjajo sedanji draginji, odlašanje z agrarno reformo, razveljavljenjem davka na vojne dobičke, in zavlačevanjem najširših socijalnih reiorm ter volitev samih. Razvojni zakon se bo uveljavil ■tudi pri nas in naša država bo morda kmalu dežela lepega gospodarskega napredka. Pogoji so dani. Delavski razred pride v nov položaj, ker se bo v tej dobi razvoj tikal največ industrije. Značaj materijelne strani delavskih bojev bo največ ofenziven (obramba pridobitey), moralna, idejna stran teh bojev pa bo silnejša in solidnejša, bo prava duševna ofenziva, ki bo polagoma dovedla delavstvo do spoznanja lastnega položaja in lstnih teženj in bo delavstvo usposobila za stalno borbo proti kapitalizmu do končne zmage. Za časa razruvane in abnormalne kapitalistične proizvajalne letargije. ki je bila podobna kaosu, so delavci pod vplivom posledic te ekonomske anarhije v svojem boju sanjarili. Delalo se je brez računov in ni se oziralo na činitelje, ki so ne-obhodno potrebni v bojih v normalnih razmerah. Videti je sedaj, da se je stvar izpremenila in da so se delavske vrste pomalo že iztreznile, gledajoč in presojajoč razmere realno, stvarno. Delavski razred mora opustiti politiko romantike in se lotiti realistične politike, ki ima v dannašnji družbi trajno vrednost; in trajno vrednost imajo le v boju pridobljene in v stalnem boju ščitene pridobitve. Ali bo naše delavstvo to novo dobo, s katero mora računati, raz-umelo? Vse kaže, da! Solucija o ujedinjenju strokovnih organizacij. Zadnje dni minulega tedna se je vršila seja zastopnikov strokovnih organizacij iz cele Jugoslavije v Belgradu. Prvotno je bila namenjena ta seja v Vukovaru. Po večdnevnem posvetovanju je bila sprejeta solucija, ki ustvarja precej pozitivno podlago za ujedinjenje. Glas! se: 1. Ujedinjenje zvez (Osrednjih' društev) se izvrši do 31. oktobra 1920. • 2. Število članov posameznih zvez (Osrednjih društev) se ugotavlja po kvoti za centralno radničko sindikalno veče (centralna strokovna komisija). Plačana je ona kvota, ki jo je Pokrajinsko sindikalno veče (Pokrajinska strokovna komisija) obračunalo na C. R. S. V. 3. Število članov posameznih zvez, po katerem se določa Število takih rečeh niso na teh otokih še nikdar slišali. Baš tedaj se je pripravljal na odhod. Divjaki niso o tem ničesar vedeli, zakaj v prerokovanju se Je dalje bralo, da se vrne Rdeči bog zopet v morje, odkoder Je prišel, potem ko reši svoje izvoljeno ljudstvo. Po njegovih navodilih so mu iztesali ladjo, na kateri je upal dospeti v Singapor. Nakopičil si jc namreč že znatno bogastvo, zakaj kot bog je imel mnogo najkrasnejših prilik obogatiti »poštenim potom«. Pravil je, da Je vsako jutro bilo pred njegovim altarjem eelo skladišče mesa in zelenine, ln da je imel zvestega duhovnika, ki mu je vse to prodajal in nosil denar in bisere. Samo nekaj je vznemirjalo dobrega Johnstona. Bil je veren kristjan in kot jaz starejšina cowkadenske cerkve, zato se je bal, da je smrtno grešil, ker se je pustil od paganov po božje častiti. Dostikrat sem ga odvračal od takih nazorov, a nikdar y,a nisem mogel popolnoma pomiriti. »Veš«, je govoril, »če sem se že pregrešil, potem sem se pregrešil proti duhu, ne pa proti pisani besedi. Nikdar se nisem izdajal za nekaj nadnaravnega, saj tudi tako ne izgledain ne!« »To je čisto posebna zgodba, mr. Thomson«, sem se mu vmešal v besedo. »Ali Je pa tudi resnična ?» »Resnična, kakor da Je Bog nad menoj. Toda dovolite, da končam. Odplula sva la v kratkem pristala v Stagaporu ta odtod s prvo redno ladjo v domovino, Johnston ]e bil seda) bogataš, pa tudi mene ni pustil praznih rok; tako mi je izguba Arkibalda prinesla največjo srečo mojega življenja. Nakupil sem si delnic Brokove linije, a Johnston je hotel postati na vsak način imeniten,velik mož. Kupil je veleposestvo v. Aunaudalu, odkoder je rojak, in skoro ie zagospodaril dober del svojega denarja. Zemlja požira denar hitreje, kakor pa morje.* »Kaj pa njegova vest?« sem ga vprašaj dalje. »Pomalem se je umirila«, je dejal Thomson. »Silno se zanima za misijonarje, katere pridno podpira; poleg tega je daroval lep kapital za stavbe novih cerkva In sedal so ga izbrali celo za liberalnega kandidata. Ravno včeraj sem dobil pismo. Tiče se njegove politične kariere, kakor on sam to naziva. Prosi me, naj jaz o njegovi preteklosti ne črhnem nikomur niti besedice, kar se pa samoobsebi razume. »Če je bilo že prel treba diskretnosti«, piše, »jo ie sedaj še bolj. Kako bi sicer mogla imeti napredna stranka zsuganje v moža, če bi izvedela, da je bil nekoč »bc£«? delegatov za kongres ujedinjenja. se 'določa za zveze s stalno zaposlenimi člani, po plačani kvoti aa tri mesece pred sklicanjem kongresa; za zveze s člani s sezonskim zaposlenjem po kvoti za mesec izpočetka, sredi na vrhuncu in ob koncu sezone . 4. Zastopanje zvez je proporci-jonalno s številom članov. Pošlje se na prvih 500 članov 1 delegat, na vsakih 500 daljnih članov 1 delegat, a na ostanek preko 250 članov še 1 delegat. Zveze s posebno velikim oziroma majhnim številom članov si morejo določiti na istem principu druge koeficijante. Poleg tako poslanih delegatov imata popolno pravico do udeležbe na kongresu še po 2 člana sedanjih (izvoljenih) zveznih uprav. Kongresa se udeleže tajniki C. R. S. V. in P. S. V. 5. Vsak delegat ima 1 glas. 6. Kongres ujedinjenja skličejo za slučaj delnega ujedinjenja zvez njih centrale; za slučaj še neujedi-. njenih zvez po številu članov najmočnejša zveza. Pooblaščence naznani C. R. S. V. do 10. julija 1920 z okrožnico na vse zveze. Kraj kongresa naj se določi, da se izogne prevelikim stroškom. 7. Sklicatelji so dolžni vse predloge: o pravilih, regulativih itd. do-' poslati vsem zvezam najkasneje do 10. avgusta 1920 ,a obenem tudi C. R. S. V. ter vsem P. S. V. Predlogi naj bodo pisani v cirilici, latinici, nemščni in madžarščini. Posamezne zveze so dolžne najkasneje do 20. Julija 1920 naznaniti, koliko potrebujejo v posameznih jezikih predlogov. 8. O središču ujedinjene zveze .(centrale) sklepa kongres ujedinje-nja. 9. Ujedinijo se obstoječe -zveze, ,pri čemer je treba ravnati tako. da bo ujedinjena zveza lormirana na principu takozvanih industrijskih zvez. V Belgradu, 28. junija 1920. Svetozar Delič, Josip Ovčariček, Jovo Jakšič, Franjo Rauscher, Ivan Tokan, Ignacij Mihevc, Laza Stefanovič, Blagoje Bračinac. Paralela o mišljenju naših meščanskih strank. Leta 1916. „Slovenec“ z dne 17. avgusta 1916. prinaša v podlistku tete verze: DAJ MOČI . . . ... Daj moči nam, ljttbi Bog. Oteti ljubo Avstrijo vso naokrog! Mogočne vse sovražnike vgnati. Celemu svetu pokazati. Edinost naših zveznih čet 1... Spomin potomcem bomo zapustili, Ako bodo tudi oni v sili — ? Rekli bodo: Pradedi naši Junaki so res, hrabri, močni bili: Avstrijo ljubo, vero, in mili dom ohranili 1... ♦ „Slovenec“ z dne 17. avgusta J9I6. Je pisal v uvodnem svojem članku: NAS CESAR. Očeta imamo . . . Očetov dan praznujemo . . . Ljubezen je močna, ljubezen je sila, ki svet premaga. Močnejša kot sovraštvo, sllnejša kot smrt je ljubezen. Življenski čar te ljubezni ogreva danes vsa srca naše širne države. Avstrija je nepremagljiva, ker ima svojo silo sama v sebi, ker n! nikak tak državno-prav-ni mehanizem, ampak ima svoje korenine v ljudskih srcih. Neka skrivnostna moralna sila živi v tej drža-ivi. ker so zasidrane njene korenine v vsakem teh milijonov ljudskih src . . . Vse slovensko ljudstvo, polno vdanosti in ljubezni do Naj-viSjega prestola ta dan ponavlja prisego zvestobe svojemu vladarju... Slovenec stoji junaško in se ne da ukloniti niti strahu, niti dvomu, trdno prepričan, da je namenjeno od božje previdnosti, da bo slovenski rod do konca dni močno zasidran v državi našega Očeta 1... Zato se združuje ves slovenski narod z navdušenjem klicu: Bog živi našega cesarja 1 * „Slovenec“ z dne 24. novembra 1916. prinaša tale odlomek govora v seji deželnega odbora kranjskega z dne 23. novembra Istega leta: SLOVESNA ŽALNA SEJA DEŽELNEGA ODBORA. ... In ko prisegamo Njega ces. In kr. Veličanstvu nezlomljivo zvestobo in udanost kranjske vojvodine, se dviga proti nebu naša vroča molitev, naj Vsegamogočni nakloni na-šemu ljubljenemu vladarju v naj-obiineji meri svojo milost, svojo pomoč in svoj blagoslov. Njega c.^ in kr. Apostolsko Veličanstvo, naš presvetli cesar in kranjski vojvoda Karel I, — Živijo i Živijo! Živijo! — (Navdušeni živijo-klici in pritrjevanje.) Leta 1920. ALEKSANDER. SHS. ' , Vtihnila danes gorjfi so nekdanja V in radostno lica žarijo povsod: Slovenija Tvoja se Tebi poklanja, simbolu svobode se klanja naš rod. Poklanjamo v dar Ti vsa srca vesela, poklanjamo v dar Tl najgloblje želje, Ti. naših pravic prehrabri branitelj, .junak naš, iz suženjstva osvoboditelj! * „Sk>venec“ z dne 27. Junija 1920. poroča ob priliki prihoda regenta Aleksandra v Ljubljano, da je dr. Brejc v imenu slovenskega ljudstva in deželne vlade za Slovenilo odgovoril na regentov slavnostni govor sledeče: VAŠA KRALJEVA VISOKOST! Pred 1000 leti so si naši pradedi izbrali zadnjega kneza svojega rodu. pred 506 leti se je na Gosposvetskem polju vstoličil zadnjikrat po našem starem slovenskem običaju karantanski vojvoda. Danes pozdravlja Slovenija v svoji sredi zopet svojega narodnega kneza, ki ga je sprejela z vsem v danih razmerah mogočnim zunanjim sijajem, gotovo pa z vsem tistim prekipevajočim navdušenjem, z vso tisto odkrito prisrčnostjo, udano hvaležnostjo in globokim spoštovajem, ki ga je zmožen narod, ki po tisočletnem robstvu prvikrat zopet pozdravlja simbol svoje svobode in svojega odrešenja. Naše sanje so izpolnjene. Kakor feniks iz pepela se je dvignila iz razvalin svetovnega požara zlata svoboda ob združenju z brati Srbi in Hrvati pod vodstvom junaške narodne dinastije Karadjordjevičev. Beli orel je razprostrl svoja zmagoslavna krilakrila nad vsem troedinim narodom, ki v svoji državni edinstvenosti vidi pogoj in jamstvo svoje moči in svoje bodočnosti. Trdna in nerazdružna je vez, ki smo jo sklenili po svoji svobodni odločitvi, baš zato tem trdnejša in vekovita, ker je izraz naše lastne proste volje Zato pa smo tudi trdno odločili, da vse svoje duševne in materialne moči zastavimo v ta namen, da ne okrnjeno ohranimo, kar smo skupaj z brati Sr' i in Hrvati imena sami zgradili; zato je naš slovenski narod, če tudi po številu najmanjši izmed treh enakovrednih in enakopravnih bratov, pripravljen, z vsemi silami braniti ta najdragocenejši zaklad sedaj in vsekdar In proti vsakomur. V imenu tega slovenskega naroda, v imenu tudi naših še neodreše-nih bratov, ki so in ostanejo integralen del našega narodn. telesa in k* ne bomo nikdar pozabili nanje, kličem Njegovemu Veličanstvu presvetlemu kralju Petru I. in Njega Kraljevski Visokosti našemu presvetlemu prestolonasledniku-regentu Aleksandru trikratni živio! i Vojne priprave na Madžarskem. Hrvatski sodrug Viljem Bukšeg Je v eni zadnjih sel predstavništva stavil naslednja vprašanja na ministrskega predsednika glede oboroževanja Madžarske: Gospodje poslanci, dovolite ml, da stavim gospodu ministrskemu predsedniku nekoliko vprašanj, ker smatram, da je to moja kot narodnega poslanca dolžnost. Ta vprašanja so: ali je ministrskemu predsedniku znano, da se vrše na Madžarskem obširne vojne priprave; ali mu je znano, da (e bilo u vojne letnike 1892-1895 podaljšana vojno službovanle za celo leto; ali mu je znano, da se v veliki tovarni Manfreda Weissa na otoku Csepel bliiu PeSte vrši popolno vojno obratovanje podnevi bi ponoči; ali mu je znano, da zbirajo madžarski agenti avstrijske častnike in jih koncentrirajo na ozemlju trojne meje med Avstrijo in Jugoslavijo In da tam zbirajo čete za vpad v Češkoslovaško, ali ki se morejo obrniti tudi proti Jugoslaviji; ali mu je znano, da madžarsko budimpeštansko časopisje prikriva vse te priprave ali se pa opravičuje s tem, da se sosedne države, posebno Ce-hoslovaška, Rumunija In JugoaiavtJa oboro-Sujeio za napad na Madžarsko. Znano Je, gospodje poslanci, da je 2e avstrijski kancler v slični stvari naslovil na vlavo v Budlmpežti noto, v kateri je zahteval pojasnila z ozirom na te priprave, kef Se je Avstrija čutila ogroženo z ozirom na mirovni ugovor v pogledu zapadne Ogrske. Gospoda! Ne mislim s tem tu podtakniti enuncijacijo vojnega značaja, ne želimo nove krvi, ker je vsem narodom potreben mir, a želim, da se s strani vlade naglasi, da je režim, ki danes vlada na Madžarskem, Izmed najbolj krvavih, najreakcijonamejšlh in najbolj nekulturnih režimov, ki danes sploh obstoje v Evropi. Režim, ki mu stoji na čelu človek, ki Je oškropljen s krvjo jugoslovanskih mornarjev v avstrijski mornarici, režim človeka, ki se čuti poklicanega da pripravi kraljevsko mesto za Habsbur-govce; režim, ki je torej čisto habsburški. Prihod Habsburžanov na madžaiski prestol bi ogrožal mir v Evropi in pomeni dekompo-alcijo tega, kar je bilo s to vojno zvršenos onih zgodovinskih činjenic, na katerih se ustanavljajo nove narodnostne države. Želel bi, da gospod ministrski predsednik pove, kaj mu je o tem znano, kake mere misli vlada podvzeti in na kak način Hot« tyja in njegove razbojnike opomniti, zakaj Jugoslavija ne sme mirno gledati razdiranje tega tako težko sklenjenega miru. Želim, da »e v vladi razpravlja vprašanje, če ni žd prliel čas, ko je treba ukiniti še oni mali trgovski promet, ki obstoji med Jugoslavijo in Madžarsko. Madžarska ne more dati Jugoslovanom ničesar, kar bi ne mogli dobiti Jugoslovani ob boljših pogojih v kaki drugi državi. Vprašam vsled tega gospoda predsednika ministrskega sveta, če Je že vlada in kaj )e ukrenila, da odstrani nevarnost vojnih zapletllajev z Madžarsko, dokler se ne ustavijo Javne ali tajne vojne priprave na Madžarskem in se sedanji režim krvave reakcije in belega terorja v deželi, stalnega ogroževanja miru v sosednjih državah, ne zamenja s kulturnim režimom demokracije in pomirenja z zgodovinskimi činjenicaml, ko so utrjene z mirovnim sklepom. Gospoda! Mi vsi želimo, da se čim hitreje in pravičnejše rešijo vsi naši odnošajt. Nočemo napasti Madžarske, niti se vmešavati v njene notranje zadeve, a hočemo biti varni pred nevarnostjo, ki more stati potoke krvi In preprečiti ureditev naših notranjih prilik. Ministrski predsednik dr. Milenko Ves- nič: čast mi Je na kratko odgovoriti na vprašanje gospoda poslanca BukSega. Posameznosti, katere je navedel v svojem vprašanju, niso natančno znane kraljevi vladL Medtem kraljevska vlada še nima z ogrsko vlado normalnih odnošajev, ker je mirovna pogodba z Madžarsko še samo podpisana, a parlamenti na eni ko na drugi strani Jo še niso ratificirali. Med tem Je ena misija v Budimpešti, ki je imenovana od vseh zaveznikov (čuje se: KI pomaga Hortyju) antante in koje dolžnost in pravica je, da opazuje vse početje madžarske vlade, ki bi stremilo za tem, da nenadoma zavrže mir, katerega se je doseglo s tako velikimi žrtvami. Prepričan sem, da bodo predstavitelji zavezniških sil v Budimpešti izvrševali svoje dolžnosti. O tem pa, kar ie g. poslanec izvolil v posameznostih tu naglasiti, imamo povod opozoriti medzavezniško komisijo na dejanja, o katerih smo obveščeni, in jo naprositi, da jih po pravici in dolžnosti preišče In jih nadzoruje. Kar se tiče naše države, gospoda in nevarnosti, ki bi mogla nastati lz delovanja današnje ali katerekoli madžarske vlade, vam odgovorim na to vprašanje, da se mi zdi, da so gospodje v Budimpešti imeli že več nego eno izkušnjo z nami, da ml tudi v bodočnosti ne mislimo manje varovati naSe Interese in ugled, kakor smo jih do seda*. - mšHjmstn 11 rj|~j m BBBčggBBBB Leon Trocki: Boljševiška revolucija. (Dalie.) Od spodaj navzgor Je vrelo In nezadovoljnost ie naraščala, ker boljševiška stranka kljub svoji večini na petrograjskem kongresu ni Izvajala nobenih praktičnih sklepov iz svojih lastnih parol. Dne 10. oktobra se ie vršila skrivna seja centralnega odbora naše stranke ob prisotnosti Lenina. Na dnevnem redu Je bilo vprašanle vstaje. Z večino vseh glasov proti dvema Je bila sestavljena resolucija, da Je edino sredstvo, da se reši revolucijo In deželo končnove-1 javne propasti, vstaja, ki naj preda vso vladno oblast v roke sovjetov. Demokratični sovjet In »predparlamenU Demokratični sovjet, ki se je izločil I« demokratične konference, se Je navzel tudi vse njene nemoči Ja nezmožnosti. Stare sovjetske stranke, socljallstlčnl revolucijonar-51 In menjševiki so si v tem sovjetu vstva-rile umetno večino In so s tem le Se očlt-neiSe pokazale svojo politično omrtvelost Za kulisami sovjetov se Je Zeretelll zbegano pogajal s Kerenskim in z zastopniki »cenzus-elementov«, kakor Je bila navada Izražati se v sovjetih, da se ogue »žaljivi* (Dolgotrajno pritrjevanje.) Zato menim, da nimamo vzroka bati se nevarnosti s te stra-Bt Kar se ttee vprašanja, gospoda, da se ta sedaj vporabl proti Madžarski sredstvo ustavitve trgovinskega prometa, mi je žal, ker na to vprašanje ne morem dati določenega odgovora gospodu poslancu, ker Je to še posebej zelo zapleteno in ker se, kar bo tudi sam priznal, ne tiče samo elementov na Madžarskem, ki hočejo rušiti mir in bi morebiti radi povzročili nered v naši deželi, temveč se tiče istočasno tudi elementov, Ki tega ne žele in ki bi na ta način popolnoma po nedolžnem morali stradati, a istočasno vsebuje tudi vprašanje naših neposrednih ekonc©iskih in trgovinskih interesov. Zato prosim gospoda poslanca, da to vprašanje umakne. Viljem Bukšeg: Jaz sem samo deloma zadovoljen z odgovorom gospoda predsednika ministrskega sveta in želim, da se vlada z ekonomskim vprašanjem napram Madžarski bol) temeljito bavl, a obenem hočem omeniti, da bo to vprašanje v kratkem postalo zelo aktualno v interesu civilizacije Evrope, a proti barbarski vladi belega terorja na Madžarskem. Politični pregled. + Klerikalci, prvoborltelJI za kapitalizem. Klerikalci se kaj radi hvalijo, da so najradikal., da celo »komunistična stranka, katere program prinaša vsem ljudem »pravico, enakost, svobodo in bratstvo«. Citajoc slovenske, pa tudi druge klerikalne časopise pred in med vojno moremo konstatirati. da niso takratni klerikalni listi besede kapitalizem, socijalizacija in enake izraze niti poznali niti zapisali, danes pa imajo ti isti listi, kakor so »Slovenec«, »Večerni list« in podobni te izraze vedno na jeziku in pišejo po njih predalih celo duhovniki, da »Je ta družabni red krivičen«, da ga je res treba odpraviti, da pa more to storiti le klerikalna stranka itd.; dalje pišejo ti listi vedno in vedno o »socializaciji«, in »svobodi« In klerikalni poverjeniki se javno nazlvljejo »komuniste«, (seveda črne). Kaka hinavšči« na! Samo pogledati je treba po naši državi, predvsem pa v ljubljansko vlado, pa se takoj vidi, kako »odkritosrčen« je ta njih programi »Večerni list « piše In pravi, da je delavski. piše pa s?vs3t .roti delavstvu. Klerikalcem ljubljanske vlade Je, odkar sami vladajo, silno zrasel greben: neusmiljeno plenijo naše časopisje radi proti klerikalni stranko naperjenih člankov, zapirajo delavstvo, železničarje odpuščajo iz službe in uganjajo politično in gospodarsko kapitalistično Korupcijo. Taki so torej klerikalci v resnici in njihov »socijalno politični program« zoper ta »krivični družabni red« je viden le na papirju, da meša slovensko delavstvo In podpira med nj!m razkol in sovraštvo! Včasih seveda, t. J. pred in med vojno, so klerikalci morali delati drugače; treba Je bilo pridobivati naklonjenosti cesarjev grofov, knezov, baronov in nemških velikašev, danes po vojn! pa je položaj tak, da je treba Imeti za seboj mase, če se h če dobiti moč; ko pa se jo enkrat ima, treba , udariti po teh masah (železničarska stavka). — Bolj odkriti kot pri nas so pa klerikalci pc deželah, kjer imajo še danes absolutno premoč; n. pr na Tirolskem. Tam se klerikalci niti ne nalivajo krščanske ‘oujalce, ker jim tega naziva ra enkrat še ni treba, marveč samo »katolike«. Na Tirolskem priredijo klerikalci letno tzv. »katoliške dr.eve« in tudi letos so priredili. In so jasno podali svo- program, ki pravi, »da mora biti na svetj eden go«pj ■ dru? '".a berač, ker 'e bilo vedno tako in bo tudi tako, kar je po božji volji«. — Torej ravno nasprotno kot slovenski klerikalci, k -daviejo« r* »odpravo tega krivičnega družabnega reda«. — Na tem katoliškem zboru so torej klerikalci Izrecno Izjavili to-le: »Udeleženci zbora priznavajo popolnoma in znova načela krščanskega gospodarskega reda in se z v*o nujnostjo drže zasebne lastnine produkcijskih sredstev. Socijalizacija produkcijskih besedi buržoasija. Zeretellllevo poročno e poteku ta uspehu pozalanj le bilo nekak nagrobni govor nad celo revolucijsko dobo. Pokazalo se je, da niso hoteli niti Kerenskl niti cenzus-elementi prevzeti odgovornosti pred novo, polovično zastopano Institucijo. Po drugi strani pa se izven kadetske stranke ni dalo najti nobenih takozvanih »spretnih« socijalno-delovnlh osebnosti. Organizatorji tega podvzetja so morali torej v obeh točkah kapitulirati, ln kapitulacija Je bila še toliko značilnejša, ker Je demokratična konferenca bila vendar sklicana v svrbo odprave neodgovornega režima in poleg tega Je konferenca potom formalnega glasovanja tudi odklonila koalicijo s kadeti. Na maloštevilnih sejah demokratičnega sovjete je bilo opažati atmosfero polno napetosti ln popolne delanezmožnostl Sovjet ni v ničemur kazal napredovanja revolucije, temveč nasprotno razpad strank, ki so aaostale daleč za revolucijo. Se za časa demokraUčn« konference #• Je pojavilo v naši strankini frakciji vpraša-nle, ali naj zborovanje demonstrativno zapustimo in sploh bojkotiramo demokratični sovjet. Potom kake akcije naj bi se masam pokazalo, da so »posredovalci« spravili revolucijo v zagato. Boj za vstvaritev sovjetske vlade se je mogel vršiti izključno le čistini revolucionarnim potom. Odvzeti je bl- sredsfev, kakor jo hočs socijalizem, pred« stavija nevzdrž. omejevanje človeške svobo* do v pridobivanju in gospodarjenju na3 stvarmi, da celo v vporabi žlvljensklh pa* trebščin in poleg tega napravlja vse za sužnje dela, države ali družbe«. — Kajpada bJ vsak kapitalistični izkoriščevalec z obema rokama podpisal tak program. In faktična se lahko dandanes kapitalisti zahvalijo največ klerikalcem, da jim ti tako korenito bra« nljo njih kapitalistične interese. To drug([ kapitalistične stranke tudi vedo, ve pa tudi vsak delavec, ki je le količkaj odprtih očL Obrnite, kar vas je še od klerikalcev zape* Ijanega proletarijata, hrbet klerikalcem, tem prvoboriteljem kapitalizma! .+, Karakterizacija naših meščanskih strank. Iz Belgrada se poroča, da so neka* teri politiki meščanskih stranic izjavili« <*a bodo morali vsled regentovega potovanja v Zagreb in Ljubljano temeljito revidirati pro* gram njihovih strank... Obračajo se kako* vleče veter, da slepce vodijo za nos. + Stalež avstrijske armade. Na* čelnik narodnega odbora za nadzo< rovanje vojske, general Haliier, J« državnemu tajniku za vojno dr. Deu-tschu izročil sklep poslan iške konfet renče z dne 5. jur Vire ie bil na Uub-faUu napaden 5* Sv' s xdorod Eden mu™ ™vorcdili. ga ž niim udaril Do glavHl^jS denar6 go H ^ 80 mu “5 vsn slekli in nat0 z dnbu 0 zbezali. Napadenec le SnlV-V° Domoč Dri oskrbniku po-^onatisča. vilo, vidimo, da bo na Delavski Olimpijadi — ki je drugi javni nastop Zveze D. T. J, —> toliko udeležencev kakor na VI. vsesokot-skem zletu 1. 1912. Sokoli so potrebovali za to število 50 letnega razvoja. Zveza DTK, ki je le organizacija, stoječa na poglobljenih In s socijalizmom združenih Tyrševih idejah, pa razvoja — 24 let! Ti malenkostni po« datki so nam zopet nov dokaz, kako se naše organizacije z nezadržno silo večajo?, (Po »Tek Ruchu«.) — Avstrijski ujetniki v Rusiji. Po poročilu komisije za avstrijske ujetnike je v ujetništvu v sovjetski Rusiji umrlo 9834 podanikov centralnih držav. — Praška knjigotržnlca Maj razpisuje nagrado 40.000 kron za roman iz češkega življenja. — Železniški promet na progah Minsk-Vilna in Minslc-Bjelostok je ustavljen, ker so železniški mostovi porušeni. — Angieški delavci v ivornicah za piana so zastavkali. Stoji 200 tovaien in 10.000 delavcev ne dela. — Kratkovidnost otrok se kakor zdravniki dokazujejo, vedno bolj in bolj veča, h to zlasti pri šolski mladini. Dr. M. Plamich pripisuje to obiskovanju kinov, kjer mladina zasede vedno najcenejše prostore pred projekcijsko desko, in tu trpi vid najbolj. Za organizacijo poročevalne službe v Jugoslaviji. Izredna skupščina Hrvatske-Sa novinarskega društva dne 1. julija t. 1. v Zagrebu je sklenila, nastopno: Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu zahteva na podlagi sklepa 1. jugoslovanskega novinarskega kongresa, ki se je vršil v Zagrebu, in z ozirom na organizacijo naše poročevalne službe ne Izvede kongresa v tem zmislu, da se organizacija poročevalske službe nc izvede brez sodelovanja poklicanih činite-lie\ iz_,Yrst novinarjev. Najodločneje pro-' es/ira' da se ta poročevalna služba monopolizira v rokah inozemcev in posameznl-ov ter izjavlja, da se bo najodločnejše že s stahšča državnega Interesa borila prot! vsakemu takemu poizkusu. — Osješko delavstvo ni dovolilo praznovanje praznika sv. Jurja, ker le-temu ni bila dovoljena proslava Prvega Maja. — Zdravniki pri bolniških blagajnah v Avstriji zahtevajo po 6000 kron letne dravinjske doklade. Rok za to zahtevo je do ls- julija. Potovanja na Madžarsko. Po odredbi notranjega madžarskega ministrstva se sme vsled mejne zapore napram Avstrl- ii dati dovoljenje za potovanje na Madžarsko le s posebnim pooblastilom notranjega ministrstva. Izjeme veljajo le za inozemce. potujoče kot diplomati; za te ostanejo veljavne dosedanje določbe. — Udeležba telovadcev na čeških vse-sokolskih zletih in udeležba na Delavski Olimpijadi 1. 1921. Udeležba na vsesokol-skih zletih: I. zlet 1. 1882. 700 telovadcev, 2304 'ZJSSfiS £ lovadcev m »457 telovadk. Na Vil zietu letos pa nastopi (po načrtu) 26.902 telovadcev in 23.248 telovadk. — Ako torej računamo po sedanjem stanju Delavskih telovadnih ^dnot in vzamemo za osnovo najnižje šte- son!tVSleii prezK°dP!ega napada mas sploh *erencC^a ^ frakciji demokratične kon-klasov- Sem za sv°i Predlog pridobil 50 iavilt ' z^r°*' *e Dilo 70 glasov, ki so se Iz-Sovietu. iz^delovanie Pfl demokratičnem Pripomogla ^stva tega sodelovanja pa so franke kmalu da se *evo *£r^° jasno, (ia s p0m!a.*°- Postalo je povsem "aj bi Cen 0 10 Prevaniih kombinacij, daljno vodst ,S'e*enientom zagotovile še m°Člo Posredn Vo revolucije, da torej s po-.Pri Sp°dnjih . ev> Hak že diskreditiranih izfl°d iz 2a„ |Uds,{'h masah, ni mogoč noben Vs!ed neinar3 V ^atero le zašla revolucija e!ic. Takrat" t-S^ rnaforneščatiske deniokra-let, |Zp ’ se le denmokratični sov-Premenij tlJ°n P0 cenzus*elementih, iz-8tranka ž V predparlament, je bila naša vezi s t . no odtočena, da pretrga vse Socijaii , ituc,l°- Stali rev°l|lc|i°narjl in menjševlkl. d° levičn !"° Pred vpra*anjem, ali nam bo-sledil D ?. soclialističnih revolucljonarjev Sele nastv i POtl a,i ne' Ta skupipa ie nastaian! ‘la a' tem Pa se Je ta proces m°rilu v ’gJ!ner^eno po našem strankinem V začeti VS0 prevce Počasi in boječe. revUi r6y°luciie ie stranka socijalistič-Poljih n;,°,“Ciionariev dominirala na vseh Celf> dela' l?neRa ž,vllenja. Kmetje, vojaki in so glasovali med ljudskimi ma. Kultura. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le Še malo dni. Naj občinstvo izrabi to kratko priliko. Iz stranke. Ljubljanskim sodrugom! V non-deljekob 20. uri settmek članov JSDS v mali dvorani »Mestnega doma«. Dnevnired: poročilo o Vukovarskem kongresu. Izkaznice prinesite, s seboj! V Ljubljanska podružnica Delavske Izobraževalne zveze »Svoboda« priredi v nedeljo, dne 4. iuliia telet aa Orle. Zbirališče ob 14. uri (ob 2. uri popoldne) na Dolenjski cesti pri mo-stn. Otroke vzemite s seboj! Narodno predstavništvo. LDU Belgrad, 2. julija. 105. redni sestanek narodnega predstavništva je otvnrii včeraj podpredsednik dr. Ribar ob 5. popoldne. Tajnik Pera Jovanovič je prečital zapisnik zadnje seje, k! se je odobril brez Izpremembe. Vložene prošnje in pritožbe so se odstopile pristojnim odborom. Predloženih je bilo več zakonskih predlogov, med njimi zakonski predlog o proračunu za leto 1920/1921, ki se bo danes predložil poslancem. Tiskan je tudi zakonski predlog o vojni odškodnini. — Posl. Kosta Timotijevič je stavil vprašanje na predsednika skupščine, zakaj ne pride na dnevni red njegova interpelacija radi središnje zadruge. — Predsednik dr. Ribar je odgovoril, da bo stavil to interpelacijo med prve, ki pridejo na dnevni red. — Posl. Melhior Čobal (socijalist) ie vprašal finančnega ministra"radi konfiscira-nega blaga, ki je bilo namenjeno oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani. — Finančni minister je prečital dotične akte in odgovoril, da za rešitev te stvari ni pristojno ministrstvo za finance, temveč ljubljanske oblasti. — Posl. Cobal je nadalle vprašal ministra za promet, ali mu je znano, da namerava ravnateljstvo južnih železnic v Ljubljani uvesti 24 urno nepretrgano delo za nekatere kategorije svojih uslužbencev. — Minister za promet dr. Korošec je odgovoril, da je že odredil, naj se zadeva prouči. Kar se tiče 24 urnega delavnika, pa naj se g. posianec obrne na ministra za socijalno politiko. — Zatem je govoril predsednik narodne skupščine dr. Ribar o potovanju regenta. Zatem je sledila razdelitev narodnega predstavništva v sekcije in konstituiranje sekcij — Nato je predsednik dr. Ribar zaključit Sejo ob pol 8. zvečer in odredil prihodnjo za danes ob 4. popoldne. (Vesli LDU.) PRORAČUNSKI PREDLOG PRED PREDSTAVNIŠTVOM. Belgrad. 1. Jutri se bo predloži) narodnim poslancem proračunski predlog za leta 1919/1920/1921. Vsota vseh dohodkov in izdatkov znaša približno 4 in pol milijarde dinarjev. Razlika med dohodki in izdatki v znesku 100 milijonov dinarjev je z ozirom na celo vsoto tako minimalna, da ne pride v poštev. V Italiji n. pr. znaša deficit 14 milijard, pri nas pa samo 100 milijonov. Ta ugodni položaj bo vsekakor vplival na vrednost našega denarja, ki se bo gotovo morala dvigniti. SPLOŠNA STAVKA V SPLITU. Split, 2. Danes zjutraj so stopili komunisti v splošno stavko, ki je pa samo delna. Trgovine so vse odprte. Od časopisov je izšel samo list „Jadran“. Za vzrok stavke navajajo, ker so oblasti izgnale nekatere komuniste iz Splita, radi česar je vodstvo komunistične organizacije proglasilo v znak protesta splošno stavko. 1 BOJ ZA VALONO. Belgrad, 2. »Politika« poroča iz Aten, da so italijanske čete poizkusile napasti iz Valone Albance, ki se nahajajo na postojankah okoli Valone. Pri napadu je sodelovalo tudi italijansko brodovie. Italijani pa so bili odbiti. Izgubili so 285 mrtvih, 45 ranjenih, 65 ujetnikov. Poleg tega so Albanci zaplenili 640 pušk, 4 topove in mnogo drugega gradiva. »Politika« prinaša brzojavko iz Elbtsana. da se albanska vlada v Tirani _ pogaja z Italijo radi prodaje Valone in njenega zaledja. Italijanska vlada je stavila ponudbo, da odkupi ta del Albanije in te albumska vlada načeloma pristala na to prodajo. STAVKA V RIMU KONČANA. Rim. I, Vodstvo stavke v Rimu ie sklenilo stavko končati. Včeraj so začela vsa podjetja zopet delati. STAVKE V ITALIJI. Rim, 2. V Pesari in v vsej ostali provinci so vzpostavili mir. Samo poljedelski delavci stavkajo. V Per-naji stavkajo poljedelski delavci. V Ferrari so proglasili splošno stavko. SPOR MED ITALIJO IN ZAVEZNIKI. Pariz, 1. Po brzojavki iz Carigrada je medzavezniška cenzura preprečila publikacijo komunikeja italijanskega komisarja, ki objavlja, da se napredovanje grških čet v Anatoliji vrši brez predhodega pritrdila Italije in da Italija v tem primeru odklanja vsako odgovornost. POSOJILO MESTA GRADEC. Gradec. 1. Občinski svet je danes sklenil, da najame posojilo v znesku 120 milijonov kron. Posojilo se bo uporabilo v prvi vrsti za oskrbovanje mesta z razsvetljavo in gonilno silo. ZASTOPSTVO RUSKEGA RDEČEGA KRIŽA V ČEŠKOSLOVAŠKI. Praga, 1. Češkoslovaška vlada je obvestila rusko vlado, da pristala na to, da ruski Rdeči križ odpošlje v češkoslovaško tri ruske delegate, od katerih bi bil eden berlinski zastopnik ruskega Rdečega križa. Obenem oa zahteva češkoslovaška vlada, da se tudi češkoslovaškemu Rdečemu sami za socijalistične revolucionarje. Stranka sauia se tega ni niti nadejala in mnogokrat se je zdelo, da se utopi v valovih svojih lastnih uspehov. Ko so se odstranile s pozorišča čiste kapitalistične in veleposestniške skupine, je vse glasovalo za revoluci-jonarne »narodnike«. To je povsem odgovarjalo začetni stopnji revolucije, ker razredne meje še niso bile ostro začrtane in se je stremljenje za enotno revolucionarno fronto Izražalo v zabrisanem programu one stranke, se je vzela pod svoje okrilje delavca, ki «e Je bal ločitve od kmetištva, kakor tudi kmeta, ki je hotel zemlje in svobode, in intelektualca, ki je skušal oba prva dva voditi, ter uradnika, ki se' je trudil prilagoditi novemu režimu. Ko je Kerenski, ki se je za časa carizma prišteval k »trudovlkom«, po uspehu revolucije stopil na stran socialističnih revo. lucijonarjev, je ta stranka postajala popularnejša tembolj, čim višje vladne stopnje je Kerenski dosegal. Samega rešpekta — čeprav ne vedno platoničnega — pred vojnim ministrom so se generali in polkovniki podvizali z vpisom v stranko bivših teroristov. Stari socijalistični revolucijonarji revolucionarnega kova so že takrat z nekako nemirnostjo opazovali trajno rastoče število »marčnih soclialističnih revolucljonarjev«, L i. talcih strankinih članov. ki so šel® mut- ca meseca odkrili v sebi revolucionarnega duha »narodnika«, — torej šele, ko je revolucija stari režim že vrgla in so revolu-cljonami »narodnikl« prijeli za vladno krmilo. Na ta način je ta stranka, v okviri) svoje brezobličnosti, nosila v sebi ne Je vnanja nasprotja razvijajoče se revolucije, temveč je stala tudi pod vplivom zaostalih predsodkov kmetiških mas in je bolehala na sentimentalnosti, nevstrajnosti in častihlepnosti izobraženih slojev. Popolnoma jasno je bilo, da stranka v tej svoji obliki ne more dolgo obstojati. V idealnem oziru se je iz vsega početka izkazovala, da je brea vsake moči. Politično vodilno uiorro so igrali metij-ševiki. Ti so imeli nekaj marksistične šole In so posneli od njo gotove metode in reke, s pomočjo katerih so se mogli v politični situaciji toliko orijentirati, da so lahko popačili smisel udejstvujočega se razrednega boja in v njem zagotoviti pod danimi pogoji v kolikor mogoče največji meri hegemonijo liberalne buržoazije. To je bil tudi vzrok, da so se menjševikl, direktni zagovorniki pravice buržoazije do vladne oblasti, tako naglo izčrpali in so v času oktobrskega preobrata prišli skoro popolnoma v nič. Socijalistični revolucijonarji so prav tako izgubljali na svojem vplivu — najprej med delavci* potem v armadi in slednjič tu- križu dovoli, da nosijo svoje člane na rusko ozemlje, da bi se mogli pobrigati za povratek tamošnfjh češkoslovaških podanikov. BOJKOT PROTI MADŽARSKI. Praga, 1. Železničarji so danes ustavili štiri vagone holandskih daril, namejenih v Budimpešto. Holandski poslanik na Dunaju je izjavil, da bo tudi Holandija ustavljala pošiljat-ve za Madžarsko. MASARYK O ŠOLI. Praga, 1. Predsednik Masaryk je irnel na kongresu čehoslovaških učiteljev, ki se je pričel danes in ki se ga je udeležilo 6000 učiteljev, govor, v katerem je dejal: Šola bodi narodna. Ima Pa tudi socijalen program. Glavna skrb se mora posvetiti revnim otrokom, da ne bodo imeli samo kruha, ampak, da se bodo tudi vzgajali k spoštovanju dela. Šola jim mora podati stvarno znanje, kakor tudi spoznanje- svobode in politično izobrazbo, nikakor pa ne strankarske. GOSPODARSKI SVET V ČEŠKO-SLOVAŠKI. Praga, 1. Včeraj je bilo zborovanje gospodarskega sveta; razpravljalo se je o centralizaciji kontrole trgovine z inozemstvom in o vprašanju emancipacije češke inozemske trgovine od dunajske posredovalne trgovine. »Tribuna« pripominja k temu: Takojšnja emancipacija ni možna. Treba ie preje urediti trgovino tako, kakor na Dunaju. Dunajski trgovci vidbo, da se delajo uvozu češkega blaga v Avstrijo ovire; zato nakupujejo v Italiji in Franciji. Vsled tega izgublja češko blago odjemalce, do-čirn iih Dunaj pridržuje. DRAGINJSKI IZGREDI. Berlin. 2. Listi poročajo iz Wor-mesa: Včeraj ie prišlo tu do srditih draginiskih izgredov, pri čemer je bilo oplenjenih več trgovin. Skoda znaša dva do tri milijone manr. Francoske pafrole so vzpostavile red. FRANCIJA IN NEMČIJA. Berlin, 1. Državni predsednik Ebert ja danes sprejel novega francoskega poslanika Laurenta, da sprejme njegova poverilna pisma. Poslanik je imel pri tem nagovor, v katerem je omenil: „Da se službeni odnošaji med obema državama v polni meri vzpostavijo, si bom prizadeval, sodelovati pri lečenju ran, ki jih je zadala vojna in pri kar najhitrejšem gospodarskem dvigu vse Evrope. Sodeloval bom pri pošteni izvedbi mirovne pogodbe, kar naj bo v bodoče skupen znak vseh sil. ki so podpisale mirovno pogodbo. Državni predsednik je poverilna pisma sprejel in se poslaniku zahvalil za besede, ki Jih je izrekel. VPRAŠANJE NEMŠKE ARMADE. Pariz, 2. Po „Matinu“ je izjavila Nemčija v noti zaveznikom, da ne more staviti zaveznikom ponudb, pač pa zahteva, da se v najpopol-rieiši meri vzpostavi njena enotnost, njena gospodarska neodvisnost, da se ji dovoli 200.000 mož močna armada in končno da ii antanta gobavi zadostno število živil in surovin. ZVEZA NARODOV. London, 2. Drie 27. julija se vrši v San Sebastianu VII. zborovanje sveta zveze narodov. REPARACIjSKA KOMISIJA. Pariz, 2. Reparacijska komisija je v svoji zadnji seji določila obliko bonov, ki jih mora plačati Nemčija na podlagi mirovne pogodbe. Nada- di na deželi, številno pa so bili za časa oktobrske vstaje še zelo močna stranka, vendar pa so stranko v njeni notranjosti razjedala razredna nasprotja. V nasprotju z desnim krilom, ki so ga tvorili najbolj šovinistični elementi, kot n. pr. Avksentlev-, Breško-Breškovskaja, Savinkov in drugi ki so končnoveljavno prešli v tabor protirevolucije, se Je stvoriio fevo krilo, ki je skušalo obdržaU vez z delavnimi masami Čo opozorimo samo na dejstvo, da je socijalistični revolucijonar Avksentjev kot notranji minister pustil aretirati kmetiške agrarne zbore, ker so svojelastno reševali agrarno reformo, zbore torej, ki so obstojali iz socialističnih revoiucijonarjev, so nam »nasprotja« v notranjosti te stranke podana jasno dovolj. V sredi je stal tradicijonelni strankini voditelj Cernov. Bil je izkušen pisatelj, ki je mnogo bral socijalistično literaturo in bi! sploh Izkušen mož tudi v frakcijskih bojih. Načeloval je stranki ves čas, ko se le stranka ožlvotvarjala med emigrantskimi krogi v inozemstvu. Prvi splošni val revolucije Je divgnil stranko soclialističnih revolucionarjev na nepričakovano višino, s teto seveda avtomatično tudi Cernova, menda pa le zato, da Je mogel pokazati svojo popolno nezmožnost v vrstah vodilnih politikov v prvi perijodl revolucije. Nedolžna in malenkost- Ijc je reparacijska komisija rfa pod-* Iagi prošnje belgijskega odposlanstva sklenila, da mora Nemčija dobavljati tej deželi gotovo število plemenskih žtebcev in kobil brez ozira na to, da mora Nemčija že itak vrniti Belgiji uplenjeno živino. Slov. zdr. društvo je na svojem zadnjem mesečnem sestanku sklenilo povišati (enako zboru lječnika v Zagrebu) honorar! za zdravniška spričevala zavarovalnicam za življenje in proti nezgodam. Od 1. julija 1920 nadalje velja: 1. enoten honorar 80 Kj za vsako spričevalo v svrho življensklh za« varovanj — ne glede na višino zavarovalna' vsote. 2. obiski na domu zavarovanca sa honori. ijo posebej po običajnem tarlfu, 3. navadno spričevalo hišnega zdravnika' stane 30 K. 4. zavarovalnicam proti nezgodam se računa za početno in sklepno spričevalo 40 K Vsi kolegi se opozarjajo na ta’ novi cenik, ki je obvezen za vse člane slov, zdr. društva. k. Prireditve. Narodno slavje, pevskega društva »Slavec« bo v nedeljo 11. julija popoldne v hotelu »Tivoli«. Od 5 do 6 ure promenadni koncert, izvaja vojaški orkester pod vod« stvom dr. Čerina; od 6 do 7 ure vrtni koncert, pri katerem sodeluje moški in mešan! zbor »Slavca« ter vojaški orkester, od T ure nadalje ljudska veselica z narodnim kolom na prostem in drugim zabavnim sporedom. Pridite v činrvečjem številu v narodnih nošah. k. ' Vrtal koncert danes, v nedeljo 4. t. nt in vsako nedeljo pri Travno na Olincah. Začetek ob 4 url popoldne. Vstopnina 2 K, Otroci prosti. k ŠPORT IN TUR1STIKA. Nogometne tekme 27. In 29. Junija. Ilirija i Hažk-Viktorija, Zagreb komb. I : f (0 : 0). Nezanimiva igra, ki je marsikaterega gladalca razočarala. Obe moštvi staf Imeli slab dan. Koti 3 : 1. Sodnik Hrast Publike blizu 4000. — Ilirija rez. : Derbsv Zagreb 7 : 0 (4 : 0) za Ilirijo. Rezerva Ilirije ojačena z Bregarjem in Vrančlčem. Pri Derbiju slab goalman. Koti 1 ; 4. Sodnik Fink. Publike 1500. — Celje: Slov. S. K. »Celje« : Sportvereln 2 : 4 (I : 1). Obširnejša poročila v »Športu«. — B. Nogometna tekma, V nedeljo 4. t. m. s« bo vršila na prostoru š. k. »Ilirije« ob pol 19 (pol 7) uri nogometna tekma med s. k, »Hermes« in š. k. »Šparta«. Tekma obeta biti zelo interesantna, ker ima »Hermes* razmeroma najmočnejše moštvo izmed no-voustanovljenih klubov in ker nastopi »Sparta« temu primerno v deloma spremenjeni formi. Cene znižane. — Ob vsakem vremenu! (telica 1838 m. — V nedeljo dne 4. t in. bo slovesna otvoritev prenovljene Kadilni-kove koče vrh Golice. Češka koča 1600 m pod Grintaveem J« sedaj v popravilu ter se otvort šele s 15. Julijem. Pot čez Žrelo letos vsakomur odsvetn« Jemo, ker je popolnoma razdrta. V kratkem se vrši ogled: kako in kod se bo dalo Izogniti nevarni pasaži čez Zrelo in Izpeljati novo trajno dobro zvezo Češke koče s Prt-Savfovtm Domom na Okrešlju. A\ provizsciia. Prekajene svinjske glave In prekajeni parklji. Na stojnici v šolskem drevoredu bo prodajala »Vnovčevalnica« odslej prekajen« svinjske glave in prekajene parklje po 14 K kg, prekajene parklje po 8 K kg. Moka. Brezplačna razdelitev moke revnejšim slojem je končana, razdeljene je bilo preko dva vagona. Revnejši sloji s črko »A« utegnejo dobiti v prihodnjih dneh brezplačno nekaj kaše, zdroba ali ješprenja, kar se bo pravočasno objavilo. Izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak Vehovec. na sredstva, ki so čemovu zagotovila ugled in premoč med inozemskimi krogi »narod-nikov«, so se kot revolucionarni utež izka< zala za vse prelahka. Omejeval se le na toi da ne vstvarja nobenih odgovornih sklepov, da se izogne vsem kritičnim tronotkom, skratka gojil Je politiko čakanja in vzdrževanja. Zaenkrat mn je take vrste taktika zasigural centrom med vedno bolj narazen idočima krftoma. Toda obdržati stranko š# dolgo v n/.eni enotnosti, to ni bilo več mogoče. Biv&i. terorist Savinkov se ie udeležil Kornilove zarote, je pridno sodeloval in ljubezniva soglašal s protirevolucijonarnirnl krogi kozaških častnikov, ter pripravljal skupen napad na petrograjske delavce ia voj.ake, med katerimi je bilo tudi prav mnogih levičarskih socialističnih revolucionarjev. Savinkov je padel kot žrtev levega krila: centrom ga Je izključil iz stram.e; proti Kerenskemu se ni upal dvigniti svojo roke. V predpariamentu se je razkazala vsa notranja prhlost stranke: tri skupine so nastopile, čeprav v imenu ene in iste stranke, popolnoma samostojno. Pri vsem tem pa nobena teh skupin ni vedela, kaj pravzaprav, hoče! Nadalino formalno jiadvladje t« »stranke« na konstituantnem zborovanju bi pmnenjalo le še nadaljevanje politične nre* mrlgsU, (Dalje prih,), Stev. 151. Slovenska eskomptna banka. gž3aaHfR^g5538a553 LJUBLJANA, junija 1920. o na \S Ustanovljene? 1903. ^fSjtampiije Ji* kavčnfea in kovin la 25.000 novih delnic po 400 K nom. v skupnem znesku 10,000.000 K. P. n. Na podlagi sklepa rednega občnega zbora z dne 17. aprila 1920 in v smislu dovoljenja gospoda ministra trgovine in industrije iz dne 23. maja 1920 VI. št. 912 je sklenil upravni svet zvišati delniško glavnico od krem 10,000.000"- na 20,000.000"— in sicer na ta način, da se zaenkrat izda 25.000 delnic po K 400 — nominale pod sledečimi pogoji: 1.) Posestnikom starih delnic se ponudi 12.500 novih delnic in to na ta način, da sprejmejo stari delničarji za vsaki dve delnici eno novo po kurzu K 550*—. ) Ostanek od 12.500 delnic se da na razpolago novim subskribentom in starim delničarjem, v kolikor isti žele podpisati več delnic, kot jim po zgornjem razmerju pripada, po kurzu K 670'—. 3.) Nove delnice participirajo na dobičku zavoda za leto 1921, vsled česar povrnemo subskribentom 4 #/„ obresti od dneva vplačila do 81. decembra 1920, t j pri optiranih delnicah okroglo 11— kron in pri delnicah, ki se na novo subskri-birajo okroglo 13’— kron za vsako delnico. 4.) Subskribcijski rok traja od 18. junija do 10. julija 1920 in se ima protivrednost podpisanih delnic vplačati najdalje do 10. julija 1920. 5.) Pravico reparticije si pridrži upravni svet in se povrnejo od vplačila za nedodeljene delnice 4 °/0 obresti od dnevavrnitve denarja. 6.) Prijave sprejemajo glavna blagajna in menjalnica podpisanega zavoda, Hrvatska ekskomptna banka v Zagrebu, Srpska banka v Zagrebu. 7.) Kurzni dobiček (agio), ki se doseže pri izdaji novih delnic, gre v korist rezervnemu zakladu banke odštevši emisijske stroške In pristojbine. 8.) Uspeh subskribcije je zajamčen po garancijskem sindikatu. 9.) Delničarji I. in II. emisije naših delnic, katere se glasijo na »Ilirsko banko morajo te delnice pri izvršitvi opcije predložiti, da se zaznamuje prenos istih na »Slovensko ekskomptno banko“. Upravni svet Slovenske eskomptne banke. j~~ Katalog frank o j j Pečati j Šablone I Klišeji za tisk j VzvMne tiskalniee j Modeli za prodtiskanje perila itd. j I Datum-štampilje i ^ ^ a lastnega izdelka. ANTON ČERNE graveur Ljubljana, Dvorni trg 1 St M jj pri posetu Njeg. Velič. Regenta v Sloveniji vozili brez defekta pri najhujši vročini! Dimenziji 880/120 in 820/120 ima v zalogi „PROMET“ tehn.-industr. podjetje v Ljubljani, Gradišče št. 9. Iščemo tajnika, ki bi bil zmožen voditi tudi pevski zbor. Ponudbe sprejema uprava „NAPREJA“ pod „Tajnik“. Kakšne neposredne - davke imamo in -kako jih plačujemo? Naš komplicirani davčni sistem praktično pojasnuje ta nova knjiga, ki bo vsakomur potrebna, ki ima opravka z davkarijami. Zlasti bo izvrstno služila zadrugam, denarnim :: zavodom in tudi posameznikom :: Cena posameznemu izvodu K 5*50. Naroča se pri založništvu: 12 n Danes je ravnokar dospela večja partija »Fesslerje vih“ gonilnih jermenov v širini 5—16 cm in v vsaki poljubni dolžini. Fesslerjevi gonilni jermeni so ravno tako dobri kakor usnjati. Za celi dve tretinji so cenejši od usnjatih. Skrajna natezalna prožnost. — Mojstersko dovršeno delo preciznosti. — Izvrstna adhaesija. — Ti jermeni tečejo brez vsakega šuma in sunka ter ravno. — Siguren prenos sile. — Prilagodijo se vsakemu žlebu. — Fesslerjevi jermeni se danes uporabljajo v tristo veleobratih. — Razpošilja jih točno in takoj iz Maribora: lesna trgovina ind. d. d. v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 5. Kava, čaj Čokolada Kaka o Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum* Likerje j; Šampanjec g Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja po celem kralj. JOSIP Fill. Ljubljana. PreSernova ulica 54. Cementne cevi, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, grobnje oklepe, stebre za vrtne ograje, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah. F. Banda & drug Karlovška cesta 8. Ljubljana. 397 Telefon inf. Stev. 3 v Mariboru dovoljuje 4\ % Rezerve 1.550.000 j izdaja 4’Ij °loil8 ki uživajo sirolinsko varnost, ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarnejše naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru, katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilarnovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 47s%nih zastavnic, si je treba iste pravočasno zasigurali. Zavod stoji pod stalno državno kontrolo in js edini zavod te vrste v Jugoslaviji. - 614 4 ZLATOROG lULO je najboljše in najcenejše povsod za dobiti Izdeluje kristalno sodo, Prva mariborska to* sveče in toaletno milo. varna mila Maribor. Konkurenčne cene I Samo na debelo! Strugarska n do v a premožna išče za otvoritev Zensko zdravilišče .toplice DOBRNA pri Celju poprej NEUHAUS bei Cilli Akroterma 37 0 C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. Nadofflestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, bolezni srca, ledvic, slabokrvnosti, revmatizmu, piot in n in vseh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, solnčnc in zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku. Krasen park, smrekovi gozdovi, Divni izleti. Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška godba. Seslja maj-oMobe.’. — P to s p ek ti zastonj pri upravi kopališča. Jl CENE SO PADLE I Kje? Samo v veletrgovini Alojz Dular-ja Oskar REITTER v Slovenjem Gradcu. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi, kakor pri • Manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam: Koruzno moko.................p° K 6’—, koruzni zdrob..............po K 6’č0. Dobi se tiuii sladkor in rogaška slatina v poljubni množini. Za obilen obisk se priporočam 5 odi. spoštovanjem ^/y0jg Dlllai*. Pridite vsi in prepričajte ge! »10 DELIČ, zlatar In draguljar Ljubljana HilSarievauU priporoča svojo zlatarski in jrapijrto delavnica za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za poz lato-vanje in posrebrovanje-V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuj e tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. d more delavnico samostojno voditi. Možitev ne izključena. Več se poizve pri hišnici Dunajska cesta 25, Ljubljana od petka do nedelje zvečer. M® s tl, regove, suho in mokro kakor vse usnjate odpatke kupuje vsako količino 7 slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo 314 FRANJO CERAR, iskrna slamnikov v Slabo, p. Dcmžals pri LjLibliaRi. Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L Lastni anto za prevažanje. Konkurenčne cen«. MM! Snočota jedi Pohiitvo. Spalne, jedilne in gospodke sobe, kuhinjska oprava, podložki modroci, otomane, spalni in dekoracijski di' vani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega i° trdega l«Ba’ železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvršitve po - - - jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - * Karol Preis, Maribor, Stolni trg *>. rezan, tesan, okrogel, kupuje 126 „SEI?E.BIi4 iniltfo Mii iEttijaiCGK dravske doline 1101, WMm cosia 11 ki Bencin 725/748 v železnih sodih po 400 kg po ceni 39 kron ke loko Ljubljana prispe v približuj 14 dneh. PROME1 Naročila prevzame: teh n. indnstr. po^1 ii d, z. o. z. LJUBLJANA, Gradišče št. Tisk ..Učiteljske tiskarne’* y Ljubkimi.