XXXV., U. UP URCDNliTVO IM UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCUOJKVA OCKLJUCNO ZASTOPSTVO m oglase tB Kraljevine ttaKje M ONIONE HJBBLICITA ITAL1ANA 8. A-, MLAKC Sl-H SI LjLbrJas* Ker. 10-351 OONC923SIONARIA ESCLUSTVA par hi piibblicita đl proTenienza IJNIONE PUBBLJCITA ITALIANA 8. A-, SOLANO Bombe na Bizerto Močni napadB na sovražne ladje — Dva parnika potopljena, — 26 sovražnih letal uničenih Miren dan na vzhodu Napadi na sovjetsko zaledje se — Obstrelje- vanje Jejska oh Azovskem morju Glavni stan italijanskih obkroženih sil je objavil 21. junija naslednje 1122. vojno poročilo: Med napadi na močno spremljan konvoj je nafia podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Arcangela Gilibertija iz Neaplja potopila, v vzhodnem Sredozemlju neki parnik in zadela, se druge. Tretji trgovski parnik srednje tonaže se more smatrati kot zanesljivo potopljen v bližini tu-ni&ke obšle pa zaslugi našega torpednega letala. Letala Osi so z ugodnim izidom napadla T pristanišču BIzerti zasidrano ladjevje. Sovražno letalstvo je izvršilo napade na okolico Neaplja, Foggijo, Spinazzolo (Bari), Reggio CaJabrJjo, VUlo S. Giovanni, Castelvetrano, Pcrto Empedocle, Lricato in Siracuso. Skupno je bilo sestreljenih 26 sovražnih letal. 10 so jih sestrelili italijansko- nemški lovci, J6 pa protiletalsko topništvo in sicer 4 v Neapolju, dve v Kcggiu CsJabriji, 8 v Castelvetrano, eno v Milic-cheddn (Enna) in eno v Portu Empedocle. * V aikciji letalskega, torpediranja, o kateri poroča današnje uradno poročilo, so se odlikovali piloti: poročnik Fragola Giusep-pe iz Turinri in nsrCGnik Tassinari Quirino iz Bergama. Zaradi letalskih napalov, ki so navedeni v današjem vojnem poročilu, so bile doslej ugotovljene med civilnim prebivalstvom naslednje izgube: v Reggiu Ca.laibriji 12 mrtvih. 56 ranjenih, v Siracusi 5 mrtvih in 22 ranjenih, v pokrajini Neapelj in središčih Sicilije pa skupno 2 mrtva in 23 ranjenih lit in uničen sovražni konvoj v tuniških vodah Berlm, 21. jun. s. Uspel napad nemških bojnih letal na sovražni konvoj, v katerem je bilo hudo poškodovanih 8 trgovinskih parnikov s skupno 46.000 tonami, eden pa torpediran, se je dogodil v prvih urah dre 20. junija pred rtom Serratom, okreg 100 lem zapadno od Bizerte. Nemška letala so napadla v strmoglavnem poletu sovražne trgovinske parnike in zadela z več bombami prevozne ladje največje tonaže, katere so ščitili štev'lm* protiletalski topovi. 8000 tonski trgovinski parnik je bil hudo zadet v sredino krova, 6000 tonski parnik pa je bil zadet z več bombami in je na njem nastal pežar. Trije parniki s 4 do 5 t soč tonami so bili večkrat zadeti v polno. Nad eco izmed teh edinic se je po siloviti eksploziji dvignil 60 do 70 metre v visok steber đ'ma. Torpedovka, ki je pripadala spremljevalnim edin^cam, je bila zadeta in se je zažgala. Ostale ladje konvoja so bile tudi vse zadete in hudo poškodovane. Napad je bil zaključen ne ca bi nemške skupine utrpele izgube. Počastitev padlih mornarjev MOdena, 21 jun. s. O priliki pomorskega tedna je bil na pobudo modenske sekcije pomorske lige v spominskem svetišču obred v soomin na pokojne mornarje. Udeležile so se ga vse oblasti, hierarhije in zastopstva bojevniških in vojaških združenj s prapori. Prisrčna manifestacija duhovnega zavezništva med Italijo iti Madžarsko eb sfsvesssi otvoritvi novega sedeža italijanskega kulturnega zavoda v Budimpešti Budimpešta, 21. jun. s. Danes je bil svečano otvorjen novi sedež italijanskega kulturnega 2Av-ccLa xa Madžarsko. Z^vod si je pridobil zgodovinsko palačo, kjer je zasedal stari ma= džarska parlament. Med povabljenci so bili najbolj cdlični zastopniki madžarskih kulturnih in znanstvenih krogov. Razen italijanske delegacije z ministrom za narodno vzgojo Bigginijem, direktorjem zavoda Italijanov v tujini De Cic-cora in profesorjem senatorjem Giulijanom, predsednikom italijanskega kulturnega zavoda za Madžarske, so bili navzoči minister Nemčije, minister Japonske in zastopniki držav troj; nega pakta. Otvoritve so se udeležili tudi predsednik ministrskega sveta Kalla3% mndžarski prosvetni minister, minister za narodno obrambo, notranji minister, poljedelski minister ter župan Szendv, direktor kulturnega zavoda prof. Aldo Bizzari in številni drugi zastopniki oblasti. Prihod regenta Madžarske je vzbudil posebno svečano manifestacijo. Regent Horthv, katerega sta spremljala Kr. minister Amfusso in nrnister Biggini, je vstopil v dvorano, pozdravljen z veličastno manifestacijo simpatije. Prvi je govoril minister Amfusso. ki je pozdravil regenta in obnovil tople izraze čustev hvaležnosti italijanske vlade do madžarske vla* de in župana, ki sta dala zgodovinsko poslopje na razpolago najpomembnejši kulturni ustanovi fašistične Itaijc. Dopolnjuje se danes, je nadaljeval minister Amfusso, duhovno zavezništvo med dvema narodoma, katerih gotovo politično zavezništvo je že uresničeno po volji Duceja. Potrjuje se, da madžarska duhovnost v okviru latinstva tvori že dragocen prispevek k moralnemu in političnemu življenju Evrope. Madžarski prosvetni minister je toplo pozdravil italijanske goste in omenil v svojem govoru dogodke, ki so se v prej.šnjih letih do* gajali v palači starega madžarskega parlamenta, v kateri je danes Italijanski kulturni zavod. Spominjal se je predvsem plemenitih borcev za madžarsko neodvisnost, ki so bili bratje naših velikanov Rissorgimenta. Končno je fašistični minister za narodno vzgojo nac. svetnik Biggini zanimivo predaval o i talijanske-madžarskih kulturnih odnosih, ki izvirajo iz dobe ustanovitve madžarske države. Tisočletje zgodovine, je izjavil minister Biggini. v katerem sta bili Italija in Madžarska vedno druga cb drugi v delu in načrtih, je poteklo. To je bilo tisočletje, v katerem ste gledali na nas kot na dobre prijatelje in mi na vas kot na naravne branilce skupne omike. Mini= ster Biggini je po omembi tesnih kulturnih odnosov med Italijo in Madžarsko v dobi preporoda in velikega kralja Matije Korvina poudaril, da more italijanski kulturni zavod za Madžarske imeti v tej veliki uri eno samo funkcijo: Razčiščevati in poglabljati značilnosti s tradicionalne in vendar nove kulture, žive in stvarne kulture, ki pobija vse duhovne sla* besti te dobe. Naši narodi se borijo, da bi se rešila omika in da bi se zmeden mrak krvi in bolečin razrešil v jasno zoro duha, ki hoče zopet svojo celotnost, ki hoče nov red in ki hoče dati evropski kulturi prvenstvo, katero ji pri-tiče v borbi proti utvarnim preslepitvam azijskega nihilizma. Madžarska, ki je spoznala strahote in bedo usodne doktrine, je pripravila svoj dvig in se postavila kot zvesta prijateljica Ita* liji in Nemčiji ob stran, ob stran Italiji in Nemčiji, ki naj z genijem Duceja in Fuhrerja zopet da nov in globlji pomen Madžarski kot branilki krščanstva in omike. Po govoru ministra Bigginija je nastala navdušena manifestacija za fašistično Italijo. Ko jc regent HcTthv odhajal, so ga vsi navzočni zopet viharno pozdravljali. Madžarski listi obširno poročajo o tej kulturni * manifestaciji ter podčrtavajo veliki po* men italijanskega kulturnega zavoda na Madžarskem. Listi omenjajo delovanje zavoda na kulturnem področju ter pišejo, da bodo novi monumentalni prostori za zborovanja in predavanja še bolj pospešili kulturno delo zavoda. Borba za svobodo Indije dozoreva „Gžornale d'Italia" o pomenu in obsegu gibanja, Id ga vodi Rbrj, ai. jun. s. Pod naslovom »Za neodvisnost Indije« poudarja »Giornale d'Ita-lia«, da navzočnost CandVe Boseja, odličnega in dobro znanega indijskega patriota in agitatorja, ki je bliskovito prišel z ozemelj Osi na drugi tečaj trojnega pakta, na japonskem ozemlju oživlja že obširno gibanje za neodvjsncat Indije Candra Bos^ predstavlja živo in odločno silo tega gibanja, ki v polnem sodelovanju s silami trojnega pakta deluje z robov Ind'je na indijski narod z natančnim usmerjanjem in svetovanjem, r stvarno propagando idej in akcij. Znano jet nadaljuje list, da je prevzel vcdilno mesto v gibanju za indijsko neodvisnost potem, ko je določil in izdelal svoje smernice v dolg'h razgovorih z Duce-jem in Fuhrerjem. Znano je, da se je sestal z Ducejem, ko je bil še župan v Kal-kuti ter da je bil obsojen od Angležev na eno leto ječe. Ob pogostih in dolgih bivanjih v Italiji je obnovil stike z Ducejem in napravil vel'k načrt za politično akcijo, lei je zdaj v teku. čandra Bose z zaupanjem gleda v zmago gibanja, že v izjavah, ki so bile objavljene 11. junija v listu »Giornale d'Italia« je zatrdil: To je najbolj ugoden trenutek, ki ga nudi narodna zgodovina našega naroda *a osvojitev indijske neodvisnosti. Glavno dejstvo, ki je danes važno, je usmerjenost indijskega duha v prid sil trojnega pakta in proti Angljji. fri^leflrn vlada je sama podpirala dozori-tenr tega novega gibanja. V g*to«rj« za odvisnost Indije ni več delitve med Indijci in muslimani. Navzočnost Candre Boseja na japonskem ozemlju in razgovori, ki jih je nedavno imel z japonskim ministrskim predsednikom Tojom, so približali indijsko gibanje novi fazi jačjega razvoja in akcije. V govoru dne 16. junija je japonski ministrski predsednik pribil smernice japonske politike za osvoboditev azijskih narodov, potem ko je naznanil bližnjo pridobitev neodvisnosti Birme in Filipinov. Tedaj je tudi obljubil in želel neodvisnost Indije, katero Japonska pozdravlja z živo simpatijo in je pripravljena podpirati sodelovanje z njo. V bistvu se osvobajanje indijskega naroda uresničuje ne z vsilitvijo japonskih armad po metodi, katero bi radi izvajali anglosaški imperiji v zatrjevanem osvobojevanju evropskih narodov, temveč s samim indijskim narodom, katerega podpira japonsko orožje, ki prihaja iz Birme do mej Indije. Indijsko prebivalstvo je pripravljeno za akcijo. Zanimive so izjave teh dni japonskih predstavnikov in Candre Boseja. Komentirajoč v radiu potovanje indijskega patriota na Japonsko je neki zastopnik uradnih krogov omenil, da bo Japonska gotovo prispevala k uresničenju indijske neodvisnosti in da je ministrski predsednik Tojo v svojem zadnjem govoru poudaril dejstvo, da je sovraštvo japonskega naro- v teku, je angi.>-ameriško le:a!stvo, kakor poroča nemška, roluradna agencija, zgub;lo oa pričetkt, vojne do 31. maja t. 1. 18.346 letal. Od teh so nemške sile uničile 14.233 letal, italijanske pa 4.113 letal. Dve leti borbe proti bol jševiški nevarnosti Evropa stopa v tretje leto te borbe z nespremenjeno odločnostjo in s polnim zaupanjem v svojo lastno moč Berlin, 22. jun. s. Diplomatski sodelavec ! hoče sovjetsko vplivno«,tno polročje raz- DNB piše, da poteka jutri druga obletnica dneva, ko je Nemčija prijela za crožje, na ker so ji takoj sledile najboljše sile v Evropi in se zoperstavile Sovjetski Rusiji, ki je biila odločena zagotoviti si z vsakim sredstvom ne samo ideološko, tem/eč tudi gmotno oblast nad evropsko celino in nad vsem svetem. Te namere bolj ševi ške klike se kažejo med drugim tudi v Stalinovih izjavah iz leta 1938., iz trditev Vorošalova leta 1939. in iz knjige zida Draphina iz leta 1925., ki je objavil, kakor poudarja soileilavec nemške poluradne agencije, obširne podrobnosti o tej natmeri. Prav tako so očitne namere Stalina, da bi se okoristil z vojno med zapadnimi silami in Nemčijo in napadel ob ugodnem trenutku Nemčijo, nato pa zasadil boljševiško zastavo povsod v Evropi. Tako je trdil sovjetski major Pedor Ivanovič Nedvenedov, ki je živel veil-no v bližini Stalina in so ga Nemci ujeli. Te stvari je potrdila tudi knjiga »Misija v Moskvi«, katero je napisal bivši ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi Davvis. Da smatraita Moskva in Amerika uničenje evropske omike kot pogoj za pridobitev oblasti nad vsem svetom, sledi tudi iz knjige Elije Ehrenburga »Trust za tmičenje Evrope«. Če se vprašamo, kakšna je vloga. Anglije v tej zadevi, se pokaže očitno, da se bo Anglija v bodočnosti držala ob strani in nikakor ne bo igrala vloge leva. Naj zadošča omemba vseh zatrdil, ki jih je Anglija ob podpisu pogodbe dne 26. mada 1942 dala Sovjetski Rusiji, ko ji je dvvolila, da anektira vse majhne države, ki na zatpadu meje na boljševike. To se pravi, da se pod vzeli vse ukrepe, da bo kampanja za neodvisnost Indije kronana z uspehom. y nekem razgovoru v Tokiu je Candra Bose zatrdil, da bo indijski civilni neposlušnosti stala ob strani oborožena borba, kajti tudi Indijci se morajo zdaj poslužiti bajonetov. Govoreč o sodelovanju z Japonsko je jasno postavil vprašanje; Če močna Anglija dobiva pomoč od Amerike in Churchill v ta namen pokleka pred Roosevel-tom, zakaj ne bi Indija dobivala pomoči iz inozemstva? »Giornale d'Italia« zaključuje svoj članek takole: Za zdaj ni pričakovati velikega razvoja v indijskem gibanju tudi v tej novi ojačeni fazi. Gotovo pa je, da bo indijsko gibanje postalo bolj organsko in ze-dinjeno, odločno in živo ter bo prešlo iz ideologije v^ najbolj stvarna .dejstva, v stvarno akcijo, tudi oboroženo, o kateri bodo skušali Anglosasi seveda, če bo le širiti do Sredozemlja s pridobitvijo strai-teških oporišč, ki naj bi zajamčila vojaško kontrolo nad Finsko, Nemčijo, Madžarsko, Rumunijo in Bolgarijo z uničenjem fašizma in narodnega socializma. Prav nič se ni položaj spremenil, zaključuje sodelavec DNB z odpravo Kominterne, kajti Evropa ve, da se nevarnost ni zmanjšala ter se pripravlja za vstop v tretje leto borbe proti boljševizmu z nespremenjeno odločnostjo, popolnoma zaupajoč v svoje močne gmotne in duhovne si*e. • vlade Stockholm, 21. jun. s. Sovjetska vlada je izdala na vojsko naslednji proglas: Rdeči bojevniki! Razen ljubezni do domovine mora biti tvoje najbolj goreče čustvo sovraštvo do neprijatelja, neizprosno, resnično in dejansko sovraštvo. Od jutra do večera poslušaj v svojem srcu en sam krik: sovraštvo! Pobij sovražnika v imenu tvoje ljubezni do domovine, pobij sovražnika v imenu pravičnosti in tvoje pravice. Država ti pošilja blagoslov za smrtno sovraštvo do neprijatelja. Naloga tiska v borbi narodov Dunaj, 21. jun. s. Na Dunaju se je sestal ob udeležbi številnih novinarjev iz vseh evropskih zavezniških in prijateljskih držav in številnih odposlancev iz nevtralnih držav direktorij zveze narodnih združenj novinarjev, ki bo jutri pričel mednarodno zborovanje. Ob predsedniški mizi je bil navzoč tudi Eksc. Ezio Maria Grey» podpredsednik zbornice fašijev in korpo-racij. Sejo je otvoril podpredsednik zveze nac. svetnik Gugiieimotti, ki je pozdravil predsednika Weissa, kateremu ni bilo mogoče voditi seje zaradi ran, dobljenih v vojni. Predsednik Gugiieimotti je podčrtal važnost manifestacije, ki poteka v gorečem ozračju borbe in v najbolj važnem trenutku velike vojne, v kateri so zastavljene vse energije narodov v ogromni bitki s plutokracijami in boljševizmom. Vojna, je rekel govornik, je vzvišena stvarnost, ki obvladuje življenje in bodočnost narodov ter zahteva vse energije ter mobilizira sleherno voljo, kajti ni mesta za civilno življenje v taki vojni, razen kot funkcija vojne, odpora in zmage. Zaradi tega so narodi po zgledu vojakov, ki se bore, pozvani, da prenašajo najhujše žrtve. Ženske in otroci so zaznamovani s krizmo krvi v mestih, v katera se vsak dan zaganja slepi srd. in neizprosno sovraštvo sovražnika. Govornik je nato poudaril visoko poslanstvo odgovornosti, ki pripada tisku, ko se zoperstavlja zavrat-nim lažem sovražnika in ko dviga in poživlja vero narodov, ki pod vodstvom Duceja in Fuhrerja s trdno žilavostjo hodijo Po težavni poti zmage. Govornik je takole nadaljeval: Angloameričani premišljajo na svojih sestankih tostran in onstran Oceana o najboljšem načinu za zasužnjenje Evrope, kakor bi jo hoteli kaznovati, ker je dala svetu v vseh časih neizčrpne dobrine svoje tisočletne omike. Nezdrava namera tiranske hegemonije, katero je sovražnik večinoma poveril boljševizmu, se ne bo mogla uresničiti v tem ogromnem konfliktu med duhom in tvarino. Zopet bo duhovnost triumfirala nad vsemi usodnimi zasedami. Duce je v svoji zapovedi italijanskemu narodu rekel, da se bo zmaga nasmejala tistemu, ki se bo znal četrt ure dlje upirati. Zaradi tega vztrajanje naših narodov ni omejeno po času, kajti njih vera in prepričanje v zmago sta neomajna. Podpredsednik Gugiieimotti je nato pozdravil padle in borce na vseh frontah ter novinarje, ki družijo v prvih črtah besedo z zgledom. Končno je pedlagal, naj se predsedništvo zborovanja poveri tovarišu Sundermannu kot poklonitev zavezniški Nemčiji, ki je zborovalce gostoljubno sprejela. Generalni podtajnik baron Du Prel je poročal o delovanju zveze po sestanku v Benetkah do Danes. Nato so govorili razni šefi delegacij, ki- so prinesli pozdrave držav in poveličevali visoko poslanstvo novinarstva v novem redu. Ob velikem odobravanju so bile prečitane pozdravne brzojavke, ki so jih zborovalci poslali Duceju in Fuhrerju ter otvoritvena poslanica, katero je zborovalcem poslal nemški minister von Ribbentrop. Kitajske izgube v maju Tokio, 21. jun. s. V maju so čungkinške sile na severnem Kitajskem imele 12.600 mrtvih in izgubile 12.700 ujetnikov. Izgubile so nadalje 42 možnarjev, 173 težkih stroinic, okroff 10.000 pušk ter mnogo poljskih topov in veliko količino streliva. Kitajski narodni vladi se je že pridružilo 70.000 oficirjev in vojakov, tu pa niso všteti čungkinški partizani in komunisti, ki so se prostovoljno predali japonskim četam. Most preko Dunava med Bolgarijo in Rumunijo S°fija, 20. junija, s. Jutri se bodo začele seje mešane bolgarsko-rumunske komisije za gradnjo mostu preko Dunava. Zasedanje komisije bo otvoril bolgarski železniški minister inž. Radoslavov. Ru-munski člani komisije bodo prispeli danes v Sofijo. Na zasedanju se bodo določili pogoji za gradnjo mostu in se bodo pripravili vsi potrebni sporazumi med obema državama. Zasedanje bo trajalo nekoliko dni. — »Utro« poroča, da je predsednik rumunske komisije pri svojem odhodu v Sofijo izjavil, da bo zgradba mostu na Dunavu zadovoljila koristi obeh držav Slepomišenje z razpustom Kominterne Dokumentarno pojasnilo o razlogih za manever Moskve, ki naj bi uspava Evropo Rim, 21. junija, s. Nova številka revije >Nova Antologija« objavlja članek dr. Tommasa Napolitana z naslovom »Dekadenca Kominterne«. Pisec objavlja vestno dokumentirano pojasnilo o razlogih političnega oportunizma, zaradi katerih je bila Kominterna razpuščena. Pisec dokazuje prvič a pomočjo dokumetov, da je Stalin 26. januarja 1924 ob truplu Ljeninovem prisegel na javnem zborovanju, da bo oja-Cil in razširil Kominterno, da bodo vse sovjetske politične knjige, predvsem pa šolske knjige vsebovale uraden pouk marksistične in Ljeninove doktrine, ki pravi, da je revolucija v večini držav prvi pogoj za obstoj proletarske države. S pomočjo strogih dokazov trdi nadalje pisec, da je Stalin lagal, ko je rekel v pismu dopisniku Routerja dne 28. maja, da je razpust Kominterne naredil konec vsem la-Sem Osi glede zatrjevane namere Kominterne po boljševiziranju strank In življenja drugih narodov. Kakor objavlja velika sovjetska enciklopedija, se je peti svetov- ni kongres Kominterne imenoval »kongres boljševizacije komunističnih strank in njih priprave za nove odločbe borbe«. Kominterna je bila ustanovljena kot protiutež Društvu narodov. Res je, da je sovjetska vlada vedno izjavljala, da noče vstopiti v Društvo narodov, da ne bi bila označena za izdajalko vsega vzhoda. Kominterna je pričela uradno »propadati« a ^približeva-njem Sovjetske zveze kapitalistiemm silam. To približevanje, ki je nastalo v sovraštvu do fašizma, je spravilo postopoma tretjo internacionalo v krizo, katere vrhunec je bil razpust te organizacije. Zaradi tega odkriva proces dekadence kominterne tudi silo fašizma in narodnega socializma, ki sta sposobna, da zavrneta komunistično revolucijo od glavnega smotra, ki je boljše vi zacija sveta. Končno dokazuje dr. Napolitano, da so razen boljševiške komunistične stranke ostala še mnoga druga mednarodna združenja, ki lahko nadomestijo razpuščeno tretjo internacionalo. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 22. junija 1943000. Stev MO Italijanske novosti v gledališču G. Pietri, Novelli in Nessi: Tiha veda — C. G. Viola: Skupno življenje Ljubljana, 22. junija. Kar trije so ustvarjali prvo italijanske opereto na na?em odru in nas temeljito razočarali. Pri naslovu »Tiha voda« je namreč poudarek na drugi besedi. Zato bi o tej novosti najrajši tiho. Stoletja uživa italijanska opera svetoven sloves. O italijanski opereti nisem nikoli slikal, in je spričo sijajnih komičnih italijanskih oper od začetka doslej vsaka, celo najboljša italijanska opereta res nepotrebna. Veliki Alfred Einsteinov »Novi muzični leksikon« iz leta 1926 itali* janske operete sploh ne pozna, ker je pač takrat še ni bilo. Pozna pa Viktorja Parmo kot »hrvatskega« skladatelja ter navaja naslove n datume krstnih rre 'tT njegovih oper in operet. Ker že nekaj sezon naša Drama uprizarja najstarejše in starejše domače drame, bi bilo zelo pravilno, da bi Opera začela uprizarjati tudi starejše izv rne opere. Zo zgledu Milana Skrbniška bi Niko Štritof na primer tekstno in glasbeno prav gotovo odlično pnrrdil Par-movo prvo — in sploh pr\o slovensko vse-večerno opero najbolj sveže in mladostne mc-lodičncsti! — opero »Urha, grofa Celjskega«. Če bi ne bilo v nji baklade »rifiki.'one« in šc speva pred njo-, pa par neznatnih sledov italijanskih ljudskih popevk bi dejal, da je »Tiha voda« zgolj slaba kcpij3 starih dunajskih operet, ritmična in melodčna imitacija, a brez žara, čustva humorja in sentimenta dunajskih originalov. Tu slišimo starinsko brnenje, mrmranje, žvižganje in celo po staredav nem kalupu — fijakaisko prepevanje! Ubogi R. Simcniti se je krčevito potil s to nebogljeno glr-sbo, trda brez resničnega uspeha, in rcžiser-korcog~af P. Golovin si ic Izmislil vse mogoče, da bi dejanje poživi! in izpcstril ter je utrujal balet z vr;nki, ki so muko gledalcem le še raztezali. D. Zupan je s kočijažem Ulikscm obnovil svoj vedno uspešni tip komičnega dobričine. St. Poličeva je njegova izvrstna žena, k-! mora joksti na vse kriplje do ohripelosti. vselej prijetna. M. Miejnikova je to pot cablonska hči Roza, ki zvesto ljubi mladega mizarja, mnogo joka in lepo peje z navidezno- vnemo največjo pevske partijo; Nada Stritarjeva pa je tista »tiha voda« ali hinavka Ida. ki je vsega kriva, kar se dogaja, se kot pevka prav odlikuje in je tudi igralski dobra. Žela jc uspeh in zbudila ponovne najlepše nade s svojo muzikalnostjo in toplim glasom. Šminka pa se zelo neugodno. M. Kristanč'č je imel glavno tenorsko vlogo mizarja Cecchina ter ji. zunanje prikupen, pevski, glasovno in igralski prav zadovoljivo ustrezal. Resno ambiciozni začetnik vidno napre* dujc in jc v opereti dobrodošel. Komičnega poštenjaka, konjskega hlapca Sfiuch'ja živahno igra Mcdest Sancin, ki je ali se dela skoraj več čas pijanega: Bclizar San-cin je eleganten mladenič, ki odvede ?>tiho vode« Ido, a se skesan vrne z njo k njenim staršem da dobita njih blagoslov. Joško Rus je smešen reporter, Anžlevar pa karikiran od-vcnvk. Vidovo igro »Skupno življenje« smo videli z Riccijevo igralsko družino in z Ric-cijem v glavni ulogi odvetnika* Masssirija. Intimnost takih zakonskih kriz v današnji dobi ne more zajeti našega zanimanja. Vsakdan sle a, v raznih permu tacijah prika-zovana drama nas je torej predvsem igralski Vezala, in so bile kreacije vseh štirih predstavljalcev osredje n2že pozornosti. Avtor nag-hiša, da marsikaj v življenju ni prav, ni moralno, toda je človeško, življenje je tako .... 1 ju 1 je so vsega zmožni — čudovitih strshopetnosti jn čudovitih juna- štev. Ljudje smo iz gline, dejstva pa so Iz brona. Toda vse se plača: tako ali drugače. Mož odvetnik je zelo bogat in silno zaposlen; za ženo nima nikoli časa, ker neprestano potuje v pravdnih dolžnostih. Z vsem razkošjem obsipa ženko Magdo In je 48 let star. Ona pa 25 let. «e sedem let sta poročena. Ker pa se Magda dolgočasi, naj le čestilca, 271etnega pisatelja Fioreja. Fant ima dovolj časa zanjo in po vrhu je podedoval še vse imetje očeta notarja. Zaljubljenca najprej skleneta, da se vsak zase ob isti določeni uri ustreli. Fant, ki je človek velikih sklepov in majhnih dejanj, pa se premisli; ženo Magdo v usodnem tre-notku reši mož. Prav nič se ne razburi ta menda moderni zakonec, ko zve vso resnico in navidezno mrzlo odslovi ženo, ki odide k Fioreju. To je prvo dejanje. Po preteku enega leta se Mcgda vrne k možu s prošnjo, naj ji da 25.000 lir, da bo Fiore mogel plačati dolg pri igranju. Mlada zaljubljenca sta v enem letu zapravila* namreč vse in imata zdaj še dolg. Mož odvetnik hoče ponižati Fioreja in dokazati, kako silno ljubi ženo. Zato ženi ustreže, ji da ček za 25.000 lir, sauno zahteva^ da se žena vrne domov. Magda odnese ček Fioreju, ta pa ček naslednji dan vrne odvetniku. Magda uvidi, da je Fiore res otročji, lahkomiseln in za skupno življenje nemogoč človek. Ostane torej pri možu ali pri materi, ki stanuje v isti hiši. Kako bo življenje naprej, pa naj si vsak gledalec misli kakor pač hoče. Mož mora zopet jia pot in le toliko izda, da pričakuje, da se mu je žena izpametovala in da bo — ostala poslej le njegova. Ker mora vsaka drama tudi nekaj povedati, imeti nekako vodilno misel, slutim, da je Viola hotel izraziti, da zakon brez ljubezni in tovarištva vzlic vsemu bogatstvu ni srečen. Mož in žena si morata biti odkritosrčna prijatelja in najboljša tovariša, ki imata skupne interese, skupne brige, skupne radosti in bolesti. Le tedaj živita skupno življenje, ki prinašat srečo. — A tudi najstrastnejša ljubezen ob prazni skledi in z lahkomiselnim postopačem ali z bedasto gosjo ne more ostati trajna... Poiobne Messarije in Magde pa poznamo celo med seboj. Joško Kovic igra Massarija zunanje prestarega in salopnega, ker 48'etnik in modem odvetnik bogataš v večjem mestu navadno ni tak. V govorici često zadnje besede stavka s hitrico duši glede razumljivosti. V ostalem je bil dosleden, izvrsten v karakterizsciji, naraven v svoji .treznosti in hladnoči. šaričeva je položila v Magdo dosti več. kakor avtor sam. 01 lična v govorici in igri, je ustvarila duševno in čustveno bed-nico, ki nas je prepričala o svojem obupnem kolebanju. Nafcrst je postavil kočljivo ulogo Fioreja prav inteligentno in realistično, a Nablocka* je dala plitki tašči Ferran-tovi prijetno humornost. Kosič je korekten Antoni o. Režiser prof. O. šest. O. Na podlagi izpovedi prič je bila obto-ženki krivda dokazana v drugi in. tretji točki. Da bi ukradla 4800 lir, je bilo premalo dokazov in jo je sodnik moral oprostiti. Obsojena je bila na 8 mesecev strogega zapora. Obtoženka je krivdo ves čas zanikala. Inserirai v SLOV« NARODU! Izpred okrožnega sodišča Mež jo je pretepel in kaznovana je bila: oboje je vdatco sprejela za pokoro — Šibao pa se je bala, da bi njeno ime prišlo v časopise Ljubljana, 22. junija Kakor običajno je v četrtek sodil sodnik poedinec okrožnega sodišča dr. Rant. Razpisane so bile štiri razprave, ki so se tokrat vse končale s sodbo. Vsi obtoženci So bili obsojeni, vendar trije samo pogojno. Za svojega bolnega otroka Petra še nikoliko ni bila kaznovana. Pred sodiščem je pokazala toliko iskrene ske-sanosti. da si je takoj pridobila naklonjenost sodnika in državnega tožilca Zato moramo tudi mi verjeti njeni izpovedi, ki je ganljiva priča materine ljubezni do svojega otroka, čeprav njeno dejanje ni bilo pošteno. Petra je žena marljivega in poštenega delavca. Niti njen mož niti ona nista bila doslej kaznovana. 2ivljenje jima sicer ni bilo postlano z rožicami, zaslužek moža je bil bolj pičel, shajala pa sta vendarle in se tolažila, da se bo tudi za njih enkrat obrnilo na boljše. Pred približno 2 letoma se jima je rodil menda prvi otrok, ki sta ga zelo vzljubila. Čeprav težko, sta kupila zanj otroški voziček in mlada žena je ponosno vozila svojega »princa« okrog, kadar je utegnila. Letošnjo zimo je v stiski in ker je otrok že hodil, žena voziček prodala. Kmalu je uvidela, da se je prenaglila. Otrok je namreč bolehen. rahitičen in težko hodi. Materi se je vedno bolj smilil in je tuhtala, kako bi prišla spet do vozička. Z moževimi dohodki ni bilo mogoče, saj so komaj zadostovali za vsakdanji kruh. Drugih virov pa ni imela. Njena bolečina zaradi otrokovega trpljenja se je stopnjevala tako daleč, da se je v kritičnem trenutku, skoro ne da bi vedela, kaj počenja, od'.o-čila, da odpelje tuj voziček izpred neke Nzdravniške ordinacije. v^toma jo je mož vprašal, kje je dobila voziček. Ni mu hotela priznati, ker se je že kesila in je spoznala, da je napravila neumnost. Kratko je zavrnila njegovo radovednost Pravi lastnik jo je kmalu izsledil. Kakor ona je tudi on šel s svojo ženo fn otrokom v dotično ordinacijo. Ko kasneje ni našel več vozička pred vrati., se je vrnil in poizvedel pri zdraviiku, kako se imenuje ženska, ki je bila pred njim. Tako so ji prišli na sled in voziček je bil vrnjen pravim lastnikom. Ko je mož zvedel za dejanje svoje žene, jo je pošteno pretepel. Zagrozil ji je, da jo bo Še bolj, če bo sramota prišla v časopise. Tako se je Petra pred sodnikom bolj bala sodnega reporterja kakor sodnika in državnega teži'ca. Ponovno je prosila, da bi njeno ime ne prišlo v časopise, obljubljajoč, da ne bo nikoli več kradla. Sodnik jo je spoznal za krivo po obtožnici in jo obsodil na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgubo častnih pravic, pogojno za dobo 3 let Še dve obsojeni pogojno Angeba in Antonija sta gospodinji v kraju, ki leži tik ob meji ljubljanske mestne občine; obe imata otroke, ki morata zanje skrbeti sami, ker so možje odsotni. Zapeljani no zgledu drugih, celo manj potrebnih. kakor»sta oni, sta nedaleč od svojega stanovanja posekali velik hrast, ki ga je oškodovanec ocenil na okoli 400 lir. Prijavljeni sodišču sta se morali v četrtek zagovarjati zaradi tatvine. Obe sta dejanje priznali ter se izgovarjali na stisko. Kratka razprava se je končala z obsodbo, ki je pa bila pogojna, ker je sodnik upošteval njuno dosedanje neoporečnost in stisko. Vsaka je dobila po 2 in pol meseca strogega zapora, pogojno za dobo 3 let. Častne pravice izgubita za dobo 1 leta. Oškodovanec je bil s svojim zahtevkom zavrnjen na pot civilne pravde Tuj kovčeg je dvignil 36-letni natakar Polde je tudi prišel šele prvič na zatožno klop. Sredi maja je poslal nekega nosača k svoji kniegici, ki je bila uslužbena v znani gostilni. Naročil mu je, naj dvigne pri njej spravljen kovčeg in ji reče. da ga pošilja lastnica, neka Nuša T. Natakarica je nosaču verjela in kovčeg izročila. V njem je bilo raznega perila in drugih potrebščin v vrednosti 2130 lir. Polde je dejanje že v preiskavi priznal. Enako je priznaval tudi na razpravi. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni. Kazen je sprejel. Na škodo pripornika Končno se je v četrtek končala razprava proti 37-letni samski uradnici, doslej še nekaznovani Kristini C. Ker niso mogle priti priče, je bila razprava štirikrat prekinjena. ^V četrtek je bil zaslišan eden izmed priJate!jev oškodovanca in zadeva je bila sklenjena Kristino neugodno. Kakor srno že pred časom poročali, je državni tožilec obtožil Kristino, da je aprila lani vzela neki Ivanki I. 4800 lir in da je lansko spomlad sprejela od iste neko perilo in razna živila, da bi jih izročila priporniku Karlu O., pa jih je potem porabila zase. zatrjujoč oškodovanki, da jih je dostavila. Končno je bila obtožena, da je isto oškodovanko lansko letp spomladi do-vedla v zmeto in ji izvabila 150 lir, čef da jih rabi za kolke za prošnjo, s katero nai bi rešila imenovanega Karla O, v zapora. Prenos carinskih poslov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3*. kr. ukaza z dne 3. maja 1241-XIX št. 291, pretvorjenegfci v zakon z dne 27. aprila 1943-XXI št. 385, glede na svoji naredbi z dne 15. septembra 1942-XX št. 175 in z dne 31. januarja 1943-XXI št. 14, smatrajoč za nujno potrebno določiti pristojnost v carinskih zadevah glede na sedanjo ureditev pokrajinskih finančnih uradov, odreja: Člen 1. Vsi posli carinskega področja, spadajoči po finančnih zakonih in pravilnikih splošnega ali posebnega značaja kakor tudi odkazani z ministrskimi odločbami bivše jugoslovanske vlade v pristojnost finančnega ravnateljstva, vštevši posle, ki se nanašajo na osebje v službi pri carinskih uradih, se prenašajo na ravnateljstvo pokrajinske carinske službe. člen 2. Ta naredba, s katero se razveljavljajo vse druge, njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Športni pregled Zanimiva prijateljska tekma na praznik V četrtek na praznik bodo na igrišču Ljubljane odigrali prav zanimivo prijateljsko teks mo. Spopadli se bosta dve enajstcrici igralcev iz najboljših ljubljanskih klubov po imenom kombinirano moštvo—Ljubljana-Hermes. Kombinirano moštvo bodo sestavljali: Rogel—An-tonič, Obersnel—Accetto, Vari, Pelicon—Bač-nik. Vodeb, Vesnaver, Bertoncelj, Obersnel I. To so z malimi izjemami igralci, ki so prišli v Ljubljano šele v zadnjih letih in ki so prej nastopali za barve drugih klubov bivše drav* ske banovine. Sedaj so krepko ojačili ljubljanska moštva. Kakor kaže. bi lahko tudi sami zase ustanovili klub, ki bi bil dovolj močan, da bi igral med drugimi ljubljanskimi moštvi resno vlogo. Drugo moštvo bodo sestavljali igralci Hermesa in Ljubljane, kolikor niso zaposleni že v zgornji enajstorici. Tekma bo nedvomno zanimiva in bo nudila dovolj užitka. Opozarjamo naše ljubitelje nogometa, da ima dobrodelni značaj in da naj jo posebno iz tega razloga obiščejo. Dobiček bo šel delno v korist slepcem, delno v korist igralcem, ki so v težavnem položaju. Uvodna tekma bo prvenstvena rezervna tek« ma med Marsom in Hermesom. Začela se bo ob 16.30. Glavna tekma bo ob 18. Stanje v mladinskem in rezervnem prvenstvu V nedeljo so bile v okviru mladinskega in rezervnega prvenstva odigrane po tri tekme, katerih rezultate smo objavili že včeraj. Kakor slišimo in kakor tmo videli sami v uvodni tekmi na igrišču Ljubljane, se je sedaj fizično obračunavanje in nešpertno vedtnjt, zaneslo že v mladinske vrste. Ves trud nekaterih, da bi mladino vzgojili v drugačnem športnem duhu, ostaja torej brezploden. Stvar je dovolj žalostna. Zveza bi sc morala tega vprašanja lotiti globlje. Kaznovanje igralcev, ki zagrešijo take izpade, kakor kaže, ne zadostuje. Po nedeljskih tekmah in po zadnjih sklepih zveze, ki je razveljavila rezervno tekmo Mars —Hermes in odobrila izstop rezervnega moštva Tobačne tovarne iz prvenstva, sta sedaj raz* predelnlci takile: Mladina Vič 4 3 0 1 8:2 6 Ljubljana 4 2 0 2 11:2 4 Tcbač. tovarna 4 2 0 215:8 4 Mladika 3 2 0 1 5:3 4 Hermes 3 2 0 1 3:3 2 Mars 3 1 0 2 3:9 2 Žabjak 3 0 0 3 0:18 0 Rezerve Ljubljana 3 3 0 0 10:3 6 Žabjak 2 1 1 0 6:4 3 Korotan 2 1 0 1 5:4 2 Mladika 2 1 0 1 6:5 2 Vič 3 1 0 2 5:10 2 Hermes 2 0 1 1 2:4 1 Mam 2 0 0 2 2:6 0 Mladinska razpredelnica je doživela znatne spremembe. Vodstvo je prevzela viška mladina, ki je v sigurni maniri porazila do sedaj vodečo Mladiko. Ta se je morala umakniti celo na četrto mesto. Prehiteli sta jo Ljubljana in Tobačna terarna. V spodnji polovici se je pomaknil za eno mesto navzgor Hermes. Razpredelnica rezerv se je zelo spremenila* že pod* vplivom zgoraj omenjenih zvezinih sklepov. Nekoliko so k novi razvrstitvi pripo* mogli tudi nedeljski izidi. Vodstvo je sedaj prevzela rezerva Ljubljane. Žabjak pa se je moral umakniti na drugo mesto. Mesti sta zamenjala tudi Mladika in Korotan. ki v nedeljo sploh ni nastopil. Na koncu je zopet, kakor pri mladini. Hermes prehitel Marsa. Žižek v Pisi V četrtek je Branko Žižek nastopil na »tra-versati« v Pisi, ki se je je udeležilo 50 plaval> cev. Žižek se je ločil cd drugih že kmahu po startu. Po 400 m je tudi Močan zaostal za njim za okoli 10 m. Kasneje ga je tik pred ciljem skušal dohiteti, vendar jc Žižek s sijajnim finišem naskok še povečal Prva petonca se je plasirala takole: 1. Branko Žižek 20:15, 2. Josip Močan 20:42. 3. Remo Braschi 22:47, 4. G. Ognio 22:47, 5. Pepe 23:20. Na cilj je priplavalo 45 pla-valcev. Izlet na Turjak In k Sv. Ahacu Blizu Turjaka je prijazna gora Sv. Aha-cija, kjer imajo vsako leto 27. junija cerkveno žegnanje. Gora z zgodovinsko cerkvico slovi Še iz2a turških navalov na slovensko ozemlje. Leto za letom se obnavlja spomin na slavno zmago turjaških vojskovodij, grofov Hervarda in Andreja, kakor tudi njunih naslednikov. Cerkev ie razpada, pa je ni mogoče popraviti, da bi se ohranil spomin na davne čase. Prejšnje čase so na ta dan mnogi Ljubljančani pohiteli na izlet na to zgodovinsko goro in se navduševali za te prekrasne kraje. Kot Turjačan se vedno spomnim rad na tako žegnanje. Bilo je vse zlvo, godci so igrali, topiči so pokali, cvrli so kpofe, peli in plesali, da je bilo veselje. — Pritekelj Anton. * — V Ženevi je bila odigrana kvalifikacijska te^ma za vstop v švicarsko nogometno ligo med Intemationalom iz Ženeve in Glorio iz Le Locla. Zmagal je International, k; bo prihodnjo sezono igral v ligi. — V finalu za belgijski pokal je Liersche SK premagal novega prvenstvenega prvaka FC •lecheln 2:1. Tekma je bila v Bruslju. — Prvenstveni prvak Nizozemske je Den Haag. Odločitev je padla v tekmi z Enschede-jem, ki ga jt> Den Haag premagal 0:1. Dosegel je 11 točk. Fevenoord iz Rotterdama je drugi. — Danska—švedska 3:2. Meddržavna nogometna tekma Danska—Švedska, ki je bila v nedeljo v Kcpenhagnu, se je končala z zmago Dancev 3:2. Prisostvovalo ji je okoli 40.000 gledalcev. — ConcoTdia v Sofiji. Hrvatski prvak Concordia je v nedeljo gostoval v Sofiji, kjer je nastopil proti bolgarskemu prvaku Levskemu. Tekma se je končala neodločeno 1:1. Naši čebelarji so zborovali Ljubljana, 22. junija. V nedeljo dopoldne je bil v Ljubljani občni zbor Slovenskega čebelarskega društva. Osem delegatov je zastopalo 6 podružnic s 17 glasovi. Občni zbor je vodil predsednik A. Znidaršič. Udeležili so se ga zastopniki raznih oblasti in organizacij. V uvodnem govoru je predsednik pozdravil zastopnika kmetijskega oddelka Visokega Komisarijata dr. Puša, zastopnika mestne občine ing. Mačka in zastopnika Združenja kmetovalcev ing. Suhadolca. — Zbodovalci so počastili spomin lani umrlega častnega člana Martina Humka, ki ima za razvoj lovenskega čebelarstva velike zasluge. Društvo šteje sedaj 46 podružnic, ki imajo 1127 članov. Izdajalo je za svoje člane znano strokovno glasilo »Slovenski čebelar«, ki je izhajal vsak drugi mesec. Za naše razmere ima »Čebelar« zelo visoko naklado. Naročnikov je 1148. Odbor se je lani trudil, da bi ustanovil dve plemenilni postaji za matice in sicer na Rakitni in na Gorjancih. V pokrajini je imelo društvo 7 opazovalnih postaj in se trudilo, da bi čimbolj razširilo medeče rastline. Organiziranih čebelarjev j^ 1286. Skupno imajo 18.405 AŽ panjev, 2683 kranji-Cev in 265 prašilčkov. Cebelnih družin je v naši pokrajini pri organiziranih čebelarjih 21.354. Zdravstveno stanje Čebel je bilo lani zadovoljivo. Nikjer niso ugotovili nalezljivih bolezni Društvo ima lepo strokovno knjižnico, v kateri je zbranih nad 600 strokovnih knjig. Pomagalo je tudi svojim članom pri oskrbi potnih dovoljenj za prehode skozi bloke. Premoženje slovenskega Čebelarskega društva je lani naraslo za dobrih 9000 lir. Skupnega premoženja je bilo 431.624 lir. Društvena čebelama je imela ob koncu leta 1942. 175.000 lir premoženja. Pregle-dovalci računov so našli poslovanje in blagajno v najlepšem redu in so predlagali razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. V novem odboru so: predsednik Anton Žnidaršič; cdborniki Janko Babnik, Edi Se-negaČnik, Karel Kobal, Mirko Dermelj, Franc Ločniškar, Albin Petelin, prof..Slavko Raič, Ivan Burger, Anton De Gleria, Alojzij Peterlin, Josip Vales in Vlado Mar-telanc. Namestnika sta Franc Aleš in Franc Rome. Preglednika računov pa Franc Resman in Ivan šmajdek. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 22. junija, ob 18.: JOrijeva hči. Red Torek. Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda. Četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Jorijeva hči. Red B. * OPERA Torek, 22. junija: Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana nevesta. Red A. Četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 L navziol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Tiha voda. Opereta. Red A. Spodnja štajerska — Nov oddelek mariborskega muzeja. Doslej sta bila občinstvu dostopna arheološki in narodopisni oddelek mariborskega muzeja. V soboto 20. t. m. so se pa odprla še vrata naravoslovnega muzeja, ki ga je uredil muzejski preparator Fr. Wallner. Ta oddelek obsega mineraloško zbirko kamnov s Pohcrja, Slovenskih goric in Kozjaka, ter popolno zbirko vsega živalstva Spod. Štajerske. Vsi trije oddelki so dostopni občinstvu cb nedeljah od 10. do 12. in ob četrtkih od 15. do 17. — Nov živilski trg. Mariborskim gospodinjam na desnem bregu Drave se je izpolnila že davna želja. V ponedeljek je bil namreč otvorjen nov živilski trg v Nar-viški ulici pred poslopjem realne gimnazije, kjer so stale prej barake, ki šo pogorele. Stanovalcem hiš na desnem bregu Drave ne bo več treba hoditi daleč na živilski trg v mesto. — Zgodovino lesne trgovine obravnava v nedeljski številki >Marburger Ze'tung« dipl. ing. Ernst Miglitsch. Pravi, da do leta 1830 pohorski kmetje niso imeli omembe vredne lesne trgovine. Dobavljali so v glavnem samo vinogradnikcxn potrebni les, količke za trte. Ko so bili 1. 1848 kmetje osvobojeni, so kmalu postali pravi sužnji trgovcev. Pohorski kmetje so preživljali težke čase in njihova beda je trajala celo stoletje. Les so morali prodajati prekupčevalcem in sami od tega niso Imeli nobene koristi. Lesni trgove so pa hitro obogateli. Tako je pričel neki lesni trgovec 1. 1830 v severnem delu Pohorja svoje posle s 600 goldinarji. Ko je po 26 letih umrl je zapustil nad 100.000 goldinarjev, če bolj je obogatel njegov brat, ki je imel 1000 goldinarjev, ko je začel trgovati z lesom, žena mu je pa prinesla 1500 goldinarjev dote. Ob smrti je pa imel že nad 1,000.000 goldinarjev. — 50. otroški vrtec v celjskem okrožju. Vransko je imelo v soboto 19. t. m. velik praznik. 2e popoldne se je zbralo mnogo zunanjih postov, da bi prisostvovali otvoritvi otroškega vrtca, 50. v celjskem okrožju. Otvoritvi so prisostvovali mnogi dostojanstveniki, med njimi zvezni vodja Franc Steindl. okrožni vodja deželni svetnik Dorimei&ter in kot častni goet imet« nik viteškega križca major Bachmader. ki predava zadnje dni po Spod. Štajerskem o svojih doživetjih na bojišču. Ta otroški vrtec spada med najlepše na Spod. Štajerskem, Zdravstvena avtomobilska kolona Visoki komisar sporoča, da bo zdravstvena avtomobilska kolona Polivalente? brezplačno na razpolago z nasveti in specializirano pomočjo pri zavodu Lichten-turn v Ljubljani na Ambroževem trgu v dneh 22.. 23.. 25., 26., 28. in 30. t. m. od 8 dc 12. in od 16. do 18.30. KOLEDAR Danes: Torek, 22. junija: Ahaci j. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nocoj nič novega. Kino Sloga: Abuna Messias. Kino Union: Nestanovitno srce. Muzejsko društvo ima občni zbor ob 17. v čitalnični dvorani Narodnega muzeja. UE2URNELEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleiweisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 6; Gartus, Moste, Zalcška cesta 47. upornika Valeta Maksa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na svojo naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI ^t. 201. z dne 7. januarja 1943-XXI št. 2 in z dne 19. maja 1943-XXI št. 53 o zaplembi imovine upornikov, glede na zaplembeni predlog okrajnega civilnega konvsarja v Novem mestu, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu G. naredbe z dne 6. novembra 1942-XI št. 201, šteti Valcta Maksa :z št, Jerneja za upornTva po členu 2., št. 2, te naredbe in da je torej njegova imovina zaplenjiva, kakor je zap!enjiva tudi imovina njegove matere Vale Josipine roj. B:n po deležu, določenem z naredbo z dne 19. maja 1943-XXI št. 53, odločil: Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Va-leta Maksa pok. Maksa in živ. Josipine roj. Bon, roj. dne 1. aprila 1912 v št. Jerneju in tam bivajočega, ter ena četrtina vse premične in nepremične imevine, brez izjeme, lastnina njegove matere Vale Josipine roj. Bont roj. dne 15. junija 1877, bivajoče v št. Jerneju, v prid Zaveda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih cdredb po členu 8, naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi moiebit-ni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Valeta Maksa in Vale Josipine roj. Bon, naj prijavijo v 30 dnoh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imevine, zaplenjeno upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/II, stvari, ki jih imajo in dolgove, katere jima dolguje jo, 3 prepovedjo vrniti njima alt drugim stvari ali dolgovani znesek tudi le delema plačati. Ta odločba jc takoj izvršna in se objavi v Službenem lstu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 12. junija 1943-XXI. Visoki komisar Emiiio Grazjoli, Razstava ,.Pom!ad v Velikih Laščah" Ljubljana, 22. junija. Najnovejša olja Miloša suš:?ršiča, ki so postavljena na ogled v Koso-vem salonu, so vzbudila splošno pozornost. Slikar Miloš šužteršič je presenetil ljubitelje domače upodabljajoče umetnosti in prijatelje Dolenjske z novo zbirko olj, ki so v vsakem pogledu res nekaj izrednega.. Nadarjenega ml a.lega slikarja kulturna javnost že dobro pozna, sij je v zadnjem času že dvakrat uspešno nastopil. Prvič v drugi polovici lanskega leta v zgornjih prostorih Obersnelove galerije, ko je postavil na ogled večjo zbirko dolenjskih motivov in je dosegel prodoren uspeh, drugič pa pred nekaj meseci v izložbah Kosovega salona v prehodu nebotičnika. Tudi s tem nastopom je vzbulil živo pozornost. Sedanja šušteršičeva razstava v Koso-vem salonu obsega petnajst najnovejših olj, krajinskih motivov iz piiljubljenih Velikih Lašč in ostalih delov Dolenjske. Skoraj vse slike preveva prijetni vonj po zgodnji spomladi in zelo učinkovito podajajo sli-karjevo zamisel. Razstavljena de!a po-»Zgodnja spomlad« (štev. 1). »Kmetija I« (2), >Na Dolenjskem« (3), »Na breguc (4)', »Velike Lažče v cvetju I« (5), Kmetija II« (6), - Velike Lašče v cvetju IIMornar. ko je najvišji d^». izmeri daljo in nebeško stran.t Psiholog K:-dar koli nanese v družbi pogovor na bedo in nrosjačenjc. se družba takoj razdsi1' v dva tabora. Eni verujejo v bedo. drugi pa trdijo da so vsi ti »lačni« in »nezaposleni« v resnici samo lenuhi m izprijenci. Luka Markič se vedno jezi zaradi takšnih pogovorov. — Gospoda, — pravi prepričevalno — človek mora biti psiholog. Znati mora presoditi-kdo je resnično potreben in kdo ne. — Da, toda kako? — Kake? Kako! Saj v tem je b:stvo psihologi ;e. Vzemimo en sam primer. Nekoč je pri-?d k meni deček biatrega pogleda. Prosil ni niti depirja n:ti jesti. Samo srajco bi rad dobil. Dejal jc, da je našel gospodarja, ki bi ga spre* jel za vajenca. Tako raztrgan in zanemarjen pa ne more stopiti v službo. Rad bi imel samo čisto in celo srajco. Verjel sem mu in mu jo dal. obenem sem pa zahteval od njega gospodarjev naslov. Čez nekaj dni stm šel pogledat. Vse je bilo res in deček je imel na sebi mojo srajco. . Enako se prepričam vselej tudi o resničnosti trditev ženske, ki naj bi bila bolna ali ki ima doma lačne ctroke, njen mož pa je brez zaslužka itd. Vedno grem pogledat tja, kjer naj bi bili podpore potrebni ljudje m če se prepričam, da je res \se. kar mi zatrjujejo, jim seveda rad pomagam. Toda moram vam priznati, da se še nikoli nisem zmotil. — Kaj pa storite z lačnimi? Ali morajo tudi oni čakati po več dni, dokler se pri vseh na domu ne prepričate, da so res lačnt? To bi namreč nazadnje pomenilo: Počakaj, osel, da zraste trava. — Ne, nikakor ne. Tudi v takih priincria. mi pomaga psihologija, da ljudem kaj dam aH pa ne. . . Sicer pa. dovolite, vi vsi tu mnogo grešite. Če pride lačen človek, mu daste skorjo trdega kruha . .. M;s!ite si, da ste sami strašno lačni, narn\nc*| neznosno lačni, recimo na izletu. S seboj nimate ničesar, a nekje, v neki hiši vam lahko postrežejo samo s starim, trdim ali pa tudi s svežim kruhom. Kaj bi storili v takem primeru? .. , Dajte torei lačnemu človeku poleg kruha še kaj toplega, juhe. prikuhe ali kave. Presojajte psihološko. Seveda pa mo* rate paziti tudi na to, da boste dajali res samo lačnim ... čez nekaj dni se je vračal Markič opoldne dt-mov. Na ulici ga je ustavil berač in ga poprosil miloščine. xM.arkič ga je premet!! z očmi in ga povabil s seboj. Doma se je Markičeva žena razburjala, čes da pozna tega človeka kot ntpoboljšljivcca pijanca. Vendar pa mu je morala dati jesti: poln krožnik prijetno dišečega guljaža in velik kos kruha. Odnesla mu jc to v predsobo. Markič je bil prav tam cbesil svoj novi dežni plašč in zaklenil vezna vrata... za v&ak slučaj. Malo pozneje je berač potrkal na vrata, vrnil prazen krožnik in žlico ter se za-hval-l Gospodar se je ozrl na obesslnk. Da, vse je bilo tam v redu: tako dežni plašč kakor dežnik in klobuk ter rokavice na polici. Gospodar je lepo odklenil vrata in spremil gesta do praga. Ko je pa hotel pol ure pozneje oditi, ga je neprijetno dimila neka čudna toplota v spod« njem delu telesa, v območju Žepov, Segel je z rokama v žepe in našel. .. ves obrok guljaža z nadrobljenim kruhom v njih. Razen tega mu je bil uničen tudi novi dežni plašč Od tistega dne se Markič nikoli več ni baha) s svojim psihološkim znanjem. Maksimalni cenik Maksimalni cenik stev. 9, kl velia po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Rrun iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 Ure. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Jre; testenine lz enotne moke 3.90 lire za Kg: enotna pseniena moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rti navadni 270 Ure; fižol 6 tir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina so-ijena 19 Ur za kg; mast 17 lir za kg. 3. &)s, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4 Mleko 2.50 lire za Uter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure. 0. Mehka drva, rszZagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje)t približno 1 m 'lolgt, franko mestno skladišče 40 Urr za stot: trda razžagana drva 40 lir za sjn*; enotno mila, ki vsebuje 23—27% kisline. »10 lire za kg. RACCOGLITOKI ZBIRALCI PRODOTT1 ZELIŠČ ERBORISTIC1 fate oferte pošljite ponudbe camplonate agll z vzorci zavode m StabiUmenti C. E. A. BONOMELLI - Piazza Emllla 1 MILANO ALI OGLAS! BREJA KRAVA, osem in pol mesecev stara, dobra mlekarica, naprodaj. Poizve ae: Kolodvorska ulica štev. 35. dvorišCe. Rugelj. N-339 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, ». junija 1943-XXI. 5fev. HB Kak© §9 nam oživeli mamuta m se nam je otfkppi pogled v sćs&avljas&ia okostja mamuta preteklost dolgi* — O* do Ljubljana, 2G. junija I*. 1938 je zbudilo veliko pozornost izkopavanje mamutovega okostja v Nev-Ijah pri Kamniku. Dogodek je našel še tem močnejši odmev pozneje, ko so Kam-ničani načeli vprašanje, kdo ima prav za prav več pravice do ostankov predpotopne živali — Ljubljana ali Kamnik? Na srečo ta spor ni bil tako resen, da bi škodoval znanstvenim stremljenjem ter ustavil znanstveno delo, čigar pomena in značaja lokalni patrioti niso mogli razumeti. Če bi ostalo mamutove okostje v Kamniku, bi bila velika škoda že zaradi tega, ker bi ne bilo sestavljeno in morda ne niti primerno konzervirano. Zdaj je pa mamut v našem muzeju oživljen: okostje je sicer precej nepopolno, tod i ogromna žival pra-davnine je vendar vstala, da smo spoznali nazorno njeno velikost in si tudi lahko liki izkopavanja tudi prvo paleolitsko postajo na planem pri nas, rekonstruiral mamutovo okostje ter nam skratka odprl pogled v življenje davnih tisočletij pri nas; z ljubeznivim razumevanjem nam je ustregel z vsemi podatki, ki lahko zanimajo in morajo zanimati širšo javnost o pomembnem znanstvenem delu. Hkrati se poslužujemo tudi njegove razprave >Ne-veljski paleolitik«, ki je izšla 1939 v »Glasniku Muzejskega društva«. Kako je prišlo do izkopavanja Najdišče fosilnega okostja je bilo odkrito po naključju. Približno četrt ure se-vernovzhodno od Kamnika leži vas Nev-lje. Ime je dobila po potoku Nevljici, ki se izliva neposredno pred mestom v Kamniško Bistrico. Potok je imel po nalivih hudourniški značaj; voda je pogosto pre- Mamutove kos« po Izkopu, preden m> JU* prepeljali v Ljubljano tBtvarimo sliko o njeni zunanjosti. Z uporabo posebnega ,novega načina sestavljanja okostja v mreži, kovinskem ogrodja ali mreži je bilo mogoče postaviti mamuta na noge, tako da okostje nudi mnogo več kakor bi, če bi bilo razstavljeno le v omarah. Tako je prikazano vzorno, ▼ kakšnem razmerju so posamezne kosti ogromne živali, kakšne so bile konture, drža ter »postava« tega živalskega velikana. Obiskovalci muzeja pa vendar ne morejo videti vsega ogromnega znanstvenega dela, ki se skriva v tem uspehu — ▼ sestavljenem ter postavljenem okostju mamuta; ne vedo, kaj vse je znanstvenik črtal iz zemeljskih plasti, ki so pokrivale mamutovo okostje in kako silno obsežno Je raziskovalno delo v zvezi s 'takšnim odkritjem. Laik misli, da je v tem že smoter in konec vsega znanstvenega dela — samo odkop kosti v davnini izumrle frvali. v resnici se je pa tedaj delo šele začelo. Zato smo se obrnili na vodjo pr£-Todopisnega oddelka našega muzeja prof. &r. Frana Kosa, ki je vodil izkopavanje ▼ Nevljah, raziskal neveljski paleolitik v pogledu favne, odkril v Nevljah ob pri- '• ...... . --im. pri izkopavanju, v ozadju neveljska cerkev stopala bregove in poplavljala nižji del neveljske doline, zlasti še, ker je potok delal vijugo pri cerkvi. Voda je čedalje bolj izpodjedala bregove in regulacija je bila že nujno potrebna. Uravnavo potoka so začeli januarja 1. 1938. Novo strugo potoka je bilo treba premostiti in v ta namen so začeli spomladi istega leta kopati temelje za mostni opornik. 14. marca je naletel delavec pri kopanju na neko oviro; mislil je. da je v zemlji štor, a kamniški župan N. Novak, ki je bil prisoten, je spoznal, da je delavec odkril okostje neke velike živali ter je takoj obvestil o najdbi bivšo bansko upravo in ljubljanski muzej. 16. marca je prof. dr. Fr. Kos že začel z delavci, ki so bili prej zaposleni pri regulaciji, odkopavati fosilni horizont. Smotrna organizacija odkopavanja Res je bila velika sreča za znanost, da je bila organizacija izkopavanja v rokah priznanega strokovnjaka, vestnega znanstvenika in dobrega organizatorja; dela so se lotili smotrno, s postavljenim smotrom. Dr. Kos je hotel odkriti, če bi bilo le mogoče celotni fosilni horizont ter ugotoviti iz lege ter načina, kako so bile fo-silije ohranjene, ali so bile kosti naplav-ljene ali so ostale tam, odkar je žival obležala. Ko so začeli kopati, so vedeli samo, da je odkrito najdišče nekega ele-fantida, ni pa bilo še zanesljivo, kateremu elefantidu ledne dobe so pripadale. Te živali najlaže ter najzanesljiveje razlikujejo po zobeh, po značilnih naborih žvekalne ploskve molarov, čeprav so tudi drugi znaki pomembni za razpoznavanje. Dokler niso odkopali molara, še ni bilo zanesljivo, za katero žival gre. Znanstveniku se je zdelo predvsem pomembno, da ugotovi, kakor rečeno, ali so fosilije v prvotni legi ali ne. dalje ali je v najdišču kosti le enega ali več elefantidov. v kakšni medsebojni konfiguraciji ležijo kosti, pa v kateri plasti (in kakšna je ta plast) se skrivajo; proučiti je bilo treba #tudi sofavno in floro, zaporedje plasti in če je zapustil sledove tudi paleolitski človek. Razvidimo torej, da ni šlo zgolj za izkopavanje kosti neke velike pradavne živali, temveč za široko zasnovano znanstveno delo, za raziskovanje življenja iz ledne dobe. Zato se mu ie zdelo potrebno, da odkrijejo ves fosilni horizont, preden začno odkopavati same kosti: to se pravi, najprej so z vso potrebno previdnostjo odkopali plasti, ki so pokrivale plast, najprej imenovano »mamutovo plast«. Tudi laik ve vsaj nekaj o tem. da ie v zemeljskih plasteh zapisana zgodovina življenja na zemlji ter da so plasti tem starejše, čim globlje so Strokovnjak zna či- tati iz zemeljski plasti, vendar ne tudi vedno neposredno; navadno se mora po-j svečati dolgo raziskovalnemu delu gradi-1 va, nabranega* v zemeljskih plasteh. Naš strokovnjak se je torej dobro zavedal j vseh nalog pri tako odgovornem znanstvenem delu in temu primerno je organiziral odkopavanje. Znaki, ki so napovedovali kosti Vprašali še boste, kako pa nai odkrijejo plast, ki skriva kosti davnih živali, ne da bi razkopali tudi to plast? Kako naj vedo, do kam se razteza ta plast, torej, kako veliko površino je treba prekopati? V vse podrobnosti takšnega znanstvenega dela ne moremo zaiti. Naj le povemo, da bela, odnosno oksidirana modra barva vivianita opozarja, ko kopljejo, da so blizu kosti. Zdaj bi pa bilo treba še povedati, kaj je vivianit; to je monoklinska ruda, ki je bela, odnosno brezbarvna, dokler je sveža, a na zraku naglo oksidira — se spoji * kisikom — a oksidacija vivianita lahko izdaja tudi bližino kosti. Morda vas zanima, da iz vivianita izdelujejo modro barvo Tako so torej s pomočjo vivianita spoznali, do kam sega fosilni horizont Sele. ko so odkopali previdno ter skrbno vso plast, ki je tam vsebovala fosilije, so se lotili pravega izkopavanja kosti. Vendar niso začeli izkopavati slepo kosti, ko so odkopali plast; najprej so najdišče razdelili na kvadratično mrežo, razdeljeno pravokotno na 13X13 polj. Vsako polje je tako dobile ime, podobno kakor šahovska polja. Tako je bilo mogoče sproti točno zapisovati, kje je bila odkrita ta ali ona kost; vsaka kost je dobila svojo številko. Ta organizacija odko-pavanja omogoča, da se bo znanstvenik tudi v prihodnosti lahko natančno orientiral na najdišču ter vselej znova ugotavljal lego najdenih znanstvenih zakladov. »Mreža« je torej zemljevid najdišča. Kosti, ki jih niso takoj izkopali in ki so jih odkrili pri odkopavanju fosilnega horizonta, so zakoličili, označili s številkami. Kosti pa zdaj niso bile več dovolj zakrite ter bi se preveč posušile in morda bi celo razpadle v prah, zato so jih zalivali kakor vrtnar svoje rastline, čemur po se nepoučeni ljudje začudeno posmehovali. Najpomembnejša najdba Ze drugi dan dela na terenu je bila odkrita najpomembnejša najdba v Nevijah. morda celo bolj dragocena kakor vse mamutovo okostje. Muzejski preparator. ki je delal z dr. Kosom v Nevljah, je izkopal majhen, črn predmet, podoben koščku premoga. Ta košček, ki bi mu laik ne pripisoval nobenega pomena, in ki je ležal ob neki le delno zasuti kosti, je nač lahko posebno razveselil znanstvenika: odkrit je bil čudovit sled paleolitskega človeka (»fosilnega človeka«), iz dobe najbrž pred približno 20.000 ali več leti. nai-deno je bilo fino kamnito orodje iz zelo trdega kremenjaka, rezilce iz dobe ori-njasjena (aurign?c;eri), praskalce, ki ga je naš davni prednik uporabljal pri obdelavi kože. To rezilce je čudovit instrument, ki budi občudovanje sodobnika. Vprašaš seT kako je mogel človek — ki mu niti ne moremo brez pridržkov priznati tc;*a imena — izdelati tako fino orodje iz enega najtrših kamnov. Rezilce je tako ostro, da reže kakor izvrstno jeklo — papir. Dolgo je le pičle 3 centime're. Oh klesar o je tako, da se izvrstno pri'e^a človeški roki samo na sebi brez držaja. Toda o kakovosti kamnitega nora le mimesrede; glavno je: cdkritje tega rezilca pomeni hkrati odkritje prve paleolitske pbsta'e na planem pri nas ter na ozem^ii bivše Jugoslavije splch. Za Nevlje pa je ime?a najdba še poseben pomen, kajti paleolitski artefakt ob kosti fc~ilnega elefantfda je bila dokaz, da je v tistem času kakor mamut živel 1am blizu tudi človek. Življenje takratnega človeka si je mogoče zamisliti tudi v neki zavisnosti cd ogromnega mamuta, to se pravi, da je bil paleolitski človek lovec na mamuta. (Nadaljevanje.) V zrcala ^skfist Dvorak S'avni češki sklalatelj Antonin Dvorak je bil znsn po svoji vestnosti v skladate*j-skem delu. Vedno je pazljivo pregledal tudi vsak libreto za svojo opero, da bi se prepričal, če ni v njem kaj nelogičnega. Tako je nekoč preg'edoval tudi libreto svoje opere »Armida«. Ko je priš?l do mesta, kjer je besedilo predpisov«? lo k~;n'e, je naenkrat prenehal z delom in se zamis'il. — Kaj si se pa zamislil? — ra je vprašal prijatelj, ki mu je pri tekem lelu skoraj vedno pomagal. OB 20 letnici ustanovitve Milice: Bataljoni črnih srajc v pričakovanju Ducejevega govora — Razmišljam, če so takrat sploh že bdi konji na svetu, — je odgovoril Dvorak. Mark Tvvain Znanemu ameriškemu književniku Marku Twainu se je godilo v mladosti zelo zelo slabo. Celo mleko, ki mu ga je nosila mle-karica, mu je bilo predrag-o. Zcto je kupil kravo in sicer tako, da je plačal polovico kupnine on, drugo polovico pa njegov prijatelj. Imela sta torej vsefc polovico krave. Mark Tvvain je bil namreč prišel do zaključka, da je mleko od lastne krave vendar le nekoliko cenejše. Vs«?k dan je dobil toliko m'eka, da ga je lahko nekaj še prodal. Njegov niiiatelj namreč ni rabil mleka, ker je živel v dobrih razmerah. Toda prvega v mesecu se je Tvvainov prijatelj zelo začudil — dobil je namreč od trgovca račun za krmo, ki jo je Twain poklidel svoji hraniteljici. — Kaj pomeni to? — je vprašal Tvvaina prišedši k njemu z računom v roki. — Takoj ti pojasnim, prijatelj, —- mu je odgovoril Tvvain. — Ti veš, da sva kupila kravo skupno, kajne? To pomeni, Ja pripada vsakemu po'ovi ca kcave, Je-li tako? — Seveda je. — No, torej, če jaz svojo dolžnost vestno izpolnjujem, bi bilo v redu, da tudi ti storiš to. Pa menda vendar jaz ne bom plačeval tega., kar požre tvoja sprednja polovica, — se je zasmejal T\vain. Kriganka št. 87 Dere fo prm^nijo: Vodoravno: 1. kratka puška, 8. naga ji vec, smrkavec, 15. reka na Hrvatskem (množ.), 16. začetek, predgovor, uvertura, 17. gorovje na Slovaškem, 18. gora na Kreti. 19. pot, hoja, 20. del glave. 21. ozira.ni zaimek, 22. pristanišče na Finskem* 23. slovenski učenjak. Prešernov prijatelj. 24. gozdno božanstvo 25. cerkvenoupravn3 enota, 27. število, 29. stalno tekoča voda. 32. igraina karta 34. porok, ki jamči z življenjem. 3G. plin. prvina. 39 tekočina, 40. pnsmehpvaTec, porogljivec. 42. ameriški avtomobilski tvorničar. 43. vrata v plotu (množ.). 44. iskani identični, 45 ob.ika pomožnega g'agela. 47. mil liub. 49 državni poglavar, 51. telovadno ored.ie (množina) za preste vrie 52 okrajšano tuje žensko ime. 54. velika riba. 57 reka v južni Rusiji. 59. circa. 60 poljska cvetlica. 61 afriška reka. 63. del glave. 64 evropska prestolnica. 65 orodje. 67 kazuar. 68. grški otek ob katerem je bila 1. 480 or. Kr. s'o-vita bitka med Grki in Perzijci. 69 soglasen, vzajemen Navpično: 1 uslužbenec v večjem gospodinjstvu 2. češka pritrdilnica. 3 ocena. urejencFt. 4. papeževa odredba v slavnostni obiki. 5. žensko ime. 6 del obraza. 7 začetnici priimka in imena slovenskega oesn:k'; Modeme 8 veznik. 9 oče. 10. telesno pokvečen Človek. 11 moško ime. 12 oredr"e?tie Ljubljane. 13 okrajšano moško ime. 14. raztreanec. zanemar.ienec, pote- puh, 17. trinožka, nasilna vlada. 21. mesti v* Zg- Šleziji, 24. znižanje, posledica izgube ravnovesja. 26. veznik, 28. elektroda, 30 pramati človeštva (množ.), 31. ptica, 3:;. mlečni izdelek. 35. pivski poziv. 37. gor nad Zg. Engadinom, 38. pesem, 41. vod ni žival, bolezen, 43. riba, 44. napram, v smeri", 46. dragoceni kamni, 48. rudnina, .kamen, 50. francoski operni komponist (»Po-stiljon iz Lonjumeana«), 53. kadarkol«, kdaj (srbohrv.), 55. ruska reka, 56. glasbeni izraz. 53. angleška reka. 60. ljub, drag, 61. pritok Varte na Poijskem, 62. naziv, naslov. 65. predlog. 66. predlog. REŠITEV KUIŽANKE ST. 86. v'odoravno: 1. jugozapad, 9. uraden, 10. le, 11. nore, 12. Arad, 13. okaram, 15 bi. 16. Mur. 17. na, 18. ks, 20. haremi, 23. Oto, 25. kemadf 26. veki. 28. je. 29. aroma. 31. Coa. 33. Ner, 34. Ir, 36. si, 37. konobnr. 39. a taman, 40. pn. 41. Ineni, 43. epa, 45. Iva. 47. lepši, 49. gen, 50. enak, 51. dec^i, 52. šofer. 54. in, 56. tov., 57. re, 58. jezičen, 61. Ana, 62. Atena. Navpično: 1. Juno-j skovanka, 2. urek, 3. garam, 4. oderuh. 5. ze, 6. Anam, 7. Ala-bama. 8. dedi, 14. arak, 17. Nemec, 19. stereotipen, 21. roj, 22. idealen, 24. okorna, 27. IM. 30. A"banci, 32. os, 35. rane, 38. Orni. 40. pivec. 42. Niger, 43. elegija, 44. apaš. 46. anatema 48. Skoti, 51. devet. 53. Foča, 55. Neu, 59 za, 60. ne. F. G. WOPEHOUSe7"| 6 Tkalci pepita Humorističen roman n V življenju so položaji, tolikanj mučni in nepričakovani, da v svoji sodbi o njihovih žrtvah rajši gledamo mimo njih in — z drugimi besedami — ne damo, da bi vedenje ljudi v tako težavnih okoliščinah vplivalo na naše «j> št o vanj« se nam zdi na primer, da si velik vojskovodja, ki nenadoma zagleda pred seboj podivjanega bika, nabrusi pete in zbeži, ne da bi njegova junaška slava zaradi tega kaj trpela. Tudi škof, ki mu pozimi spodrsne na ledu, tako da pozabava mimogredoče s čudnimi plesnimi okreti, ni po končani predstavi prav nič prikrajšan na svojem dostojanstvu. Iz enakih razlogov moramo biti prizanesljivi do vedenja, ki ga je pokazala Cintija Drassilisova, ko so se vrata prijateljičinega salona odprla in ni stal na pragu Ogden, kakor je ona, pričakovala, temveč povsem neznana oseba, ki je pojasnila svoj vstop s pravkar navedenimi pomenljivimi besedami. Cintija je bila drugače ženska, ki je znala na pol ofetbno, na pol blazirano pogledati vsakemu dogodku v oči; to presenečenje pa je bilo tudi zanjo preveč. Zato je izpustila kljuko, za katero je držala, storila korak ali dva nazaj in z rezkim, osuplim vzklikom ter odprtimi usti in očmi zastrmela novemu došlecu naproti. £ Na gospo Fordovo pa je vplivalo neznancevo po-javljenje povsem drugače. Ljubeznivi smehljaj na njenih ustnicah je mahoma izginil, kakor bi ga bil z gobo izbrisal. Srepo in prestrašeno, kakor ž*val, ki se je ujela v past, je pogledala vsiljenca. nato pa kakor zavzeta pristopila. »Kaj ... Kako ste si dovolili stopiti v mojo sobo?« je vzkliknila nazadnje. Možiček je obstal na svojem mestu, ne da bi se umaknil. Njegovo vedenje je bilo čudna mežanica nezaupanja in napadljivosti. Podoba je bilo, da je na vse pripravljen, obenem pa skuša opravičiti svoj vdor. Srednjeveški opričnik, odločen, da pošteno opravi svoj posel, in hkratu vedoč, koliko hudega prinaša žrtvi, se ne bi bil dosti razlikoval od njega »Ne zamerite,« je rekel, »toda prositi vas moram, gospa Fordova, da me pustite odvesti dečka s seboj.« Cintija se je bila v tem opametovala. Premerila je vsiljenca s tistim hladnim pogledom, ki je bil spravil lorda Mountryja v tolikšno zadrego. »Kdo je ta gospod?« je medlo in ravnodušno vprašala gospo Fordovo. Toda novi došlec je bil drugačnega kova kakor lord Mountrv; mirno in trudno je prenesel njen pogled. »Moje ime je Mennick,« je rekel; »osebni tajnik gespoda Elr^crja Fcrda.« »Aha! In kaj hočete?« je vprašala gospa Fordova. »Povedal sem vam, kaj. gospa Fordova: Ogdena hočem.« Cintija je dvignila obrvi. »Kaj neki misli ta človek, Nenta? Ogdena ni tu.« Gospod Mennick je vzel iz notranjega suknjiČe-vega žepa brzojavko ter je] mirno in poslovno razlagati, kako in kaj: »Tu imam brzojavko gpsppda "resterja, Ogdeno-vega učitelja,« jc dejaL Eden inrncd pogojev, s katerim; smo ga sprejeli v službo, je bil ta, da me mora neutc.gcma obvestiti, če bi mu Ogden kdaj izginil izpred oči. In tako mi zdaj sporoča, da je v prvih popoldanskih urah za trenutek pustil Ogdena v družbi mlade gospe« — .pri tej besedi so naočniki gospoda Mennicka zgovorno blisnili proti Cintiji — »in da ob svoji vrnitvi ni več našel ne njega ne nje. Poizvedoval je in dognal, da se je gospa ob 1 uri 15 minut odpeljala z ekspresnim vlakom proti Londonu ter vzela Ordena s seboj. Po teh novicah sem neutegoma brzojavil gospodu Fordu, kaj naj storim, in zdaj s^m prejel odgovor.« Segel je v žep. rrvleke! drugo brzojavko in dodai: »Evo ga.« »Še vedno ne razumem, kaj vas je privedlo semkaj.* je rekla srospa Fordova. »Kakor kaže, je bil moj sin zaradi vnebovprjoče zanikarnosti očetovih nameščencev ugrabljen; a to se mi ne zdi zadosten razlog, da bi.. .« »Dovolite, da vam prečitam brzojavko gospoda Forda,« ji je segel gospod Mennick v besedo, ne da bi se dal zbegati. »Malce dolga je. Kaže, da je gospo Ford precej nejevoljen. Poslušajte torej: ,De-ček očitno ugrabljen od kake plačanke svoje matere ...' Ne pozabite, da so to besede gospoda Forda,« je previdno dodal gospod Mennick in se obrnil k Cintiji s tistim odtenkom nezaupanja, ki je že ves čas, odkar je bil vstopil, označeval njegovo vedenje. »Nikar se ne opravičujte,« se je zasmejala Cintija. »Za nevljudnosti gospoda Forda vas res ne morem delati odgovornega.« Gospod Mennick se je naklonil. »Torej . .. ,Od kake plačanke svoje matere. Od-vzemite ga nezakonitim varuhom, če treba, pokličite policijo in rabite silo'.« »Prelestno!« je vzkliknila gospa Fordova. »Praktično,« je pripomnil gospod Mennick. »A to še ni vse. ,Najprej zapodite tistega bedastega učitelja, nato pa pojdite v agencijo in poizvejte za priporočljivo šolo za dečke. Drugih učiteljev nikakor ne najemajte. Naveličan sem jih. Vse to opravite čez dan. Pošljite Ogdena z gospo Sheridanovo v Eastnor. Ta ostane z njim do nove odredbe.' Takšna je vsebina brzojavke gospoda Forda.« Po teh besedah je gospod Mennick skrbno zložil obe brzojavki in ju spravil v žep. Gospa Fordova je pogledala na nihalno uro. Urejuje Josip Zupančič. — 2» Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v LJubljani