56. **«*. PoStninÄ pLacana t ffotovini. Celje* pond&ljek 15. julija 8929, Leto XI. Izkiola v pondetjek In petek. Stane --nesečno Dm 7 — za inozemstvo Din 20*—. Fe*am«ff>a »te*l»lcei I IMn. Račun poštno-Cekovnega gavoda štev. 1O.bt>n. ^flfei HI ^tiraS^^. Warn ^B m&^^^. HK^^^^. ^^^^^^^^ ^HBB^^k ^^^^^ In uprnvtiitvoi -?•--!§• Strossmayerjeva ullca 1 pritl^ie. ftokopisov ne vračamo. flgta«! po tarifu« Telefon int. štev. 65. Celjski občinski svet. Geljski občinski svet je imel v pe- tek 12. julija svojo zadnjo, skoraj šti- ri ure trajajočo red no sejo pred polet- ninii počitnicami. Župan g. dr. (ioričan se je uvodcma speminjal s toplkni besedami umrle- ga ministra v pok. in velikega sloven- skc-ga politika g. dr. G. Žerjava. Me- stna občina je poslala rodbini sožal- iio brzojavko, pri pogrebu pa jo je za- stopal cibčinski svetnik g. dr. Kaktn. Z odloko'in velikega župana je bil ob- činski svotnik g. Alojz Leslcovhek raz- rešen svoje funkcije kot občinski sve- tovalec. Na njegovo niesto je prišel uglaševalec glasovirjev g. Josip Tu- rin. Pravni odsek. (Poročevalec g. dr. Kalan.) V domovinsko zvezo ste bili sprejcti ge. Ana Volfram in Gabrijela Bo^njak. — Trgovska sola dolguje mestni cbcini najemnine 27.083.34 in za kurjavo 40.72:9 dinarjev. Ker me- stna občina ni mogla doslej teh zne- skov iztirjati, se zadeva izroöi prav- nemu zastapniku. — Nadaije dolguje po stanju z dne 31. decembra 1928 vojažka ur.rava. lncstni občini za na- jemnino v Aleksandrovi vojašnici, za augmentacijsko skladišco in za skla- dišče sraodnika 448.731 dinarjev. Za- enkrat se bode vtožila najemnina za 1. 192G v znesku po 1O3.(MX) dinarjev, da txrjatev ne bode zastarela. — G. Viktor Jany je postavil leseno bara- ko brez dovoljenja mestne stavbne oblasti. Ker je ista zalntevala preloži- tev za eden do dva mctra, se je gospod Jany pritožil na občinski svet. Pri- tožba je bila zavrnjena. — Konečno je pciročal še g. dr. Skoberne o prošnji trgovca g. Josipa Plavca, da s-nie na- praviti pri svoji hiši na Vrazovem tr- gu nadzidck, da dobi za svojo rodbi- no suho in zdravo stanovanje, ker so spodnji prostori vlažni. Poročevalec je predlagal, naj se prošnji ne ugodi, ker leži pcslopje čez stavbno črto. 0 tem predlogu se je razvila daljša dc- bata, v kateri so povdarjali obcinski svotniki gg. dr. Hra.šovec, Prekoršek, Lec'nik, dr. Wolf, Dobovičnik in Žu- mer, da gre tu za nujen slučaj kljub temu, da leži poslopje čez stavbno li- nijo. Saj so se že tudi v drugih sluča- jih napravile izjeme. Prcti sta govor- rila obč. svetnika gg. prof. Cestnik in dr. Voršič. Koneno je bil sprejot pred,- ]og obč. svetn. g. dr. Hrašovca, naj se nadzidek proti reverzu dovoli, s 13 prcti 10 glasovom. Finančni in ßospodarski odsek. CPoročevalec g. dr. Vrečko.) Za po- iic-no potovanjo mestnoga vrtnarja do Iianiburga se dovoli l.(XX) liin. — Stio.jnoiiiu stavcu g. Antonu Knezu se pvc-da stavbna parcela na Jožefovem grieu v izmeri 1.100 m= po 1.50 Din. l-'rc*sMec pa rnora predložiti nov iitavbni načrt, katerega mora odobriti niostni stavbni urad. — Lastniki ko- paliuča »Diana« na Bregu so ponudili to kopališče mestu. Ker se še ne more iuisiiti na staivbc novega, velikega nie- stncga kopališea in ker cdpad.e vsled regulacije Savinje lnestno žensko ko- palisčo ob Savinji, se naj kupi »Di- anna« za 30.CO0 Din in se raJji za na- doniestilo zonski'ga kopališca. »Di- auo« n.aj prevzame mestna občina dne i. januarja 1930. — Po kritju lastne potrebc laliko proda meslna občina iz lečovnika ckrog 200 klafter drv. Od toga so naj proda polovioo privatni- kojn po 400 Din postavljeno na doun, polovico pa drugim ponudnikoni od Hudičevega grabna najmanj po 300 dinarjev. Mestni uslužbenci dobe tu- di lotos drva iz mestnega gozda. — — l/.olirnica se mora prezidati in po- vctiati, ker ne zadošča rastocini i>otre- bam. Po cenitvi nwstncga siavbnega urada bi to stalo okrog 300.000 Din. Mestna cbcina bi bila pripravljena pi-i.spevati 14%, ker je toliko in se njaiij bclnikov iz mesta Gelja. Osta- nek pa naj prispeva 'oko-liška občina in prizadeti okrajni zastopi. — Odvoz fekalij, ki je bil dovoljen doslej pozimi od po'ljioci do 6. uro zjutraj in poleti od pclnoči do 5. ure zjutraj, bode do- voljen odslej po zimi in po leti na glavnih ulicah le od 3. do 6. ure zju- traj, v postranskihi ulicab od 3. do 8. uro zjutraj. Meatno gospodarstvo bo- de skrLclo za to, da bodo vozovi v re- el u. Do odvo/a fekalij irna pravico sa- me mestna obcina. — Vsi svinjaki na mcsfnein ozenilju se nuorajo prijaviti inostu najkasneje do 1. septenibra te- koeega leta. Potem se bodo vsi svi- njaki prcglodali. V popolnoma zazi- daniii mestnih delih se svinjaki ne bo- do .smeli graditi. — Šofer mestnega avtoskropilnika bode dobil 1.8(X) Din mcsec'.ne plač-e; Zci skušnjio in prakti- ciranje se dovoli prLspevek 1.000 Din. — ]Jrc:l,a se Francu Uojcu stavbišče za Seidlovim studencem po 1.50 Din Yxi kvadratni meter. — V obrtni soli so montira zastonj voč elektm-nih lu- (i. — Mestna obcina bode posredo- vala pri Udruženju vojnih invalidov, da se črta, odn. znižii 3% invalidni davck za mestni kino. — Odobri se računski zakljucek mestne občine za 1. 1928. Racunski zakljucek izkazuje 5,180.441.50 Din dohodJcov in 5 mili- jonov 114.595.40 Din izdatkov. S pri- .Hotji-iu jirolvitka iz 1. 1927 znaisa taisti 2iO.G12.62 Din. Mestna poiljetja so zakljueila sledece: klavnica ima pri- manjkljaja 990 Din, vodovod prebit- ka 274.C(X) Din, pogrebni zavod pri- manjkljaja 5.493 dinarjev, plinarna 719.0OJ Din primanjkljaja (vsled in- vesticij). — Računske zaključke za 1. 1928, 1920 in 1927 bodo pregledali obč. svetovalci gg. dr. Vrecko, Moži- na in Prckoršek. — Mestna obcina zgradi še letos pri kolodvoru kiosk, v katerem se namesti tujsko-prometna pisarna. nadaije urad za pobiranje etstne naklade in javno stranisce. Za ta na-inon se določi GO.OO0 dinarjev. Iz'vrzili bedejo ta načrt finančni in gospodärski ter stavbni odsek. Stavhni odsek. (Poročevalec g. dr. Wolf..) Veletržec g. dr. Zangger na- meiava pred gcstilno »Branibor« in pred Westenovo liišo pri kapucin- skeui micstu urediti avtomatično bon- ciri.sko črpaljko. V dekiti je predlagal g. dr. Kalan k temu, da si uredi mest- na občina za svoje avtobusno podjetje lastno bencinsko črpaljko. Oba pred- Icga SG izrecita stavbnemu in avto- busnemu odseku. Mestni vodovod. (Poroeevalec g. Mozina.) Dvema prosilcema z Brega s;e dovoli ponovni prikljuOek na mest- ni vedevod. otlnosno razširjenje. Meslna elektmrna. (Poroeevalec g. mag. Posavec.) Za nabavo pohištva ZH ek'ktrarniske prostore v novem ])o- sloj;ju »pri kroni« se dovoli 39.514 dinarjev. Mestna plinarna. (Poroeevalec -g. mag. Posavec.) Nove retorte v mestni plinarni zacnejo obratoivati dne 1. av- gusta 1929. Gene za plin se bodo po 1. avgustu znatno znižale (glej toza- devno naže poročilo). Cena za kubie- rn meter bode znasala pri porabi do ÜO kub. metrov 4 dinarje, do 100 ko- bic-nih metrov 3 in pol dinarja, cez 100 kub. metrov 3 dinarje. Mestna klavnica. (Poroeevalec go- spod Franc Jipbevšek.) Ureditev konj- ske klavnice v Celju je bila prvotno proraounana na 1)00.000 dinarjev. Ker bodo stroški več ko enkrat toliki, se sklene najeti za to stavbo še 900.000 dinarjev posojila. tsliičajnosti. Društvio hišnih posest- nikov se je pritožilo, da se je pri od- meri davšcine za zgradarino vzelo za pcdlago letošnjo davcno napoved me- •sto lansko, ki je bila za skoraj dva mi- lijona dinarjev nižja. Župan g. dr. Ciorican je pojasnil, da se je sicer vze- la lanska napoved za podlago, a je ta ninogo višja, ker so se zvišale tudi ,na- jemnine. Pritožba se izroci finančno- gosi?odarskemu odseku. Občinski svet- "ik •;¦. niag. Posavec predlaga, naj bi luagistrat povprašal celjyke tolefonske abonente, ce bi bili vdjni prispevati .skozi 5 let po 9anes dopoldne se je pa vršila ob 9. uri glavna skupšcina Jugoslov. ga- silske zveze. Vodil jo je starosta gosp. Josip Turk. -Po uvodnili formalnostih je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, v kateri gasilstvo, vcjanjeno v Jugoslov. strokovni zvezi, ke posebej radostno pozdravlja roj1- stvo tretjega kraljeviča. Župni načelnik g. Engelsberger iz Kiškcga je na svečan način izročil odlikoyanje francoske gasilske zveze I starosti g. Josipu Turku, tajniku g. Oče Koodeük in ženin Uejuara Ceški spisaJ Ignät Herrmann, avtorjevioi dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 76 i V tern so zaškripala kubinjska v.ra- ta in zaslišali so se moski glasovi. »Ako se o volku govori-------!« je zaklicala teta Katinka in se je ozrla v kubinjo. »Tu sta oba.« »Volka?« je vprašal mojster. »Pojdita, pojdita!« je pozdravljala v kubinji gospa Kondeliko^a. »Z oče- tajn se ne more govoriti — ne da mi- ru, dokler niina sklede pred seboj.« Vejvara se je klanjal, Slavicek za njim, poljubljala sta roko materi, Pe- pici in Vejvara tudi teti Urbanovi. Iz- kazal ji jo to cast resnicnega spošto- vanja in ni slutil, kako se ji je s tem prikupil. Bila je tega vesela, zelo ve- se'la. In Slavicek je šel za Vejvaro ka- kor jagnjc in je delal vse kakor on. Slednjic se inora tudi vpeljati v rod- bin sko življenje — čeprav je ünel do sedaij maloi priV>žnosti za to — in vonj telečjo kite ga je tako prijazno ščegetal v nosu za pozdrav. Pepici je Vejvara takoj pri vratih stisnil v roko nekaj velikega v svile- nem ovitku. Bil je šopek rdečib rož. i »Sedaj le odložita površnik in se- j dita«, je rekla gospa Kondelikova in | je silila gosta v sobo. >Ti mi boa po- magala, Pepica.« Teta Katinka je vzela Pepici šopek, djala ga v vazo na kredenci in jo je lostavila na sredo mize. Katinka je bila vesela, da je bila gospa Kondeli- kova zaposlena v kubinji z rezanjem pecenke. Tako more predstavljati ne- kaj časa dcmaC'O gospodinjo. Rožlja- la je z noiči in vilicami na mizi, raiz- stavljala krožnike, jeanala prticke in jih dajala zopet na ono mesto, kjer so ležali prej in ko je sedel mojster Kondclik v svoj naslanjac, je vzpod- budila m ladenica: »No, tak, gaspod Vejvara, vi tukajle i in tu gospod Slaviček, tako. Sta že ! lacna, kaj? Le malo še potrpita, ta- | koj bo tu — in veliko. morata jesti, da nai.ravita Beti veselje . . .« Kar se je tikalo Slavicka, je bil ta ros ustvarjen gospod in jam v veselje. Ni govoril, ni zapravljal časa, le jedel je. In danes je bil tudi Vejvara manj boječ. Danes se mu je prvikrat zdelo, da spada že k rodbini. Ko je prinesla gospa Kondelikova skledo s pečenko in Pepica k tenwi 'Skledo krompirja, jo je teta Katinka nalalmo sunila in rekla: -Tak sedi poleg ženina, sedi, Pepi- ca !« In kakor hitro je Pepica sodla, jo odhitcla Katinka v kuhdnjo za gospo Kond.'olikuvo. ki se je vrnila po zaje- nuilnico, priprla za seboj vrata in je žcljno vprašala: »Kaj jc ])rinesei Vejvara ta šopek že za jutrajšnji dan, za poroko?« »Kaj ti ne pride na misel«, je od- govorila gospa Kondelikova, «to_ je samo za danes. Poročni šopek bo pri- nesel bel.« ;>No. zato sem se čudila«, je poki- niala Katinka, kakor da bi se ji od- vnlil kainen cd srea. In — da se ne bi vrnila prazna — je vz?ela žičnat krož- nik z narezanim kruhom in jo hitela zepet k mizi. Ko je prisedla tudi gospa Kondeli- kova, je prcmctril Vejvara celo dru- žbo, kakor da bi štel. potem pa se je sklonil k Popici: ¦> Kaj gospodična Miškova ni pri- sla? Jaz sem mislil — to se pravi to- vaiiš Slavicek — da bo tudi tu, da bi su :¦', njo seznaaiil.« »Ni. luogla priti«, je odgovorila Pe- pica ctozno. »Ni še gotova z vse in za jutrajšnji dan —• rada l)i priišla, ra- da . . .« Gospa Kondelikova je pretrgala go- vor, ceprav je bilo to samo sei>etanje in se jo vmešala: »Ne bi rekla dvakrat, da ne pride k nam morda po vecerji. Povabljc je. In ce no pride, jo pa spozna go- spod Slavicek jutri. To je veselo de- kle, ta se nikogar no boji.« In nadaljevala je dobrovoljno: »Tccla za.stran kakega bližnjega znanja, dragi Fran, je prišel gospod Slavicek prcpozno. Saj veste, da je obljubljena — gospodu Havrdi . . .« Vejvara je zardel, ko se jo spomnil na cni usodni dogodok s Havrdo. Na siečo v,a je rešil iz zadrege prijatelj Slavicek, ki j« pojedel založaj in re- kol bojece: »Tega si nisem niti mislil. milostlji- va gospa, dobro vem, da kolega Ha- vixla . . . jaz nima-in sret-e pri dekle- tili . . . jaz sem samo mislil, da bi si no bila jutri tako popolnoma tuja . . « fcträn 2. NOVA DOHA« S^«v 56. Pristovšku in načelniku go«]). Rusu. Najstarejšemu članu Jugoslov. gasil- ske zveze g. Ignaciju Merharju iz Do- lenje vasi pri Ribnici bode pa izroče- no posebno odlikovanje ob priliki ga- silske slavnosti v Dolenji vasi, ko se bode obhajala 70-letnica njegovega rojstva in 50-letnica aktivne službe v gasilstvu. Iz obširnega tajniškega poročila g. Pristcivška posnemamo, da se Zveza še neprestano širi in razvija kakor malokatera organizacija v Sloveniji. Starešinstvo je poslalo v Beograd osnutek državnega gasilskega zakona. Prosilo se je tudi za odobrenje, da bi redakcijskemu odboru v Beogradu prisc.stvov.ala 2 čiana starešinstva. Kljub ponovnim prošnjain zvezi ni uspelo, da bi bila gasilska pisma oprošeena pastnine. Isto je tudi glede vozne železniške olajšave pri službe- nih vožnjah. Tudi tega zveza ni ino- gla doseei, da bi država oprostila ben- cin za pogon gasilnih niotorjev viso- kega clavka. Uvozne carine so opro- ščena lo ona orodja, ki se v nasi dr- žavi še ne izdelujejo. — Odlikovanja za 1. 1927 še niso izvršena in bo to v kralkom urejeno. — Vršila sta se dva vaditeljska teeaja in sicer junija lani in letos v maju. Predavala sta g. inž. Štolfa in Turnšek. — Izšla je knjiži- ca »Vaje s sekiricaiui« (ilustrirana), •ki jo je priredil po češkem originalu podstarosta g. Musek. Izšle boio tudi »Proste vaje<:. — Na vseslovanskem kongresu v Poznanju s|ta zastopaija JGZ gg. Turk in Vengust, na med- narodnem gasilskem kongr. v Trou- villu v Franciji pa g. R. Engelsber- ger. — Urednik »Gasilca« je postal g. Musek. Jz blagajniškega poročila, ki ga je istotako podal g. Pristovšek, je raz- vidno, da je zaključila Zveza preteklo poslovno leto s prebitkom 26G.370 di- narji. Po poročilu pregledovalcev ra- čunov, ki so našli vse raeune v naj- lepšeni redu, je bil podeljen absoluto- rij staremu odbcru. Sledilo je poro- čimo o delovanju gasilske podporne zadruge za slučaj smrti »Samopomo- či«, ki je v neštetih primerih izkazala svojo upravimiost in velicino svoje naloge. G. tPristovsku je bila za nje- govo neumorno delavnost izrečena so- glasna zahvala. V poročilu tehničnega odbora se je razpravljalo o enotnosti gasilskih kro- jev, o odlikovanjih, ki se smejo nositi na kroju, o upeljavi vojaskih povelj itcl. Na dolavnem kroju se ne smejo nositi nobone naramke. V tehnični odbor s-ta bila kooptirana gg. Hojan in Furlan. Obsirna debata se je raz- vila o nabavah gasilskih potrebščin, predvsem motorjev, in je bilo sklenje- no, da se naprosi neodvisen strokov- njak, ki bo stal društvom v slučaju nabave o-b strani, da ne bodo po brez- vestnih tvorniških agentih oškodova- na, kakor so je to že v mnogih sluea- jih primerilo. 0 pripravah za vse»slovanski gasil- ftki kongros ob priliki (50-letnice Pro- Btovoljnega gasilnega društva v Ljub- ljana je poročal g. Engelsberger. Predvidoma se bo vrsil kongres pri- hodnje leto prve dni julija in bo tra- jal dva dni. Program bo izredno pe- eter in v Ljubljani se bo zgrnila silna slovanska armada, prišli pa bodo tu- di zastopniki vseh evropskih gasilskih organizaeij. Doslej je napovedanih samo čcžkih in poljskih gasilcev že nad 1500. Kongresna zborovanja se bodo vršila v avli ljubljanske univer- ze. H kritju stroškov kongresa, ki so proračunani mininnalno na 300 tisoč dinarjev, bodo prispevala vsa društva l>o a Dni od clana, nabirali pa se bo- do tudi prostovoljni prispovki. Vecje vsoto bodo nedvomno naklonile tudi razne oblasti in korporacije. Od ostalih sklepov navajanio, da se odposljeta v Beograd gg. Turk in Vengust radi iiiitervencije v raznih, že gori navedenih in drugih gasilniJi zadev.ah. Sklenilo se je tudi ustanoviti lastno požarno zavarovalnico deloma radi tega, ker obstojwe zavarovalni- ce premalo podpiraio gasilstvo, delo- ma pa radi večjih ugodnosti, ki bi jih imeli intoresenti pri tej zavarovalnici. S prisrčno zalnvalo vsein udoložen- cem je zaključil g. Turk opoldnc iz- vrstno uspelo glavno skupščino. Proslava desetletnice osvoboilitve Dravske do- line v ftiarenbergu. Velike jnedpriprave za ta narodiii prazink v Marenbergu, ki jih jo vodil agilni srezki odbor Narodne odbrane, ni cstal brez lepega uspeha in po- ineinbnega utisa na lamkajšnje ob- mejno kmečko prebivalstvo. Že na predvecer so naznanjali topiči in šte- vilni kresovi po bližnjih brdih oblet- nico konečnega osvobojenja in za vroslave g. dr. Müller, odvet- nik iz Maribtora kot zastopnik oblast- nega odhora Narodne odbrane. Uda- nostna izjava se je poslala Nj. Vel. kralju Aleksandru na Bled, brzojavni pczdravi pa med drugimi gen. Mai- stru, proinetnemu ministru dr. Ko- ro'scu, armijskemu generalu Smilja- nicu in polk, v p. Nedeljkovieu. Kljub temu. da je tu pa tain rosilo nebo, je Ijudstvo vztrajalo do konca. Le število gOAorov se je moralo skrajšati. Veli- kanska povcrka, ki je zakljucila do- poldansko proslavo, je napravila na kmečko ljudstvio kakor tudi na tržane drugo narodnosti globok utis. Za za- stavonosem je korakala polnostevilno ?;ol»sk.a mladina iz Marenberga in Yuhreda v spremstvu svojih učiteljev, /a temi Korotanska gasilska župa, žandarmarija, finanena koaitrola v kroju. Sokol, pevci, 0-rli, zastopn.iki državnih in samoupravnih oblasti. kulturnih in narodnih društev ter ne- progledna množica ljudstva. Večina se je podala na to na veselioni i)ro.stor '/;& solo, kjer se je vršila popoldne v vsakem oziru izvrstno uspela naroc],- na veselica. 1 otek te jiroslave v narodnein ozi- ru tako zelo eksponiraneni kraju je velikega pomena. Vsa cast tudi pri- rcditeljem, katorim naj služi ta dan v glasi.-n' muniento, da je samo v slogi lnoc. 605PuDJE S'2 tnornjo dines ravno \aVo kükor dnme rKvnatl po mod; in svoje potrebSčine t un ku- povatl, kicr jc izbira velika, kval'.ty1« dobra in cene nizkk?. Prcdno si tir'avite klobuk, siatnnik ali čcpico, onlejte si velikansko zalogo v vtlet.-yoviiil R StermecK», Ce3|e, kjer do!)i!c poktivala po sk-dcCih nlz'.tih ceiioh; klobuk nnviid.ii voluciii 5n Din, boljSi 7Ü, modui 88, fiiii v vseh tnoclcrnlh bf.rvah 110, iz znjCje dlakv; '.SO, lovski 78, fantovski 55, slamnik '»), 30, „(5 in ftü D>n, za f«nte 17, de- klicü 12, fepice :^1, 3-1, 40. 5'^ in GO Din. Nukup neprisiljen. Sökolski) drustvo v Sv. Jurju ob j. ž. je slavilo včoraj dvajsetletnico svoje- ga obstoja, združeno z razvitjem dru- stvenega prapora. Slavnosti so se udeležila tudi sosedna druätva, neka- tera s prapori, tako Celje z druslve- nini in naraščajskiin praporom, po~ torn Lasko in Kriško. Jugoslov. Sokol- ski Savez in Sckolsko župo v Celju je zastopal brat Jože Smertnik, dalje jo biilti župa zastopana še po nekaterih članili župncga starešinstva. V imenu obcine trga Sv. Jurij je pozdravil So- kolstvo br. Mastnak. Po prihodu do- poldanskega vlaka je krenilo Sokol- stvo na slavnostni prostcr, kjer so se vršvili i)ozdravni gcvori. Starosta brat dr. Svetimi je v lepem govoru orisa.1 zgcdovino šentjurskega Sokola od njega- ustanovitve. Spoaiinjal so je v svojem govoru vseh, ki so stali ob zi- belki dru^tva., tako brata (luleka in drugih. Orisal je vse težkoce, s kate- rinii se je iiuelo bo'riti sen.tjursko di'u- štvo, ki Pa se je kljub vsem zaprekam krepko razvijalo. Uruštvo je ob svoji dvajsetletnici razviio prapor na last- nih tleh in upa, da bo tarn ob petin- dvajsetletnki ctvorilo tudi lasten So- kdski dom. Pozdraviuin govorom je sledilo razvitje prapora, kateremu je kumovala šolska ravnateljica, sestra Schreinerjeva. Po končani slavnasti se je formirala povorka skozi trg s ct lj.sko zeleznicarsko godbo na čelu. Nato so se vršile skušnje za popol- danski nastop ter obedi po raznih go- stilnali. 0 bpol 4. uri se je ])ričela jav- na telovadba. Proste vaje kakor tudi orodna telovadba je uspela prav do- bro. Nastopilo je s p rost inn i vajami tudi vojaštvo. Občinstvo ni stedilo z aplavzom. Telovadbe se je udeležil tu- di admiral Pricu, ki biva na počitni- cah v Šošlanju, ter brat dr. Riko Fucks iz Ljubljane. kar je prireditvi dalo se poseben sijaj. Navdusenje je prikipelo do vrhunca, ko je po kras- no izvajanem »Buci inorje adrijan- sko« pozdi-avil starosta br. dr. Sveti- na navzouega admirala Prico, ki je vidno ganjen pristopil ter bratsko po- ljubil starosto. Ob sviranju god.be je natc defiliral novi prapor jired admi- ralcm. Razvila se je nato prijetna za- bava. pri kateri je ^aplesal kolo tudi navzoc'i admiral, kateremu je na slav- nosti izred.no ugajalo. Pri sotorih, ki so bili bcgato obloženi, si xa mal de- litir dobil, kar ti je poželelo srcc. Gela prireditev je v vseh ozirih lepo uspela in bo gotovo ostala vedno zapisana y analih šentjurskega Sokola. Zavedni Öentjurcani in SentjurC-anke so sto- ri.li vse, k^r je bilo v njihovi nioci, da so povelieali to lepo slavnost, ki bode ostala tudi vsom gostom v najlepšem spoiniiiu. Ca. i planin pridejo c!o polne umetniške veljave sarn« s prvovrstnim zanesljivitn fotomaterijalom, katerc-ga imate v zalogi edino-le v »special - turist - foto« drogeriji CENTRAL - Vrtovec, Cclie, Kralja Pctra c St. 19. U-20 cl Pristen maUnovoc, ciironado in oranžado tor vse vr.ste zdravilnih ozi- roma mineralnih voda ima v zalogi tvrdka: Anton Fa.:arinc, Celje. Oomače vesti. d S kongresa Saveza jug'oslo'ven- skih srednješolskih uctruženj, ki se je vršil pred nedavnim v Celju, se je po- slala brzojavna brzojavka Nj. Vel. kraJju. iNa to brzojavko je ])rišel iz kabinetne pisarne sledeči odgovor: Gospodu direktorju gimnazije, Gelje. Njegovo Veliianstvo kralj je z zado- voljstvom sprejel ])oizdra-ve, katere rau je poslala srednješolska omladina ob priliki svojega jubilarnega kongresa v Ce>]ju, in je blagovolil odrediti, da se sporoc-i Njegova srčna zahvala. Mi- nister dvora: B. Jevtič. d t l'rofesor Mate) Suhač. Včeraj, v nedeljo, je mini v Celju umir. pro- fesor g. Ma tej Sutoc v 73. letu sta- rosti. Pogreb se vrši jutri, v torek po- jioldne ob 1G. uri od Narodnega doma ' na okoliško pokopališče. — Pokojnik jc bil rodcm vd Malenedelje v Sloven- skih goricah; ])o gimnazijskih študi- jah v Mariboru je studiral na dunaj- skem vseučilisču slavistiko. Ko se je vrnil \ domcvino, je služboval najpre- jc v Novem mestu, od 1. 1896 do upo- kojitve pa na celjski državni gimnazi- ji kot profesor »lovensčine. — To je v zelo kratkem obrisu njegovo življe- nje. Toda j^cleg odlicnoga profesorja je bil pokojnik na takratni celjski niiiiiki gimnaziji kljub vsem oviram in nevarnostim pravi oce slovenskih dijakov. Šc-itil jih je pred šovjnizmom nemskih profesorjev in dijakov, skr- bel je za nje kot nad vse vesten odbor- nik Dijaske kuhinje in pozneje Pod- pornega dru-štva, navduševal jih je za Slovenstvo in tSlovanstvo, ucil jih je ljubezni in spoštovanja do slovenske- ga slovstva in umetnasti. Bil je tudi veasi strog, toda do prave mere — in ni gotovo nobenega med njegovimi bivsimi clijaki, ki bi ne potočil solze, ko ga dcseže vest o njegovi smrti. — Javno se politicno ni udejstvoval, bil je pa do svoje smrti neoinajen narod- njak. Kot tak je tudi rad podpiral na- ša dručtva in naše narod.no časopisje. ])i! je tudi cela desetletja nad vse mar- ljiv knjižnirar bivse Narotlne čitalni- C(.\ takrat edinega prosvetnega ognji- sca v Celju. Za svoje pedagoske in na- rodne ausluge jc bil odlikovan I. 1924 z redoan sv. Save 4. stopnje. »Nova Doha« in drugo slovensko časopisje se je takrat s toplimi besedami sponni- njala njegcvega delovanja. — Naj po- civa v mini, rcdbini pa naše iskreno sožalje! d Sokolsko drustvo v Celju poziva svc'je clanstvo, da se jutri, v torek, utleleži v ci.nrvec.jem Stevilu pogreba umrlega člana profesorja br. Mateja Suhaca. Zbirališce ob 4. uri pri Na- rodnein dcmiu. Obleka civilna z zna- kom. d Naala smrt. Možganska kap je zadela vceraj, v nedeljo, ob pol 4. uri po]). na vcselicnem prostoru v gozdi- cu nad Stritarjevo vilo v Rogaški Sla- tini g. Ivana Plevnika, 37-ietnega ta- petniškoga mojstra iz Celja. -Prišel je v Koyacko yhtino na pevsko slav- nost ko* j)e.vec cc?ljskega pevskega društva . sülj.ke«. Takojsnja pomoč dveh zdravnikov ni nie. več pomagara. Pi I je takoj mrtev. Pokojnik je bil vojni invalid in navdušen pevec. Po- greb se vrsi jutri ob 5. pop. na oko- 1 i?ko pckopaližce. N. v in. p.! d Umrl je nocoj oh 2. uri, na Mi- klfivškpim irrvcu pri Colju po kratki linlo7T)i G5-letni zdravnik R. dr. Tvan M'ltermayer. Pogreb se vrši jutri po- prldne ob 4. uri na mostnem i^okona- ]išni. — Na poti v reljsko bolnioo je umrla v avtomobiln. jra. Amalija Gro- l%r!-^V. trq-mkn v Zofarju pri Plani- ni. Naj v miru počiva! d Autobus mesta Celja. Mestno au- t^busno locljotje je začelo v soboto s prvim autoomnibusom obratovati na T>rr>pnh C.f?].ic—-Bttbrna Cdvakrat dnev- no). Colje—Vransko in Celje—Slati- 71.--1. Prve vomie so .glede frekvence j 1;11 o .slod^o sl'ko: m.oi/no io za.sodona proga Celje—Vojnik—Dobrna, isto- tako m.cčno Slatina—Celje, dočim se na pro>?i Celje—Vransko promet še ni r.,7Vn ySp hvnli lop voz in komotino vožnjo. d Kresovi na Koroskx.toi. Na pred- vecer godu slovanskih blagovestnikov jo gorelo po slovenskem Koroškom okoli 80 kresov. Tako-le so bili raz- Sr-v 56 V n v ^ n ' i p. \ , Stran 3. porejeni po razlagi kmečkega fanta v »Koroškem Slovencu«: »Zji jczerom dolgim (Vrb.skLin) jib štejem štiri, na- hajajo se nekako pri corkvi sv. Juri- ja, na hribih ob Dravi jib je dolga vrsta od Vesc preko Bilčovsa pa tja do gradu nad Dravo. Lepa sta ta dva na «ričku sv. Katarino, najvišji je ta na Babi, veliki so pod Kcx-no in nad Št. Janžem; nizajo se visje in nižje ob Karavankab in segajo čisto do Zilo in njenega kolona. Tik pri Celovcu eelo se nekaj svetlika. Podobna je do- lina velikemu vrtu z rožamj, svetlo- rudecimi. Zila je zavita sicer v sopar- no meglo, a tudi v njej so rože, gore- če, rudeče. Kresovi v Podjuni so vid- ni, kot da bi bili tik pred naml in so yen dar globoko v dolini: tarn vstaja- i jo, raste jo, pad a jo. Če bi jili raogel se-steti vse, bi jib naštel golovo kakih csemdeset. Toliko imamo mi velikih src, ki nosijo v sebi nebo in peklo ce- lega našega ljudstva.« S Sta reg a gra- : du nad Celjem srao jih našteli v celi veliki celjski kotlini — 12. In nič nas ni bilo sram. ; cl lz davrne sluzhe. Imcnovani so davčne kcntrolorje v IT/2: Alfonz Ri- j bič v Gornjem grad a, Karl Grah v ' Gelju, Franc Pirh v Šmarju pri Jel- j sail in Josip Močan v Celju. I d Vrtna veselica se bo vršila v ne- deljo, dne 4. avgusta v gostilni Vob- nei' na (Sip. Hudinji. Sviral-a bode i godba na pihnla. Za zabavo, dobra j jedila in pijaeo je preskrbljeno. ! d Savez privatnih namesčencev Ju- ' goslavije podruznka Celje priredi dne 17. julija 1929 ob 8. uri zvečcr v dvorani delavske zbornice v Celju va- j fen sestanek, na katerem se bo raz- praljalo o uredbi gledo zapiranja in ' crlpiranja trgovskih lokalov, dal.je o stanovanjski krizi s posebnim ozirom ' na pr'j.vatne nameščence in konono j sluoajnosti. Vsi tovariši so v lastnem intercsu vabljeni, da se sestanka si- ¦gurno udeležijc. i d lz ceijske .policijske kronike. Ve- \ 1 i k a tatvina p e r i 1 a pri Skobernstu, V petek je prišla go- ' «pa'A'lojzija Božič, • scproga železni- | čarja na Ložni€i, javit policiji, da je ( nasla na zemljišču g. Zanggerja ob • i'Otoku Lcžnici eel ku;) perila, stlače- ' tiega v zglavnico. Bilo je 22 servijet, 20 prevlek za zglävje, 23 brisač, 5 predrasnikov in nekaj ženskega peri- ; la. Ugctovilo se je. da izvira to perilo . va tntvine pri Skobernetu. Policija se 1 TiidI dalje, da bi razjasnila to zade- , vo ___r Pri jel i so trgovskega potni- ka T. iz Beograda, ker se je v soboto j zvečer vozil v autotaksiju z nekim pri- ! jatelje mv Vojnik, a na povratku ni i mogel šoferju plaeati. — Radivož- j n j, e ]K) tretenrju v Gregorcicevi uli- J ci in po pešpoti na Glaziji so zopet za- ! pisali dva kolesarja. — Zgube in ' n a j d b e. Navjdena je bila v Prefer- ' novi uliei denarnica z nianjšo vsoto denarja. — Zgubil je Franc Boronik ; \:r, Šmartnega v R. d. na pcti proti | Ostrožnemu denarnico z večjo vsoto i denarja. isiotako je /^ulüla denarni- j eo z nekaj dennrjem Korošec Helena \ va Dramelj na potu s kolcdvora do ' niagistrata. d lz Velenja. Tu je nrnrl v sobolo v starosti 63 let harm 'Ivan Adamo- vich de C<;fpin, praSčak, biv^i veliki župan virovitiSki, častni vise?; Malte- škega reda. Poereb se ie vr§il danes ob po! 11. nrj don. iz grajsWe kapelicp , na pokopalifiče v Šmartnem. N v m. o.! ! d Iz Šoštanja. Pred dvema dnevoma j je dospel v naše mesto k svoji rod- I bini na lctovišče q admiral Prica. d N.deliski Jzdajl obeh maribor- skih soc jaifstlčnlh Hstov «Delavca» in «Volksstimnie*. stc bili znplenjeni. d Cene kmha v Celju in drugod. V Celju in Mariboru imamo sedaj enotno krušno ccno: beli kruh stane kg 450, črni pa 4"—. V Ljubljnni stane beli kruh Din 5—, črni Din 4 50, v Zagrcbu beli 450, crni 3.ri0, isto v BeogradiJ. Cenen kruh imajo vojvo- dinska niesta: Subolica beli 3"—, črni j ( 2-50, isto Novi Sad. V Splitu stane bel kruh 4—4 50 (beli in polbe!;), črn 3"50—4—. Ljubljana ima potemtakem najdražji bel knih v državi. — Žemljc bodo stale v bodoče 50 para, morajo pa tebtati 6 dkg. d Poprcivila gramofonov izvršuje Anton Lečnik, Gel jo, Glavni trg. 333 d Ravnaleljstvo drzavn. rudnika v Velenju sprejenia do 22, julija ponud- be glede dobave 100 q negašenega apna in 550 komadov žarnic. d Šestdesetletnlco mašnišlva obha- ja dne 23. julija g. Franc Zdolsek, župnik v Št. Jurju ob Taboru. Gospod zupnik Zdolajk ju bil rojen due 4. okt. 1844 na Sladki gori pri Šmarju; v St. Jurju župnikuje že 37 let. Öl> na mnoga leta! d Konkurz je mzglašen za premo- ženje F. Vcdenika, trgovca v Slovenj- gradcu. i rvi zbor upnikcv 30. t. in. d Sprejem gojencev v mornarisko sirojno bolo. Dne 1. cktobra 1929 se bode sprejelo v inornariško strojno solo (»Mašinska Podoficirska Škola Mornarice« v Kumboru, pošta Gje- novic, Boka Kotorska;). Poduk traja 3 leta. Za sprejem ne sniejo biti go- jenci mlajši ko 15Vi leta in starejši ko 18^' leta; imeti morajo nadaljo vsaj žtiri razrede ljudske sole in dve leti uka v kovaški, ključavničarski ali kakršnikcli lnehanični obrti. Podrob- ni pogeji se zvedo na občinah in na glavarstvih. d Posledice previsoke irnkmne na vino in nje omiljenje. V julijevi šte- vilki »N-ašili Goric« piše g. ravnatelj Andrej Žniavc: Gostilničarji z večji- mi vinskimi zalogami plačujejo o^roinne vsote trošarine, da mnogi iz- iued njili omagujejo. Gene vinu v to- eilnicah so povišali. Pri prolucentu je nialo povpraševanja po vinu in ce- no zanj potiskajo pod proizvajalno N-j-ednast. Konsuiii pada, pravtako ziv- upanje pri vinopivcih glede na pri- rodnast. izvirnost in nepokvarjenost pijače. Fojavljajo se vse slabe posle- dice neracionalnega kletarstva asobi- to pri manjših in revnejsih vinarjih, ki ne iDorejo svojega pridelka i>ravo- časiio vnovčiti. Vino se jim cesto kva- ri in propada v slabih »hramih«. Z njiin i)i'Opada i vinogradnik, pa tudi v.si tisti, ki c I njega žive. Gostilničar kupuje vedno manj vina izravno pri produuentu in za daljšo dcbo, kei1 ne zmaguje ogroinne trošarine. lz večine kupuje po "martjših količinah za sprctje v vinskih trgovinah. Vinska trgovina postaja edina nakupovalka vina pri producentih za gostilnu-ar- ja. To njeno nekako monopolsko sta- lišce je pcslcdica nezdrave trošarin- ske politike, a tudi zanjo ne more biti trajne vrednosti, ker pomaga tlafiitl vinsko prcclukcijo in vinski konsum, sebi pa le navidezno, ker saniö začas- no, pCiinaga. Od propadajoeoga vino- gradniÄtva ne more nihee inieti traj- nib kori-sti, tudi država ne. Zato je tolažljivo in razvesel'jivo, da se je na- ša dalekovidna vlada, kakor posne- inatno iz Oasniskih pororil, nedavno odločila za amiljenje in znižanje tro- šarine na največ skupno 1 Din držav- ne in vse sainoupravno trošarine na 1 liter vina. 8 tern maksiniiranjem bi bilo viaiogradništvu, vinski trgovini in vinskenm oJ>rtu že precej pomaga- no. Nujno potreben pa je še korak na- vvv.j, nanireč doloöba, da je trošarino 1 iacati vsel'jj le od tistega vina, ki je pri toeilcih »na pipi«, ostale zaloge vina pa naj bodo pod kontrolo, kakor jo to bilo uekdaj. Zato pa se ne sme- nio braniti. kletnega knjigovodstva — seve preprostega. katero olabkoca ta- ko kcntrolo ludi v smislu novega ei'.otnega vinskega zakona, ki je na vidiku. d lz Konjic. Željno prieakovana javna električna razsvetljava je prvič zngorela zetA»i tö2 učencev, ob koncu jui 471. Število je sorazmerno le neznat- no nuzadovab, ker moramo p'Uin'i- sliti. da je cbi.sk neobvezen in da je rnnogo fantov ni.cralo oditi k voja- kbin — oziroma v .sluzbe. To neznat- no nazadovanje je lep dokaz, kako so fantje tesno vzeli pouk v tej soli in j še lepše iz])ricevalo za luMtelje, ki so | znali s pravilnrrn postopanjem pri- držati fante v šoli. Na eno solo je prišlo povprečno 21 učeneev. Naj- Bianjše število učencev je itiiela kinet.-nad. sola pri Sv. Danijelu nad Preval'jimi, in sicer 8. Kljub temu je sci'i.^ d;c)-:iGgla wvo'j nainen., ker je v hriboviteiu kraju, ki je zelo redko ob- ljuden. Starost ucencev je bila zelo lv.zliiMia, in sicer od 15. do 70. leta. Yendar pa je 86% vseh učencev bilo starih 18 do 30 let. Na šolab je bilo skupno 410 uv'iiih dni in 2077 ucnih ur. Na eno solo pridejo povpi-ecno 103 lu-iie ure. Ucni dnevi so bili sko- raj povsod ob delavnikih, le na treh solali se je vrbil pouk ob nedeljah. Velike vaznosti so bile zakljucne slo- .vesnosti, ki jih je priredilo 11 sol. Teh slo.vesno.sti se je udeleževal tudi zaslopnik oblastne saniouprave. — Stvarne izdatke za sole so krili razni činitelji. Oscbne izdatke pa jo krila oblastna samouprava, ki je izdala povpreeno 3900 Din za eno sole. — O'blustna uprava je izdala enotne ti- skovine, oskrbela metodicno obdela- no učno snov in bo v kratkem izdala knjigo »Kmetijsko knjigovodstvc«, »Kmetsko oböestvqno živl*jenje<^, *liinetsko narodopisje«. - d Davkophwevalci zgradarine, pri- dobnine, rentnino, dvužbenega davka in posloAno-prometnega davka se opozarjajc, da za])adejo ti daviki pr- vega julija v placilo, ter se morajo plačati najkasneje do 15. uvgusla 1929. d »-Zttiklb(t\r und klaubar in Mctr- burg*. V Mariboru se ie dogodil sle- deči slučaj: Neka tvrdka ie poslala svoji stramki v Medjiiriurju nemško fakturo s klavzulo »zahlbar und klag- bar in Marburg« (plačljivo in tožlji- vo v Mariboru). Došlo je do tožbe in tožeuec je pri razpravi v Mariboru prerekal pristojnost sodisea z uteme- ljitvijo, da je na pcdlagi naredbe de- želne vlade za Slovenijo 1921/78 pre- povedana tuzemceni raba nemških imen za kraje v Sloveniji, dalje da on netnski ne razuine niti ni dolžan nemščino razunieti, ker ni državni je- zik. Po njegotvein nuienju in po obsto- ječi naredbi sodišca »Marburg« ni v naši d'rzavi. Toženec je s tern svoj ton stališcem tudi pri sodkšču prodrl. d Nabavite 6'/ prcmoi?! Ker su s 1. sei-'icnUDroin zviša tudi tovornina za preinog za 20%, se bole s tern tudi zvisala oena za preinog. Kdor more, naj si tedaj poprej nabavi [jotreben proinog za zimo. d Nah\-usila v Boluarsku. Posüiia hranilnica s svoji mi podružnicami je uvedla direktno ban eno zvezo v T3ol- gar.ski za denarni promet z Bolgar- sko. Lastniki eek. racunov lahko od- rejajo izplačila v Bolgarsko pod isti- ffii pogoji kot \' »stale države. Pošt.na hranilnica opravlja po svoiih zvezah izplaeila v države na celem svetu. Podrobnejša obvestila daje Poštna hranilnica in njene podružnice. d Kruh ne soada v pomije f Vsa- kemu zav tku ŽIKE je pridejano na- vodilo, kako )e treba kuhati Ž I K O. Gospodinja, ki to upošteva, doseže Kl »vni cilj : ob rnaleirkostnih izdatkih idrava in krepka družitia. 421 •KINO. Mi'shu hi no Celje. Ponddjek 15., loivk Ki. in sreda 17. julija: »dospo- dicna ... — moja zena«. Izvratna. tragikcjinodija v 7 dejanjih po znani kemediji »Gospodična Žozeta, moja žena«. V glavnih ulogah grofica Ag- nes Ester hazy in Livio Pavanelli. — Od četrtka 18. julija dalje se predva- ja nepopisno lepi ruski vele- film »Sefy) yrcha«. V glavnih ulogah, R. fPužnaja, Jastrebeckij, E. Cesar- skaja, G. Babinjin in M. Saveljev. Produkcija: Sovkino, Moskva. Biser ruske filmske umetnosti! Dr. Josip liozman: Pomen in vloga denarja s posebnim ozirovi) na Jugaslavijo. Gibunje vrednoali denarja. PcAdariti moramo, da kovani de- nar ni nič drugega nego komadic žlalitne koviiie in da je pri neizpre- menjenih gospodarskih prilikab v ne- kem rajonu \reden le toliko. kolikor znasa prometna vrednost v njem za- držane kovine, Radi tega bi toraj bila vreclnosL denarja v nekem podrdeju v prve'iii redu odvisna le od ponudbe oziioma povpraevanja po zlatu in srebiu, a ponudba saina od nabave oziioma produkcije. Na ta nac-in bi pa seveda obe kovini la-htku imeli na raznih paJrocjib razlit-Jne relacije; špekulacija na tržiščih pa te eventu- alne razlike kolikor toliko izravnava in jo radi tega vrednost kevanega de- naija v enem oziru odvisna od konjunkture za zlato in srebro na svetskih tržiščih. Na vrednosti obeh kovin pa morejo uplivati tudi drugi cinitelji. Tako se je dogodilo, da je po odkritju Anierike in pozneje po cd- kritju južnoafrikanskih ležišč bila ponudba obeh kovin velika in je vsled tega vrtdnost kavunega denarja pa- dla. Vrudnost kovancga denarja se pa mere tudi izpieineniti, četuili v ko- vini sami ni razloga za izpremembo vrednosti. Vrednost denarja se nain- reč izraža v njegovi kupni sili, a ta labiko rasie ali pada. Za gibanje vred- nosti denarja, ako že a priori ni po- voda za to v kovnn sami, so toraj me- rodajni c-ni moinonti, ki povzroOajo gibanje cen robe, n. pr. produkcijski stroski robe. V kovini sami bi ležal razlog le takrat, kadar bi se spreme- nila cena vseh ali vsaj najvažnejsih preclmetov istocasno v nekem rajemu. Svoječasno se je tudi trdilo, da je vy.^inosll kovanega denarja. advisna od zaloge, ki v gotovem podrocju v prometu kixdi. Cim vei'ja bi toraj bi- la zaloga kovanega denarja napram zalogi robe, tern nižje bi padla kupna sila denarja, a cena robe bi primerno rastla. Toda ta predpostavka bi vclja- la le za kovan denar slabe kvalitete, kakor se je semtertja koval v sred- njem veku in pa za papirnati denar. Nonnahio se namrec proces razvija na sledeci nacin: ako je preveč kovin- skega denarja v rajonu. tedaj odhaja ] rcbitek v inozemstvo ali se pa pre- kuje v naravno kovino. Ako pa je obratno v rajonu manje kovanega denarja nego ga je za gospodarski prcinet potrebno, se povrne kovan de- nar iz inozemstva nazaj, oziroma se, ker obstoja svoboda kovanja denarja na privatni racun, manjkajoči del nadomesti s kovanjem denarja ali pa z denarni mi surogati n. pr. bankno- taaii. V obce se \r& opaža, da i.ma denar dandanc-s iiadajojo tendenco. Vzroki l^acjujoee tendence so vecje ljudske ])otrebe in se torej denar ne ceni vec toliko kakor nekdaj. Padajočo tenden- co bi osvetlil ta-le primer: za 1 stot pšenice bi se dandanes nroralo odri- uiti več kovanega denarja, n. J^'. d*- tega. nego pred 100 leti. (Konec prih.) Stran 4. >NOVA DOBA« Štev. 56 Stanje hranilnih u!og nad Din 75,000.000*-. Stanje glavnice in rezerv nad Din 9,000.0Q