Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
Nefrankiruni dopisi se ne sprejemajo.
4: *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 1250 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 47.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 27. februarja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
»Narodni Dnevnik'
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25 —
polletno.....„ I2'50
četrtletno.....„ 6 30
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar, Dnevnika".
Kmetsko zavarovanje in veleposestvo.
Smer agrarne politike v Avstriji določajo že od nekdaj „kmetje" Schwar-zenbergovega in Auerspergovega kalibra. To tndi danes še ni drugače kljub splošni in jednaki volilni pravici, kljub strokovnim in političnim organizacijam kakor so naša kmečka zveza, S. L. S nemški nacionalni Bauernbund, nemško klerikalne kmetske zveze itd. Vrhovno vodstvo agrarne politike je prej ko slej v rokah veleposestnikov, kateri imajo v vsem in povsod edino odločimo besedo in proti katerim se srednji in dobri kmetje, med katere spadajo s prav malimi izjemami vsi slovenski kmetje, nikakor ne morejo uveljaviti. Večkrat smo že opozarjali na to, da so interesi malega in srednjega kmeta popolnoma drugačni kot pa interesi veleposestnikov, da si celo naravnost na-
sprotujejo. Pa voditelji naše kmečke zveze, S. L. S. in podobnih edino pravih prijateljev slovenskega kmeta so ljudstvo s svojimi od fevdalnih veleposestnikov si izposojenimi frazami tako premamili, da jim res verjame, da so ^duhovniki in njih stranke v istini zagovornice interesov slovenskega kmet-skega stanu. V dokaz svoje ljubezni do kmeta, mu ti gospodje naštevajo koliko rajfajznovk in drugih posojilnic so mu vstanovili, koliko mlekarn in drugih gospodarskih zadrng so osnovali, koliko podpor po suši in po toči poškodovanim so izposlovali na Dunaju. Ne govore pa radi o tem, kako postopajo v parlamentu, ko se pretresajo velika vprašanja, tikajoča se tudi srednjih in drobnih kmetov, kakor je nagodba z Ogrsko, sklepanje trgovinskih pogodb z drugimi državami itd.
Svojo ljubezen do ogromne večine slovenskega kmeta bodo poslanci kmečke zveze in S. L. S. lahko dejanski pokazali^ ko bo treba rešiti vprašanje o socialnem zavarovanju kmetov. Še nedavno so bili klerikalni poslanci za to zavarovanje kar vsi v ognju ter so se hvalili, kako velike zasluge so si pridobili za to, da je vlada sprejela v zavarovalni načrt tudi kmečki stan. Ko so pa zaslutili, da se kmetom samo zdi, da bi jim bilo to zavarovanje predrago, so brezpogojno in brez obotavljanja vrgli svoje prepričanje o njega koristnosti pod klop ter so pokorno izjavili, dabodo ubogali svoje volilce in glasovali proti vladni osnovi. Niso pa kmetom razložili ne v čem obstoje dobre in slabe strani vladne osnove, niti kaj naj bi se v načrtu predrugačilo, da bi tudi kmetskemu stanu prinesel one koristi katere po pravici pričakuje industri-jalno delavstvo od njega. In vendar bi „marksistiški" narodni gospodarji S. L. S. ne mogli biti ni trenotek v zadregi, kakšna reforma naj se izvede,
da bode vsem in še posebno kmetskim delavcem in drobnim kmetom pomagano ter jim omogočeno ne samo po vladnem načrtu predlagano starostno zavarovanje ampak tudi zavarovanje njih vdov in sirot.
Ker sami niso hoteli ali niso znali predlagati potrebne reforme, jim storimo mi to uslugo; morda nam bodo za njo še hvaležni.
Na Češkem je 64 podbin, katere imajo eno petinko cele dežele v svoji osebni lasti. Kaj ta kratek stavek pomeni v socialnem obziru, nam bode jasno, ako pomislimo, da znaša površje Češkega 51.967 kv.km, od katerega odpade na osebno last onih 64 družin skupaj 10.393 kv. km. Površje cele Kranjske znaša 9.965 kv. km ter živi na njem nad pol miljona ljudij. Posestva onih 64 veleposestnikov na Češkem presegajo za 427 kv. km površje cele Kranjske in gotovo ne pretiravamo trdeč, da bi na tem ozemlju pri pošteni razdelitvi zemljiške posesti živelo lahko onih 64 veleposestniških družin ter vsaj 80 tisoč kmet-skih rodbin s približno 400 ti-soč ijšami-, v resnici pa živi na tej petinki Češkega samo 64 mogotcev s svojimi rodbinami in svojimi uslužbenci katerih ne bode, ako še tako visoko računamo, z njih rodbinami vred več nego 60 tisoč, ostalih 340 tisoč mora pa tej peščici velikašev na ljubo po svetu s trebuhom za kruhom. Posledica je ta, da se ti reveži vsujejo v indu-strijalna mesta, kjer množe že itak ogromno število nezaposlenih, kjer prezebajo, stradajo, moralno in fizično propadajo, iščejo deli in tlačijo mezde in-dustrijalnega delavstva na minimum, t. j. na ono neznatno mero, ki omogo-čuje delavcu, da si ohrani samo golo animalsko življenje in sposobnost za delo, ki mu pa ne daje ni najmanjšega deleža na plodovih svojega dela, kateri se stekajo v polni meri v žep kapitalistov. Rastoče število nezaposlenih ter
neusmiljeno konkurenco na „delavnem trgu" z vsemi slabimi posledicami pripisujejo naši narodni gospodarji navadno slabi ..konjunkturi"', „nadprodnk-ciji" v posameznih strokah industrije itd., pa po krivicil To nezaposlenost in vso iz nje izvirajočo moralno in mate-rijalno mizerijo je zakrivila koncentracija zemljiške posesti v rokah peščice ljudij. Samo na Češkem je, kakor smo videli, 64 bogatašem na ljubo, 68 tisoč rodbinskih očetov s svojimi rodbinami v številu 340 tisoč duš vred brez dela in zaslužka in je ta ogromna množica vsled tega prisiljena lakote umirati, krasti ali pa delati za vsako ceno, katero se kapitalistom zljnbi ponuditi jim za njih delo. In koncentracija zemljiške posesti če dalje bolj raste ne samo na Češkem ampak po celi Avstriji in drugod po Evropi in v Ameriki, zato tudi število nezaposlenih, stradajočib, lačnih in nagih ljudij od dne do dne tako strahovito narašča, da se vsak z grozo vpraša, kam to vede? In modri oficijozni narodni gospodarji govore o „konjunkturi" in „nadprodukciji" v dobi, ko je toliko ljudij brez zadostne hrane, brez tople obleke, in celo brez strehe! Ti učenjaki so ali slepi, ali so pa tako neumni ali tako pokvarjeni, da nočejo videti resnice in če jo vidijo, da jo taje in ljudstvo z lažmi slepe. Pa to ne bo držalo. Ljudstvo bo začelo tudi samo misliti ter bode spoznalo, da je koncentracija zemljiške posesti v rokah peščice ljudij glavni izvir vse bede, ki ga tare. Dajte mu zemlje, da jo bode obdeloval, pustite mn plodove njegovega dela in število nezaposlenih se bo naenkrat zmanjšalo, prestala bo konkurenca na delavnem trgu ter z njo tlak na mezde industrijalnega delavstva prenehal, konjunktura bo spet visoka, zaslužki veliki in obresti v podjetjih investiranega kapitala bodo poskočile. Najhitreje bi se to doseglo, ako bi se ta ogromna posestva, ki leže dandanes večinoma
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 28
Češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Saj ne pravim", je govoril gospod Brouček, „da sem proti vaši veri. Mislim tudi, da bi ne smeli Husa takoj sežgati in da ni bila cela inkvizicija sploh nič vredna."
„Ali hočeš prejemati pod obema podobama? Ali hočeš prejemati telo in kri Gospoda našega pod podobo kruha in vina, kar je Kristus ob zadnji večerji ustanovil in kar so delali tudi apostoli in prvi kristjani?"
„I, zakaj bi pa ne delal, kar so delali tudi apostoli. To vendar ne more biti greh."
V duhu pa ni bil zadovoljen gospod Brouček s tem solističnim odgovorom in si je mislil: Saj ne pojdem tako hitro k obhajilu!
Janko od zvona je bil po njegovem odgovoru popolnoma pomirjen. Vsa nezaupnost mu je zginila iz obraza, oko se mu je zasvetilo prijazneje in prijateljsko je podal desnico gospodu Broučku.
„No, Matija, sedaj mi bodi srčno pozdravljen! Naš si in z nami boš branil svobodo postave božje. Pojdi z menoj v mojo hišo; pozneje ti še bolj razložim nauk naših učiteljev. — Gotovo si zaspan, ker si hodil celo noč ?"
„Priznam, da bi rad nekoliko za-smrčal."
„Prespiš se pri meni. Pojdi no že!"
Peljal je gospoda Broučka v svojo hišo, ki je stala, kakor že povedano, ravno nasproti, nekoliko nazaj pomaknjena in je tvorila s trgom drugi vogel Tynske ulice, in ki stoji še danes na tem mestu, sicer v drugi podobi, toda še vedno s starodavnim znamenjem zvona.
Ni bila trinadstropna kot sedaj, ampak samo dvonadstropna in je imela visoko, v topo konico se končujočo
streho kakor kak stolp, in kakršna se še vidi, če se ne motim, na Sadelerovi sliki stare Prage.
Skozi obokana vrata s kamnitimi sedeži na obeh straneh sta vstopila v prostrano, toda temno izbo in sta šla iz nje po ozkih kamnitih stopnicah v drugo, z opeko tlakovano sobo v prvem nadstropju, kjer je stalo nekoliko okornih, okovanih in poslikanih škrinj, ne-uglajena omara, navadna miza s klopci in kjer je bilo videti na vseh straneh vrata do drugih prostorov, dvoja z dvema brunoma ali kladama zadelana, druga s ključavnicami in z zapahi.
„To je moja palača", je rekel sta-ročeški hišni posestnik. Gost ga je pogledal z nasmehom.
„Čemu se smeješ?" je vprašal Domšik nekoliko užaljen. „Ti misliš, kaj ne, da je ta soba mala in pusta? Kajpada, take ne morem imeti, kakor jo ima na primer tam nasproti čez trg vdova po Nikolaju Nastoju v bivši križarski hiši, ki jo smatrajo med pra-
škimi hišami za najdražjo. Ampak meni zadostuje taka-le soba popolnoma."
„O saj je prav lepa", je prisiljeno pohvalil gost. „Smejal sem se le, ker si govoril o palači."
„Kaj se ne imenuje taka soba palača? Ampak že vem. Ti, ki si prišel iz tujine, poznaš najbrže samo nemško ime mazhanz. Najbolje bi pa bilo imenovati le prosto po češko: velika ali gornja soba.
Ta je pa dobra — si je mislil gospod Brouček — na tak način bi mogel stanovati vsak gostač po knežje! Navadna, z opeko tlakovana soba s staro, kmečko šaro je pri njih palača! Rad bi vedel, kako pravijo šele pošteni sobi!
„Moja žena in hčer še nista pripravljeni", je rekel Janko. „Peljem te torej naravnost v zadnjo čumnato, katero imam pripravljeno za goste."
Peljal je gosta skozi sobo na lesen mostovž, odkoder je bilo videti na dvor.
Dalje prib.
neobdelana, ali neprimerno obdelana ali pa služijo velikašem kot lovišča, porazdelila med one, ki imajo sicer moč, voljo in sposobnost za delo, nimajo'pa, kje to moč, voljo in sposobnost udej-stviti, ker nimajo zemlje, ki je za vsako človeško delo neobhodno potrebna. To se bo zdelo gospodi preradikalno, a eno bodo kot zastopniki našega kmeta morda vendar predlagali: naj se nvede na zemljiško posest progresiven davek v toliki meri, da bodenadaljnakoncen-tracija zemljišč onemogočena in da bodo oniveleposestniki, kateri so, kakor onih 64 veleposestnikov na Češkem, na tisoče in tisoče kmetskih družin pripravili ob možnost zaslužkov, plačevali zato vsaj toliko zemljiškega davka, da se bode iz tega davka na veleposestva plačevala zavarovalnina za vse te razdedene in osiromašene kmete,njih vdove in sirote. To je minimum, kar se sme v imenu socialne pravičnosti zahtevati. Poslanci kmečke zveze in S. L. S. naj stavijo predlog na tako reformo zemljiškega davka in z njo v zvezi za tako reformo vladnega načrta o starostnem zavarovanju za kmete — in preverjeni naj bodo, da bode vse slovensko ljudstvo in vsi v resnici demokratični poslanci v zbornici za njimi.
XI.—VIII. plačilni razred državnih uradnikov in — učiteljstvo.
(Piše nčitelj A. P.)
Dalje.
IV.
Da se še bolj uvidi vnebovpijoča krivica, ki se godi nčiteljstvu, hočem nekoliko primerjati razmere učiteljstva, aradništva in — častnikov.
V mestu Gradcu ima n. pr. oficir v XI. čin. reda 2672 K plače, stanarine in doklade za služabnika; državni nradnik pa ima istotam le 2176 E. Oficir ima torej 496 K več.
V Čin. razreda ima oficir drZ.nrad. oficir veS
X.	3032 K 2872 K 162 K
IX. (2. razr.) 3648 „ 3640 „ 8 P IX. (1. razr.) 4248 „ 3640 „ 608 „ VIII.	5664 „ 4966 „ 698 „
• Opomniti pa še moram, da imajo oficirji na potovanju, če je 20 km izven domačega kraja, subalterni po 2 kroni na dan doklade (Marschzulage), višji oficirji seveda več. Na službenem potovanju imajo subalterni prosto vožnjo v kupeju II. razreda, višji v I. razredu, dobijo plačane diete in tudi za hrano in vožnjo svojega sluge dobijo plačano, če sluga potuje zraven ali ne.
In kaka je predizobrazba? Kadet, ki je dovršil 4 letnike kadetne šole, postane lahko že z 18. letom častniški namestnik in čez dve leti poročnik. Učitelj mora istotako štiri leta študirati, namreč absolvirati mora 4 letnike učiteljišča. Po predizobrazbi torej ni razlike, poglejmo pa, kaka razlika je med plačami.
Mlad poročnik ima po XI. činov, redu 2672 K, ima torej večjo začetno plačo, kakor državni uradnik istega (XI.) činov, reda po^ 6 letih ko dobi II. triletnico. Učiteljske plače pa se niti primerjati ne dado. Začetno plačo oficirja doseže učitelj v Gradcu še le po 22 službenih e t ih, učitelj v I. plačil n. razredu po27,vi I. plačilnem razredu šele po 32 in v III. po 37 definitivnih službenih letih. Koliko pa gre provizoričnih in poduči-teljskih let v izgubo! V tem času, ko ima učitelj 37 definitivnih službenih let — in slovenske šole na Štajerskem so večinoma v III. plačilnem razredu
— je že dosegel najvišjo svojo plačo in nima ničesar več upati, oficir pa je še le nastopil svojo službeno pot ter lahko doseže VII. (kjer ima 7056 K, ozir. 7656 K. torej 1129 K oziroma 1729 K več nego uradnik istega činov, reda) in VI. činovni red (kjer ima 9092 K, torej 1404 K več nego uradnik tega činov, reda) itd. Na Kranjskem in Primorskem pa so učiteljske razmere še bolj neugodne in kontrast napram oficirjem še večji.
Pa pravijo, da učiteljem ni take sile kot oficirjem.
Pribiti pa moram tudi, da naše učiteljsko delo ni nič lažje od časni-škega dela. Pri vojakih vlada železna disciplina, v š di pa je cela truma razposajenih otrok; pri vojakih je cela vrsta inštruktorjev, narednikov itd., a učitelj mora svoj regiment, svoj razred, sam vladati in poučevati, mora 80 do 100 in še več otrokom ne le telesne temveč predvsem duševne moči sistematično razvijati in gojiti. Častnik opravlja svojo službo — tnintam res telesno naporno — a na prostem v svežem zraku; učiteljevo delo pa je naporno za duha in telo, ker mora poučevati po 5 in še več ur na dan v zatohli in prenapolnjeni sobi. Dela častnikov in če tudi teptajo setev na njivi in bujno travo na travniku, ne sme nihče ovirati, učiteljevemu delu pa često nasprotuje družba in celo nespametni starši.
Dalje prihodnjič.
Dnevna fcronifca.
a Klerikalci in starostno zavarovanje. Naše notice in članki o klerikalnih zamorcih na ledu, kamor so se s starostnim zavarovanjem zaleteli, ne dado spati mariborskim duhovfrikom. Po dolgem času so jo „pogruntafli", in nam v pondeljkovi izdaji „Straži" Odgovarjajo. Odgovor je seveda preračunan za ljudi, ki smatrajo sanctam 8implicitatem za veliko krščansko krepost in ki vse verjamejo politikajočim duhovnikom. Poglejmo si ta odgovor! Gg. kaplani ali kaki gotovo precej omejeni urednik so prečitali članke „Nar. Du." o starostnem zavarovancu, kar je le lepo in hvalevredno ; samo žal, da besede „kriterij" niso razumeli. „N. Dn." je namreč pisal, da je' vzela vlada pri omejitvi kroga onih oseb, ki pridejo za zavarovanje samostojnih vpoštev, dva kriterija (dvoje sodil, be-legov): najvišji letni dohodek K 2400 in število pri podjetju zaposlenih delavcev. To nam bo vsakdo, ki ima le pojm o vladnem načrtu, mirno priznal. — Nadalje navaja „Straža" „Narodni list" z dne 11. febr. Tam pravi N. 1., da naprednjaki nič ne gore (ne za ljudsko zavarovanje sploh) ampak za predloženi vladni načrt, dobro vedoč, da se ne bo mogel uveljaviti vsled odpoia kmetov in drugih stanov. Kar se tiče odpora kmetov, vedo menda klerikalci dobro, kajti pravijo; da pa tudi obrtniki iz več vzrokov niso zadovoljni z načrtom, to je mariborskim nevednim kaplanom, ki se gerirà jo za Kratek čas tudi za „rešitelje" obrtnikov, očividno neznano. (Glej n. pr. tozadevne sklepe nemških obrtnikov na zborovanju v Gradcu!) Potem trdi „Straža", da se je odbor „Nar. str." baje v seji dne 14. t. m. izrekel proti ljudskemu zavarovanju in da so ta sklep objavili dunajski židovski in praški listi, dočim so ga naši zamolčali. Mi smo pretekli teden čisto jasno v „Nar. Dn." povedali, da komunike objavimo še-le po drugi seji, kar smo tudi v poudeljek dne 23. febr. storili. Tam o kakem principijelno nasprotnem stališču ni niti govora. Pa tudi v nemških in čeških listih, ki so pri-
občili vsebino, ne definitivnih sklepov, seje Izvrš. odbora Nar. stranke, o tem ni govora. Sicer pa imajo sedaj klerikalci itak oficij'elno izjavo stranke na razpolago. — Sedaj bi le še radi vedeli, kje je tista „Stražina" konfuznost, katero je baje zasledila v treh omenjenih zadevah ? In s tako nevednimi in neumnolažnjivimi ljudmi se mora človek prepirati o tako resni stvari kakor je socijalno zavarovanje!
o Jugoslovanski minister. Klerikalno časopisje od „Slov. Gospodarja", „Straže" do „Slovenca" se ponaša s svojo opozicijonalnostjo proti Stiirgkhu in Hochenburgerju ter ligvorijansko zavija naša izvajanja o potrebi mini-strov-rojakov tako, kakor bi mi zahtevali, naj kdo vstopi v drugi Biener-thov kabinet ter da naj za letno plačo 40.000 K pomaga Schreinerju, Hochenburgerju in Stiirgkhu ponemčevati Slovence. To je očit idijotizem. Pobožnim jezuitom bi moralo biti znano, da mi zahtevamo jasno in odločno, naj odstopi ne samo Hochenburger in Stiirgkh, ampak v prvi vrsti Bienerth, ki je skoval to „močno" ministerstvo in v kratki dobi svojega vladanja že neštetokrat dokazal svojo oblastno nesposobnost za načelnika avstrijske vlade. Da si pa kljub temu moramo že zdaj priti na jasno o potrebi in ne-potrebi ministrov-rojakov, bode vsakemu razumljivo, ki ima količkaj smisla za smotreno politiko. Gospoda naj pusti svojo zagrizenost in svojo neopravičeno domišljavost, v kateri vsiljuje slovenskemu narodu svoje politične nazore, ko kake verske dogme, katere morajo verne ovčice pokorno sprejeti, ne da bi jim bilo dovoljeno o njih notranji vrednosti tudi premišljevati. V politiki ni dogmat, tu velja samo zdrav razum, spretnost in zmožnost samostojno, smotreno in uspešno delovati. O važnih političnih vprašanjih treba resno in trezno razpravljati ter vzbujati v ljudstvu smisel za nje, sicer ne bo znalo nikdar politično misliti. To nalogo vršimo tudi mi, zato razpravljamo in bodemo razpravljali o vseh vprašanjih tikajočih se političnih, kulturnih in gospodarskih interesov našega ljudstva, naj bo to klerikalcem prav ali ne. Med taka vprašanja spada tudi vprašanje o ministrih rojakih, zato smo o njem govorili in bomo še govorili če bo treba, naj se nasprotniki tudi še tako jeze.
o štiridesetletnlca avstr. šolskega zakona. Letos, dne 14. maja, obhajamo štiridesetletnico avstr. šolsk. zakona. Predsedstvo društva nemško-avstrij-skih učiteljev na meščanskih šolah že poziva vse člane društva, da se naj udeležijo ob tej priliki slavnosti, katero priredi društvo na Dunaju. — V okrožnici se p»-avi med drugim: „Duh, ki živi in diha v tej postavi, nima več svoje domovine na Avstrijskem!" Potrebno bi bilo, da bi se tudi slov. učiteljstvo častno spominjalo jubileja našega šol. zakona.
o Ruski nadškof Porfenij pri Levu Tolstoju. Minule dni je inspiciral ruski nadškof Poifenij iz Tule neko šolo Mizu Jasnaje Poljane in je ob tej priliki obiskal tudi Tolstoja. „Russkoje Slovo" pripoveduje, da je Porfenij pri ob sku Tolstoju neprestano očital, da izpodkopava ljudem vero, na kar mu je Tolstoj odgovoril, da to ni resnično, temveč se ravno on trudi, da bi ra-zumništvo privedel zopet k Boga. Raznih želj. katere mu neprestano sporočajo razn. duhovni gospodje, pa ne more izpolniti.
o „Mensa academica" na Dunaju še bode nadalje obstala, pač pa se bodo obedi za 2 vin. podražili, da se pokrije letni deficit, in se bodo za nemške visokošolce uredili posebni prostori.
o Tirolske garnizije misli naša vojna uprava zopet pomnožiti za jeden novopostavljen polk tirolskih deželnih strelcev, ki bo imel št. 3.
o Stoletnico našega splošnega državljanskega zakonika mislijo slovesno obhajati juridični in vladni krogi leta 1911.
a Darwinova stoletnica. Priobčili smo dne 12. febr., ob priliki Darwinove stoletnice, v „dnevni kroniki" dvoje notic, v katerih smo samo kratko in seveda neznanstveno opozorili na ta važen dogodek. Naše notice je porabil nek „učenjak" v Mariboru in se zakadil v ondotnem klerikalnem lističu v nas z vsem svojim znanjem. Saprment, kar vroče nam je postalo, ko smo či-tali to „učenost". Ne laskamo si; da bi naše znanje preseglo njegovo; pa nam se dozdeva, da se v novejšem času pod evolucijonizmom. evolucijo-nističnimi teorijami ali teor. o razvoju kratkomalo razume descendenčni nauk (abstammungslehre). Tudi nam je znano, da Darwin ni ravno iznašel descen-denčnega nauka in bi lahko poleg v „Str." naštetih bolj neznanih zastopnikov descend. teorije še našteli Anaksi-mandra, K. F. Wolfa (Theoria genera-tionis Halle 1759), Lamarcka, Geoffroya in filozofa Okena, dočim spada Wallace poleg Huxleya med one, ki so descen-denčno teorijo na Angleškem spravili do priznanja. Nedvomno je pa, da je Darwin pripomogel desc. teor. do ko-nečne zmage nad teorijo o stalnosti vrst in plemen; nedvomno je tudi, da je ta zmaga imela neizmerne posledice v zoologičnih raziskovanjih in tudi — naj se trdi, kar se hoče — na splošni svetovni nazor. Da bi mi kedaj trdili, da je pod darwin. razumeti materija-lizem, je gola izmišljotina.
Obrambni vestnih.
a Še enkrat: Kaj je z nabiranjem „za obmejne Slovence"? Na tem mesta smo že enkrat pozvali liste, ki nabiraj'o denar za obmejne Slovence, naj pridejo z računi na dan. Cela stvar se nam zdi čimdalje sumljivejša. Slovenska javnost še vedno ne ve, kateri možje so za to akcijo, a kar je najhuje: dosedaj še niti vinarja niso izkazali, kam je šel nabrani denar. In vendar morajo biti nabrane že lepe svote. Opetovano so namreč takozvani katoliški časopisi poročali, da je odšel zopet vagon vžigalic v ta namen iz Ljubljane. ' Nadalje se prodajajo v te zagonetne svrhe koleki, pisemski papir ter se vsiljujejo že celo računski listki po gostilnah. Idealni napisi na teb predmetih: „V pomoč obmejnim Slovencem" premotijo marsikaterega ro-doliuba. Nihče bi ne ugovarjal eakšai pomožni akciji, še pozdravljali bi jo kot tovarišico v obrambnem dela, toda glavni pogoj so jasni računi. Naša šolska družba sv. Cirila in Metoda izkazuje javno vsak vinar dohodkov in izdatkov.	: i; 1 ~
Bodite tako odkriti tadi Vi „ob-mejniki"! A dosedanji tajinstveni molk nam vzbuja nehote spomine na — potresni zaklad v Ljubljani, o katerem tudi še danes nimamo računov. Ne moremo sicer prav verjeti govoricam, da gre ves denar „za obmejne Slovence" v žep — katoliškim tiskovnim društvom, oziroma za naročnino za „Slov. Gosp." itd. — Dokler ni v tem oziru jasnosti, pozivamo vse prave rodoljube, naj bodo previdni. Naše edino obrambno društvo za vse Slovence je družba sv. Cirila in Metoda, ki ima jasne cilje in — čiste račune. — In še nekaj! Pri vsej akciji „za obmejne Slovence" poroča ravuo sedaj „Slov. Gosp.", da v Št. Ilju Nemci tako grabijo posestva, da bo cela občina pri prihodnjih volitvah izgubljena za Slovence.
a Slovenski duhovščini 1 Znano je, da v glavnem vodstvu nemškega „Schulvereina" sede zgolj nemški liberalci. ateisti in luterani. To pa ne zadržuje nemških duhovnikov, da bi ne pomagali snovati podružnic tega društva. Celo v odbor se dajo voliti, k^r jim je Berolin bliže srca kakor Rim. Ravno te dni so poročali nemški
časniki, da se je v Wörtschachu pri Selzthaln na Štajerskem ustanovila podružnica „Schulvereina" ter s ponosom pristavljajo: „Pristop domačega župnika, zelo nemškozavednega duhovnika, je imel za posledico, da so župnikovemu zgledu sledili mnogobrojni domačini, ki so sicer v nacijonalnih stvareh skrajno boječi". — Tudi v Dechantskirchnu sta pristopila oba domača duhovnika k novi podružnici, a župn k si je sam želel, da so ga izvolili za blagajnika. In kako je pri nas Slovencih, ki imamo v šolski družbi sv. Cirila in Metoda edino obrambo za svoj narodni obstoj v boju proti silnemu in brezobzirnemu sovražniku? Žalostna nam majka!
; Politična hroniba.
a Položaj. Državni zbor bo sklican na 10. marca. Konstituiranje se bo zvršilo kolikor mogoče naerlo. Kršč socialci štejejo predsedništvo tudi že za svojo posest in vzdržujejo kandidaturo dr. Pattaia, ki bode z večino izvoljen. Slovanska jednota ne more vzdržati svoje zahteve na predsedniško mesto, ker ni stranka ampak zveza raznih strank. Na dnevni red pride predvsem predloga o rekrutih, potem vse one predloge, ki so vezane na določen rok, kakor predlogi o podr-žavljenju železnic, vse to bi baron Bienerth rad rešil do konca marca. Vlada predloži vse prejšnje predloge nespremenjene, tako zakon o socialnem zavarovanju in aneksijsko predlogo, katera naj bi se odkazala brez prvega Čitanja odseku, ker se je zbornica o obeh predlogah že v prejšnjem zasedanju posvetovala in svoje mnenje o njih izrekla. Nadalje predloži vlada tudi jezikovni zakon in zakon 0 okrožnih vladah nespremenjen. Vlada npa. da ji ne Dode zbornica delala prevelikih težav in da se bode parlamentarno delovanje redno vršilo.
Slovanska jednota ne bode ovirala prvega čitanja predloge o rekrutih ter bode začela z opozicijo še-le v odseku. Češki radikalci baje tudi ne kanijo obstruirati. Ministerski predsednik bo povabil prihodnji teden predsednike posamičnih strank k sebi na posebna posvetovanja, na katerih se bode pogajal z njimi o omogočitvi rednega parlamentarnega delovanja. Zastopniki nemških strank so se že včeraj posvetovali o svoji taktiki v bodočem zasedanju ter so sklenili, posvariti barona Bienertha, naj ne da Čehom pod nikakim pogojem ni najmanjše koncesije. Z drugimi besedami nemške stranke vzdržujejo svoj veto v parlamenta v polnem obsegu in so pripravljene zaprečiti vsako parlamentarno delo, ako bi vlada pokazala le količkaj dobre volje, biti tudi proti Slovanom pravična. Glasilo vseh nemških strank pà v i ti sapi že vnaprej dolži češke radikalce in druge slovanske stranke, da v svoji sebičnosti spodkopujejo parlamentarizem, ker stavijo svoje « strankarske koristi nad koristi državne celote. Večjega hinavstva si človek ne more misliti. In to se imenuje državniška modrost velikih državnih strank in državovzdržujočega nemškega elementa.
Av8tro-srbski spor. Napetost je nekoliko odmeknila. Iz Pariza se poroča, da so se vse velesile z Rusijo vred sporazumele v tem smislu, da treba storiti skupen korak v Belemgradu in srbsko vlado prijateljski pozvati, naj opasti svoje zahteve, da se ji kak teritorij odstopi. Natančnejša vsebina predloga iu način izvedbe bodo še sporaz umno med velesilami določene. Anglež-ki in Francoski listi svare Srbijo naj ne provocira, ker ni misliti ra to, da bi se dale velesile zaplesti v kako vojsko samo zato, da bi se razširile srbske državne meje. Nadjati se je, da se bodo srbski politiki streznili in
spoznali, da je potrpljenje sedaj bolj na mestu nego neko junaštvo, ki ni v svojem 'jedru nič druzega ko gola blaznost drveča ves narod v pogubo. „Diplomat, Korresp" piše, da naj že konča srbska kriza tako ali tako, eno je gotovo, da bodo Karagjorgjeviči odstavljeni. Največ upanja na srbski prestol ima baje princ Ludvik Battenberg, brat Aleksandra Battenberga prvega bolgarskega kneza. Battenberg je v sorodu z angležko kraljevo rodbino in je baje zelo nadarjen ter 55 let star. Koliko bi bilo s tem Srbiji po-magano je seveda drugo vprašanje.
u V ogrskem parlamentu je bil sprejet zakon o rekrutih v tretjem či-tanju. V ogrskem ministerskem svetu je bilo baje izjavljeno popolno soglasje z ukrepi in dejanji skupne državne vlade.
u Vojne priprave na Hrvatskem. Baron Rauch je, kakor „Obzor" poroča, konferiral z ministerskim predsednikom Wekerlom o tem, kaj naj bi se storilo, ako bi nastala vojska s Srbijo. Ta dva moža sta sklenila, da se uvede v vseh obm -jnih pokrajinah na Hrvatskem in v Dalmaciji izjemno stanje.
u Avstro-turški spor je formalno končan. Protokol o sporazumljenju je bil 25. tm. podpisan. S tem bi moralo biti tudi konec bojkota. Turška vlada bode oficijelno in uradno storila vse, da se bojkot proti avstrijskim izdelkom iu avstrijskim ladijam vstavi; da bi pa v resnici hotela ali tudi mogla turške trgovce in konsumente prisiliti, da naj kupujejo avstrijske izdelke mesto drugih, na to ni misliti. Nekoliko starih odjemalcev si bode naša trgovina in industrija po končanem bojkotu pač zopet pridobila, dober del bode pa za večno izgubljen. Za to se imamo zahvaliti naši modri vnanji politiki.
v V nemškem parlamentu je bil sprejet zakonski predlog, ki so ga stavili Poljaki v svojo obrambo proti pruskemu zakonu o razlaščevanju poljske zemljiške posesti na Poznanjskem in ki proglaša v celi nemški državi prostost zemljiške posesti. Debata je bila hoda in za prusko protipoljsko politiko naravnost sramotilna. Soc. demokratje, svobodomiselci in tudi centrum so glasovali za ta zakonski načrt. Glasovalo se je po imenih in zakon je bil sprejet s 189 glasovi proti 132. Več o tem o priliki na drugem mestu.
Štajerske novice.
o Izvanredni občni zbor „krneč ke zveze"? Graški „Volksbl." poroča iz „dobro informiranih" klerikalnih krogov na Sp. Štajerskem, da se bode vršil v kratkem času „izvanredni občni zbor „km. zveze", na katerem se bode razpravljalo o kompromisnem predlogu „Nar. str." List dostavlja, da so „vplivni polit, krogi" proti kompromisu.
d Dr. Korošec o Nar. stranki in starostnem zavarovanju. Članki v štaj. naprednih listih („Nar. Dn." in „Nar. listu") o klerikalcih in starostnem zavarovanju so šli, kakor se nam zdi. g. dr. Korošcu hudo na živce. Pondelj-kova „Straža" je priobčila nekako polemiko, v kateri bi nam rada dokazaia nesoglasje v stališču glede starostnega zavarovanja in trdila, da smo se izrekli proti ljudskemu zavarovanju (Odgovor na to natolcevanje priobču-jemo na drugem mestu.) Toda čudili smo se, da je isto nerodno in očividno laž pobi al tudi državni poslanec gosp. dr. Korošec in jo ponavljal na občn. zboru klerik. polit, društva v Slatini, dasi je moral že vedeti za o f i c i j e 1 n i komunike ,.Nar. str." Čudili smo se, ker nam je neumevno, kako se drzne
duhovnik in dostojen človek (saj za takega vendar hoče Korošec veljati) na tako sprostašk in otročji način javno lagati o nasprotni stranki. Ali pa bi naj ta nerodua laž le krila stališče „Kmečke zveze" v tem vprašanju, ki je pravi Blažev žegen. Ne za, ne proti — to pa zato, ker si gospodje iz same demagogije ne upajo povedati svojega mnenja, o čegar eksistenci bi sicer tudi dvomili . . Pa naj si že bode stvar kakorkoli: ta Korošcev korak je za vsakega poštenega človeka, velikobolj pa še za duhovnika nečasten in sramoten. Zdi se nam, da gospodje Koroščeve sorte smatrajo vsako sredstvo v polit, boju za dobro in pošteno, najsi se potem že strinja z duhovniško suknjo ali ne — in pa še celo z „vero" (risum teneatis, amici, če mislite na gospoda Korošca). Stvar, za katero se bori duhovniška „Km. zv." mora stati na hudo slabih nogah, da se jo brani s takimi sredstvi. To dr. Koroščevo postopanje sicer za pametne ljudi ni nič novega; je samo člen na dolgi verigi njegovih častnih del... Nič se ne bodemo čudili, ako si bode vsak dostojen človek premislil, predno bo stopil v kako dotikoznjim, kajti — Sramotno je pa, da vodijo naše ubogo ljudstvo taki „politiki", ki počenjajo iz samega strahu za mandate stvari, o katerih bi rekel vsak Nemec: pfui Teufel! Ako si Korošec misli, da na tak način koristi „Kmečki zvezi", duhovništvu in „veri" — no, potem mu častitamo!
d Gesla 2a bodoče deželnozborske volitve že pošilja v deželo „SI. Gosp." Samo žal, da so lažnjiva! Glede zvišanja učit. plač piše v „Nar. Dnevn." znan učitelj; stranka ni zavzela vtem oziru nobenega stališča, nedvomno je pa zahteva pravičnosti, da se slišijo želje in zahteve tako občekoristnega in važnega stanu kakor je učiteljski. Glede kmečkega zavarovanja pa govori jasno o f i c i j e 1 n 1 komunike stranke, da je Narodna stranka za ljudsko zavarovanje, želi le, da bi se znižala neznosna plačilna bremena za kmete in obrtnike. V tem oziru je položaj jasen. Somišljeniki, stopite povsod laž-njivcem, ki širijo o nas neresnične vesti, na dolge jezike! Mariborsko duhovščino pa naj bo sram takega nepoštenega političnega orožja!
u O porazu «Nar. stranke": t šentjurski okolici se ne morejo sedaj klerikalci dovolj napisati. Komaj so dobili zadoščenje za svoja naravnost sramotna poraza v Dramljah in Št. Petra pod Sv. gor. Sedaj seveda pišejo, kakor da so naši pristaši v Št. Jarju počenjali bogvekaj nepostavnega. Teh sredstev seveda niso imeli na razpolago kakor klerikalci: spovednice, prižnice in kaplanov, ki izrabljajo svoj duhovniški poklic in oblast v politične svrhe. Za nas ni vpričo vsega tega nič sramotnega, če propademo ; saj se borimo proti ljudem in institucijam, ki že tisočletje izmozgavajo in kornm-pirajo naše ljudstvo. Število naših glasov v Št. Jurju ni tako malo, da bi ne opravičevalo npanja na revanžo; vsa čast onim. ki so navzlic auhovniškemu nasilstvu in vohunstvu ostali trdni! Treba je samo čakati, kako jo bode kaplan s svojimi kimovci zavozil — potem pa bodemo dalje govorili. Naši pristaši si pa naj zasmehovanje kapla-novo po mariborskih klerikalnih listih dobro zapomnijo! Če ne prej, pa čez sedem let pride vse prav.
o Nemška šola v Kaplji pri Ar-vežu. Občinski odbor v Kaplji pri Ar-vežu je sedaj sprejel Judeževe groše „Schulvereinove". V nedeljo se je vršila seja, v kateri se je sprejelo po-n dbo „Schulvereinovo", da da za povečanje šole 4 ti<oč kron, ako bode od 2. šolskega leta naprej učni jezik
izključno nemški, vodstvo šole nemško in se bode postavil 4. razred. Te pogoje obč. odbor na Kaplji je brezpogojno sprejel in so vsi člani s svojimi podpisi potrdili sprejem šul-ferajnovega Judeževega darila.
o Narodnjaki, zahajajte le v one slovenske gostilne in kavarne, kjer imajo naročen „Narodni Dnevnik"! Ako ga ni, zahtevajte, da ga gostilničar naroči!
o Ljudska knjižnica celjske čitalnice izposojuje vsako nedeljo po 120—130 knjig in sicer brezplačno. Čitalničarji, ki znate ceniti vrednost takega dela, ne „pozabite" darovati pri mesečnih prispevkih nekaj vinarjev za ljudsko knjižnico!
o Na pustni torek so nemški Celjani vozili v sprevodu tudi srbsko blagajno. Čemu niso raje vzeli celjske kase ? Hudomušneži pravijo, da se je bilo bati, da jim jo odnese.
o Včerajšnje predavanje celjskih Ciril-Metodovih podružnic v čitalniški dvorani Nar. doma je bilo precej dobro obiskano. Bilo je manj gospodov kot zadnjič, dočim se je število dam podvojilo. Če bo to šlo tako naprej, bodo pri četrtem, petem predavanju že imele dame večino. Pot. učit. gosp. Ivan Prekoršek nam je predočil narodnostno stanje spodnještajerskih Nemcev in sicer v političnem in gospodarskem oziru. Posebno se je bavil z nemškimi jezikovnimi otoki ter nam statistično dokazal, kje in kako smo nazadovali in na eklatantnem slučaju tudi neresničnost podatkov uradnega ljudskega štetja. Vzroki relativnega nazadovanja tiče v tem, da je naše po večini kmečko ljudstvo v narodnostnem boju le defenzivno, dočim so naši nasprotniki po večini meščani in zmiraj agresivni; naši ljudje se nadalje morajo izseljevati v industrijalna središča proti severu, kjer se ponemčijo. Naš narod še ni tako narodno vzgojen, da bi ohranil svojo narodnost tudi, če je treba kakih žrtev. Zato se naš manjšinski boj, ki ga bijemo na svojih rojstnih tleh s nemškimi priseljenci, ne da primerjati s češkim, ki ga bijejo češki priseljeni delavci v popolnoma nemških mestih. Treba nam je pred vsem demokratizacije, da zbiramo kot opozicijonalna stranka vse naše elemente v boj proti Nemcem in narodne vzgoje. Krasno predavanje je želo toliko priznanja, da sta gotovo podružnici kakor tudi g. Prekoršek lahko zadovoljni s prireditvo.
o Glasbena šola v Celjn priredi svoj prvi koncert v veliki dvorani Narodnega doma dne 7. marca t 1. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 5. uri. — Med različnimi točkami se bo izvajala tudi simfonija „Veltava" od Smetane na štirih gla-sovirjih in na harmoniju.
d V Celjn se naseli s 1. marcem slovenski klepar g. Anton Jošt v hiši Dolgo polje št. 1.	s
d 170 ruskih Izseljencev se je peljalo v četrtek zvečer skozi Celje. Bili so namenjeni v Južno Ameriko.
d Imenitni ženitovanjskl gostje. V Celju se je minulo nedeljo zgodila ta le čedna dogodbica: Neki novoporo-čeni par iz vojniške okolice je prišel s svojimi gosti v R hotel na malo ju-žino. Ko so se ljudje najedli in napili ter je bilo t eba plačati, pa ubogi ženin ni imel nič cvenka. R. je poklical na to policaja Z., ki pa ni mogel ničesar druzega storiti kakor krčmarja potolažiti, da bo ženin že plačal, ker je to obljubil. R. je nato zavpil, da ženinu vse daruje in mu še celo de-setak priloži, ako mu sme jedno priso-lid za uho. To darilo se je seveda hvaležno odklonilo. Cela zgodba povzroča po mesta mnogo smeha.
d „Bralno društvo" na Bregu
ne priredi predavanja to nedeljo, kakor bi se to dalo sklepati iz zadnjega poročila, temveč drugo nedeljo dne 7. marca ob pol 4. p o p., kar je pa zadnjič pomotoma izostalo. Po predavanju se uprizori šaljivi prizor. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno zlasti za starše, je želeti, da se ga udeleže posebno matere in drugo občinstvo iz okolice ter z mesta.
o Za družbo sv. Cirila in Metoda
je zbrala Darinka Joštova krasno zbirko znamk in stanijolnega papirja. Mali Slovenki, ki že skrbi za svoje sestrice ob narodnih mejah, prisrčno zahvalo!
o Za družbo sv. Cirila in Metoda
je nabral 1"30 K dne 24. febr. na go-dovanju g. Matija Kovača gosp. Fran Pungerčar, krojač v Trbovljah pod geslom: „Živela naša slovenska domovina!"
u Na Lisci pl. Celja so našli premog. Lastnica rudosleda je družba, ki je do nedavnega kopala premog v Pečovniku.
o Iz Laškega trga. Tukaj se je na pustni torek pri belem dnevu, ne samo po gostilnah, temveč tudi javno na cesti občinstvo s tem nadlegovalo, da je neki germanček s šulferajnskim nabiralnikom okrog letal in beračil. Naj bi kdo za Ciril-Metodovo družbo ali pa kak revež to storil, gotovo bi ga zaščitnik postave pod ključ spravil. Za Schulverein in Südmarko pa ni posebno nobel, da si ne moreta drugače svojega obstoja osigurati, kakor da se že morata pustnih prismod za beračijo posluževati.
o Iz Trbovelj. Pokopali smo letos precej nerodnega Pusta in z njim vred tndi 40 letno Mico Kolar, ki se je v vsej svojej ljubezni do „eruža" slednjega tako nasrkala, da je zaspala v noči od srede na četrtek na cesti v Urhovčevi loki in zmrznila, ker jo je njen ljubljenec premalo grel. Je že tako: Boljši je mrzel sovražnik, nego prevroč prijatelj!
o Zadreška podružnica kmetijske družbe je imela svoj letni občni zbor v nedeljo 21. t. m. v salonu gostilne g. Mikuša v Gornjem gradu. Ker prinese obširneje poročilo „Narodni List", omenimo tu le na kratko sledeče: Zborovalcev je bilo okoli 50. Največ je bilo kmetov iz Bočne in Šmartnega. Iz poročila tajnikovega posnamemo, da je bilo L 1908 članov 68, za letos pa jih je že dosedaj 82. Živahen razgovor je nastal zaradi skladišča umetnega gnoja. Nekaterniki so ga hoteli imeti v Gornjemgradu, drugi v Bočni, spet drugi v Šmartnem itd. Konečno je obveljal predlog, da naj odbor ukrene vse potrebno, da se skladišče ustanovi v Kokarjih pri Goveku ali tam kje v bližini. Blagajnikovo poročilo kaže dohodkov 1430 40 K, izdatkov 1320*26 K torej 11014 K prebitka leta 1908. Letos pa je bilo že 39014 K dohodkov in 244 31 K izdatkov. Za občni zbor kmetijske družbe, ki se vrši v Gradcu v dneh 17. in 18. marca, se izvoli kot zastopnika podružnični načelnik g. Kolenc Anton, gor-njegrajski župan in pa tajnik Kocbek Fran, nadučitelj v Gornjemgradu. G. Kocbek se je branil iti, češ potem bodo govorili ljudje, da šolo zanemarja. Toda konečno se je ndal splošni zahtevi. Gosp. Kranjc starejši pravi: mi izvolimo g. Kocbeka soglasno, ker mu hočemo dati s tem popolno zaupnico. Nato je govoril kmet. pot. učitelj g. Goričan. Zanimivo je bilo predavanje zlasti, ko je razpravljal o sestavinah umetnih gnojil. Omenjal je tudi o sadjarstvu, o detelji in drugih kmečkih zadevah. Konečno so se obračali kmetovalci z raznimi vprašanji na njega /
in je dajal vsem povoljne in jasne odgovore. Predavanje g. Jelovšeka je moralo odpasti, ker ta gospod ni pri-prišel. Navzočnikom to ni bilo prav; kajti zborovanje Zadreške podružnice bi se vršilo že prej, ali odlagalo se je radi tega, ker je s. Jelovšek obljubil, da 21. svečana pride. Prejšnje nedelje je imel že vse oddane. Nato se je zborovanje zaključilo. Navzočniki so se pa še pogovarjali o marsikateri kmetijski zadevi in je dajal še mnogo pojasnil priljubljeni g. Goričan.
d Pozivnice pod orožje so dobili nekateri srbski visokošolci v Gradcu. Odpeljali so se že v domovino.
d Potres so občutili včeraj ob 11. dop. po Zg. Štajerskem. Škode ni nikjer posebne.
u Volitve v ptujski okrajni za-stop se bližajo. Namestnija je že rešila skoro vse slov. pritožbe. Pazite na pooblastila in Ornigove priganjače!
o Ponesrečil se je v studencu pri Sv. Urbanu nad Ptujem delavec Jakob Caf.
^ o O postajališči Stranje — Po-lenca na rogaški železnici smo pisali v naši 40. številki, ter sprejeli za tem to-le pojasnilo: Rogaška lokalna železnica ni deželna železnica, marveč je privatno akcijsko podjetje s svojim upravnim svetom. Tega postajališča ni dovolila dežela, kakor smo poročali, marveč je le-ta upravni svet neko svo-ječasno prošnjo interesentov tako rešil, da je pripravljen v kilometru 12' te železnice napraviti postajico, če se mu plača 1000 K, oziroma da jo prevzame v last, če jo prizadeti na podlagi njegovih določil zgradijo. Okrajni zastop Šmarje je dovolil nato interesentom 400 K subvencije za to potrebno napravo. Osebno in pismeno se je šmarski trški župan, ki je celo zadevo sprožil in vodil, pri upravnem svetu potegoval, naj odjenja od 1000 kron. Vendar uslišan doslej še ni bil. Zadeva ne miruje, a zvršena bi bila koj, če prizadete občine in zasebniki manjkajočih 600 K zložijo.
d Umor. Veselo se je zabavala v nedeljo dne 21. t. m. slovenska družba v narodni gostilni gospoda Vehovarja na Videžu pri Slovenski Bistrici. Prišel pa je nepričakovano v sobo Janez Wutte iz Križnega vrha in brez vsakega vzroka, brez prepira zasadil nož v obraz popolnoma mirnemu kmečkemu fantu Cirilu Leskovarju. Bil je to smrtni zabodljaj, ker je poškodovanec čez pol ure izdihnil svojo dušo. Ta smrtni slučaj je napravil grozovit učinek v celi okolici, ker je bil pokojnik
—	močan, 22 leten, naroden in splošno priljubljen fant — umorjen brez najmanjšega povoda od svojega svaka, ki je došel še le pred kratkim iz Ljubnega v domače kraje in se je najbrže na Gornje Štajerskem naučil ljudi moriti. Morilca doslej še niso našli; splošno se sluti, da si je sam končal življenje.
—	Veselo petje v družbi, pri kterem je prav krepko sodeloval krepki pokojnikov glas, se je tako spremenilo v najkrajšem času v rožni venec.
d Novice od Sv. Bolfenka na Kogu. Minuli teden se je v Mariboru poročil g. Robert Košar, učitelj, z gospo Filomeno Zenkovič. Bilo srečno! — Za družbo sv. Cirila in Metoda so na gostiji Jakoba Šegula v Jastrebcih nabrali rodoljubi Božidar Hlebec, Filip Pokrivač in drugi pet kron. Na zdar!
—	Ob ogrski meji v Preloki (Perlak) v Medjimurji so se prikazale čine osepnice — črna kuga.
d Nesrečna prežarija! Mariborska „Straža" poroča iz Grušovj*, da je tam ob priliki gostije pri Juriju Vrlecu jeden izmed fantov eostov med sitne prežarje vstrelil ter 3 težko ranil. Dva so prepeljali v Maribor, tretjega pa v Gradec v bolnišnico.
a Ptujski izgredi pred sodiščem v Mariboru. Tretji obtoženec g. Jožef Muršec, gostilničar in hišni posestnik v Ptuju, obtožen, da je ljudi nagovarjal k uporu proti redarjem in da je tudi sam zakrivil upornost proti policaju Moserju, je bil včeraj popoldne obsojen na 10 dni zapora z enim postom. Zagovarjal ga je dr. Rosina. — O obravnavi smo dobili obširno poročilo, katerega žalibog danes ni bilo mogoče postaviti in spraviti v list. Priobčimo ga v pordeljek.
a Pretepači slov. visokošolcev v Gradcu pred sodnijo oproščeni. Sklicevaje se na določila § 19 post. z dne 17./12. 1862 št. 6/863 drž. zak. se naprosite, da sprejmete sledeči uradni popravek v št. 43 Narodnega dnevnika z dne 23./2. 1909 pod naslovom: „Pretepači slov. visokošolcev v Gradcu pred sodnijo oproščeni" natisnjenega članka dne 20./2. 1909 pred okrajno sodnijo v kazenskih stvareh v Gradcu dovršeni kazenski razpravi proti Alfredu Mahr in dr. Ni res, da je pri tej razpravi sodnik več verjel nemškim pretepačem kakor pa izpovedbam zapriseženih policijskih stražnikov. Res je mariveč, da je sodnik izpovedbam obeh kot prič zaslišanih stražnikov popolnoma verjel, da pa izpovedbi teh prič kot dokaz zoper obtožene visoko-šolce nista prišli v poštev, ker sta se nanašali izključno na drugi del tega prizora in na ravnanje neznanega vi-sokošolca proti jednako nepoznanemu nasprotniku. Res je tudi, da se je zastopnik zasebnega udeleženca Vladimira Travner — odvetnik dr. Furlan — sodniku za objektivno in obzirno razpravljanje še posebno zahvalil. V Gradcu, dne 25. svečana 1909. C. kr. državni pravdnik zadržan. Dr. Wilhelm 1. r.
Kranjske novice.
v Narodno-uapredna stranka priredi jutri 28. ta. tri shode in sicer v Cerknici, Škofji Loki in Litiji. Kot govorniki nastopijo dr. Tavčar, dr. Oražen, dr. Švigelj, dr. Triller, Ciril Pire iu dr. Žerjav.
v Kmetijski tečaj na Grmu se vrši jutri 28. febr. Poučevalo se bo o pridelovanju krme, o setvi mešanih deteljic, o napravi novih travnikov in o rezi trt.
v 163. odborova seja „Slovenske Matice" se vrši 3. marca 1909 ob pol 6 uri zvečer v društveni pisarni.
Primorske novice.
o „Goriška eksportna zadruga,, ima jutri 28. t. m. v Štandrežu občni zbor.
o Javen shod v Bojanu sklicuje polit, društvo „Edinost" za nedeljo dne 28. t. m. O političnem položaju poroča poslanec dr. Otokar Rybaf.
o V Avberu sta 22. t. m. slavila demantno poroko Josip in Katarina Orel.
o Burja v Trstu je zadnje dni zopet divjala z vso silo. Promet v pristanišču se je moral od časa do časa ustaviti. Mnogo parnikov ni moglo v pristanišče in so zasidrani na visokem morju. Več ljudi je poškodovanih. Tudi iz drugih krajev Primorja se poroča o enako silni burji.
Najnovejša brzojavna in telBfoniìnajopoìila.
t Dr. Albin Kapus.
Ljubljana, 27. febr. (Br. „Nar. D.") Sinoči je umrl tukaj odvetnik dr. Albin Kapus. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 4. popoldne. (Prip. ur. Mi smo svoj čas poročali, da je dr. Kapus umrl; takrat se je na naše veselje izkazala
vest neresnična, kar smo tudi popravili. Sedaj se je bolezen ponovila in je sinoči umrl.)
Vojna ali mir?
v Belgrad, 27. febr. (Brz. Nar. D.) Srbska vlada je obveščena o nameravanem skupnem posredovanju velevlasti v Belgradu; poučena je, da velevlasti zahtevajo, da opusti svojo zahtevo po teritorijalni odškodnini. Zato izjavlja, da se v tej točki ne bode velevlastim povsem pokorila. Vprašanje zveze z Jadranskim morjem hočejo velevlasti na vsak način za poznejši čas odložiti, da ostane to vprašanje vedno nejasno in dvoumno in je rešiti ob primernejšem času. Splošno je položaj za ohranitev miru ugodnejši.
Nameravani atentat na bul-garskega carja.
O nameravanem atentatu na kralja Ferdinanda poročajo jutranji listi:
Belgrad, 26. febr. Tukajšnja policija je danes zaprla nekega Bulgarja po imenu Anastazova in nekega Srba iz Sofije po imenu Popoviča, katera sta nameravala napraviti na kralja Ferdinanda v Ruščuku atentat z bombami, ko bi se vračal iz Petrograda. Oba sta priznala, da sta člana velike zarote proti kralju Ferdinandu, in sta prišla iz Sofije v Belgrad po bombe, katere bi naj neka ženska spravila v*Ruščuk. Anastazov se je izdal za filozofa in dopisnika lista „Kambana", Popovič pa za prostovoljca, ki se je nameraval vpisati v srbsko vojsko. Proti obema se je začela sodnijska preiskava. Dotično žensko še policija išče.
Današnja poročila:
Sofija, 27. febr. (Brz. „Nar. Dn.u) Vlada še dosedaj ni dobila nobenega niti potrjujočega niti dementujočega pojasnila o vesti, ki se je razširila v Belgrado, da se je nameraval napad na bolgarskega carja.
Berolin, 27. febr. (Brz. „Nar.Dn ") K nameravanemu atentatu na bulgar-skega carja poroča „Vossische Zeitung": Že delj časa so se zdaj v Belgradu, zdaj v Sofiji razširile govorice o nameravanem napadu na bulgarskega carja. Kakor se sedaj kaže, te govorice niso bile neosnovane. Ko so pred kratkim časom prijeli v Sofiji nekega anarhista, ki je hotel izvršiti napad na carja, je priznal, da se je mudil v Belgradu. Bulgarska vlada se je potrudila s pomočjo svoje belgrajske diplomatane agenture in tajnih agentov opazovati vse osebe, ki pridejo iz Sofije, ali potujejo v Sofijo. Anastazov in Popovič sta izjavila, da sta hotela sodelovati pri napadu na carja Ferdinanda in da sta stopila v zvezo z odborom za narodno obrambo, ki stoji pod protektoratom prestolonaslednika Jur ja Preiskava bo dognala, koliko je na tem resnice.
o Carigrad, 26. febr. Danes je bil podpisan protjkol o sporazumu med Avstro-Ogrsko in Turčijo. Vsebina obsega 9 členov. V 1. se odpoveduje Avstrija vsem pravicam v sandžaku Novi bazar, v 2. pa priznava Turčija aneksijo Bosne in Hercegovine.
o Carigrad, 26. febr. Veliki vezir je sporočil avstr. poslaniku Pallavici-nijü, da je dal razglasiti ukaz po vseh turških lnkah, naj se bojkot proti razkladanju avstr. ladij neha. V Carigradu se temu posestniki prevoznih ladij upirajo, ker bi radi izpodrinili Lloydove prevozne ladije, ki so v rokah Dalmatincev.
o Carigrad, 26. febr. „Tnrquie" poroča iz baje gotovega vira, da se mislita Srbija in Črnagora iznenada polastiti sandžaka novibazarskega, da tako dosežeta zvezo med seboj. Vendar je solunski kor turške vojske za vse slučaje pripravljen.
(iraški „Verband" in — slo-slovenski kmetje!
(Piše posest, iz. ljutomerskega okraja).
Koncem lanskega leta je štajerski Verband (Verband der landwirtschaftlichen Genossenschaften in Steiermark) javil vsein svojim članicam: filijalkam, kmetijskim, trsničarskim in drugim zadrugam, da bode začel kupovati od zadrugarjev in članov pristno vino, kakor hitro se bodo v to svrlio pripravile in dozidale nove kleti.
Kdor pozna bedo našega kmeta, bo lahko uverjen, da so vinogradniki z veseljem sprejeli to naznanilo štajerskega Verbanda in da je marsikateri kmet. zadržal vino v svoji kleti samo zato. da ga proda Verbandu, v katerem je upal pridobiti stalnega odjemalca, in da je odbijal druge kupce, ki so bili r,a razpolago. In res, kmalu nato, začetkom prosinca je javil Verband vsem svojim članom vinogradnikom, naj mu pošljejo vzorce pridelanih vin v svrho nakupa. Od vsakega oferta je bilo treba poslati tri zapečatene vzorce.
Z veseljem so hiteli kmetje v ■svoje vinske hrame in z najboljšo nado so napolnjevali omenjene vzorčne steklenice. Na lastne stroške so je poslali v Gradec in čakali so in čakali, dokler ni prišla — rešitev. A glejte čndo! — Za pretočeno vino jim je ponujal Verband manjše cene, kakor so ga prej ponujali tuji kupci za vinski mošt.
Razočaranje je bilo veliko, ali ko so se izvedele podrobnosti Verbando-vega početja, se je razočaranje spremenilo v občno nevoljo, kajti slovenski kmetje so spoznali, da jih ima Verband samo za — norca.
Večjim posestnikom vinogradov, ki imajo večjo zalogo vina na prodaj, je Verband kratkomalo odbil vinsko ponudbo z izgovorom, da za sedaj še ne more sprejeti vina, ali da ima vino okus po tem in onem, ali še ni popolnoma čisto ali da je njih zaloga že polna itd., malim posestnikom pa je ponudil tako sramotno nizko ceno, da je moral že vnaprej vedeti, da mu prodncent pod lastno izgubo ne more prodati vina.
Ko pa se je izvedelo, da so nekateri Nemci, ki so posestniki velikanskih vinogradov ter celo trgovci z vinom (npr. Fischerauer v Jeruzalemu) prodali ves svoj vinski pridelek Verbandu in to gotovo ne za ono sramotno nizko ceno, katera se je nudila revnim slovenskim kmetom, se je nevolja spremenila v pravično ogorčenost nad takim početjem.
Nehote se jim je vsiljevalo vprašanje: Ali služi štajerski Verband v prvi vrsti samo nemškim vinogradniškim veleposestnikom, miljonarjem in ljudem, ki razpolagajo s stotisoči, ali bednim štajerskim kmetom? Prosimo, da nam Verband odgovori na podlagi svojih statutov.
Ogorčenost slovenskih kmetov pa je še rastla, ko so izvedli, da Verband ni le pokupil vina nemških veleposestnikov, ampak tudi večino vinskega pridelka nemških malih posestnikov, medtem ko je ponudbe slovenskih kmetov direktno odklonil ali pa onemogočil prodajo s prenizkimi cenami. In pri tem so se dogajale prav čudne reči. Tako se je npr. nekemu posestniku, ki je po legi svojega posestva član dveh zadrug, — nudilo za pristnega Jeruzalemčana, katerega je priglasil eni zadrugi, za 6 reci šest vinarjev manj nego za drugo drugi zadrugi priglašeno vino, ki je iz priznano manj vrednega vinskega okoliša. Zanimivo je še to, da je ta posestnik imel za imenovani jeruzalemski mošt ta. 9 vinar, večjo ponudbo kakor sedaj ea pretočeno vino od Verbanda.
Človek, ki pozna te razmere, bi se moral smejati, ako ne bi videl solz bednega slovenskega kmeta, ki je oškodovan na premoženju in nžaljen na časti.
Zopet se nam je pokazalo v jasni luči, da nimamo pričakovati od Verbanda — čeravno je ustanovljen za vso štajersko deželo, toraj tudi za Slovence — nikakih dobrot, niti pravite. Treba bode torej — in zato je skrajni čas —■ da potrkamo energično na Verbandova vrata in da zahtevamo jasno izjavo glede postopanja s Slovenci. Ako nas ne marajo, naj nas vsaj ne varajo s praznimi obljubami.
Mogoče, da se bodo še kesali tega dejanja.	io
u Ribarska industrija v Dalmaciji.
S to panogo nar. gospodarstva v Dalmaciji so se doslej najbolj okoriščali tujci. Od kakih 20 tvornic, ki prirejajo ribe, jih je, če se ne motim, 14 v rokah Nemcev. In ti se niso zadovoljili s poštenim dobičkom, ampak so hoteli monopolizirati to celo industrijo ter so začeli grdo konkurenco proti domačim tvorničarjem, prodajali blago celo izpod realne cene, da bi tako uničili dalmatinske tvorničarje, ostali sami in eksploitirali po mili volji. To postopanje tujcev je zganilo tudi domače interesente k združenju. Zdrnžili so se v konzorcij ter se nadjajo, da bodo s pomočjo publike, s podporo vlade in zaupanjem ribičev, mogli s konkurenco premagati tujce in jih iztisniti iz Dalmacije. in tako je upati, da ostane ta industrija v domačih rokah, kar je posebne važnosti zdaj, ko vinogradništvu preti kriza.
u Obrtniške organizacije po vseh kronovinah Avstrije se zvečine dobro razvijajo in dajejo vesele gledati v bodočnost. Tirolska zveza obrtnih zadrug je štela koncem lanskega leta 84 zadrug s 4506 člani. Ustanovila je nadaljevalno šolo za vajence v Ino-mostu in tudi sicer mnogo storila v okrepitev in napredek obrtništva na Tirolskem. Na Moravskem in na Češkem imajo po narodnostih ločene obrtniške organizacije, katerih vsaka v svojem delokrogu izborno deluje. Tudi na Nižjeavstrijskem, na nemškem Štajerskem se je začelo živahno gibanje. V naši sosedni Kranjski je trgovin-sko-obrtna zbornica že mnogo storila na polju obrtniške organizacije. Le pri nas na Spod. Štajerskem imamo sicer lepih besed mnogo, a k dejanju ne pride niti kdo iz obrtnega stanu samega niti kdo drugi. Kaj je z zvezo obrtnih zadrug ? Zavedli se bomo zopet, ko bo že prepozno.
Trzne cene.
26. februarja.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34'50, za maj 34'50, za september 32'75, za december 32"—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'—, za oktober — december K 22'—. Tendenca stalna. — Vreme jasno.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 293/4, za v dobavi K 293/<t do 301/z. Tendenca mirna.
Budimpešta, 26. febr. Pšenica za april 13'54, pšenica za maj 13'37, pšenica za oktober K 11'44, rž za april K 10'59, rž za oktober K 9"64, oves za april K 8'87, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'48. Promet 14.000 met. st.
Budimpešta, 26. febr. S v i -njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 139 do 140 vin, mlade, srednje 139 do 140 vin., mlade, lahke 139 do 140 vin.; zaloga 19.722 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 146'—, namizna slanina 126"—.
Borza za kmetijske pridelke: Cene se izboljšale, ponudba slaba; pšenica se dvignila za 10 vin., rž za 5 vin. Oves nespremenjen, koruza se dvignila za 5 vin.
Društvene vesti.
u Akad. teh. društvo „Triglav" v Gradcu se preseli s 1. marcem v Schönaugasse 17-/L
n Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 4. sušca 1909 ob 10. uri predpoldnem v Slovenski Bistrici z naslednjim dnevnim redom: l) V. Parma: Čolničkn. Poje društv. pevski zbor. 2) Dopisi. 3) Predavanje g. dr. Murmayr-ja, zdravnika v Slov. Bistrici. 4) Pogovor o važnem dopisu „Učit. društva za laški okraj." 5) Kako so se obnesli prvi roditeljski sestanki v našem okraju. 6) Volitev zapisnikarja. 7) Slučajnosti. 8) Volarič: Slovan, na dan! Poje društv. zbor. Po obedn bode pevska vaja, zato naj p. n. pevke in pevci prinesejo društvene sekirce seboj. — K udeležbi vabi
odbor.
VIII. Izkaz narodne zbirke spodnještajer-skih Slovencev:
Darovali so: Cel je I. 15 K g. dr. J. Hrašov K gg. Dr. Au ton in Olga Božič, notar Detiček.c'
5 K. gg. Dr. Vrečko. Karol Vanič, 4 K gg. M. Detiček, prof. Kosi, 3 K gg. Vasič, Dr. Kalan, Dr, Mayer, 2 K gg. Dr. Filipič, Franjo in Marija Karlovšek, J. Simonišek, šolske sestre. Franjo Jošt, J. Kožuh, Kolenc, Kardinar, Vidic. 1 K gg. Lukas, Dr. Dijak,župnikKukovič.Celje II. 15 K Dr. Brenčič. 10 K g. Dr. Kukovec. 4 K g. Salmič, 3 K g. Ign. Cizelj, 2 K gg. Slavič, I. Lißkounig, Ogradi, Gorišek, neimenovan (2.30 K. Levstik, Poderžaj, Ivan Radej, A. Pere. I. Krušič, I. Sattler, 1 K gg. Toni Kmecl, Leon, Schellander,, Sorski. Marija Bovha, Ploj, Jezernik, Kosi. Tončka Ziegler. Zabukošek. Karola Kralj, Franc Šribar, V. Apih, Kostič, Pregelj, Gregorin. 60 v gg. M. Kolšek, Cili Prelog. 50 v Ivana Kocbek, 40 v A. Betz, 20 v M. Mordej. Celje III, 10 K so darovali: J. Stropi, Rob. Diehl; 5 K Trontelj. Vošnjak, A. Dečkova. Rebek, I. Ravnikar, 3 K Stermecki, M. Gerschak; 2 K M. čremošnik. E. Krischka. P. Pernat, F. Pleučak, V. Spindler, 1 K Kapus, Bicek, Vrečar, R. Vrečar, Žagoričnik, Benčan, Grah. L-Pfeifer, Omladič, Cvahte, Martinčič. M. Gologranc, J. Koštomaj, Ivan Rozman, Ivan Rozman, M Zabukošek, Trobinšek. Šarlah, Sušnik, Karba, Sadu, Neimenovan, Kukar. D. Pajk, Zakotnik, Veltavskij, Rode, Šribar, Krenn. Lajnšic. Langerholz. Štelcer, R. Anderwald, Keber. Grobelnik, Leskovšek, 80 v A. Rode, 40 v Šrot. A. Skale, I. Grilec. 60 v Sagadinj 2.50 K Terček. 2 K Meglič. 1 K Zupančič, Jager, F. Kalan. Kmecl,. Skupaj 107.60 K. Celje IV. 2 K gg. prof. Jošt, Franc Pečnik. Dr. Karlovšek, notar Baš. 1 K gg. A. Dobrave. Jos, Kralj. V. Pick. Celje V. 20 K gg. Peter Majdič, 7 K g. prof. Suhač in rodbina, 2 K gg. neimenovan, g. Volovšek, A. Zorer, Smertnik, Vihar Egid, Ropaš. Drag. Hribar, 1 K gg. Jos. Škorjanc, Krušič, Samec, Melhior Žager, Jul. Leber. Kovač, Sevčnikar, Skraber, 90 v g. M. Hrašovec, 10 v g. Brence. Celje VI. 5 K g. Dr. Gvido Sernec, 1 K gg. Anton Vrečer, Ivana Pečovnik. nečitljiv, A. Žagar, nečitljiv, VI. Vrečko, Kranjc. Dolfa Bursik. 40 J. Kukovec. Celje VII 2 K Naprudnik, Nekdo, 1 K Ban. Neimenovan, C. F. Stojan, L. Šah, D. C. Mi Pišek. dr. Štorova, St. Štor, A. Pfeifer, 3.20 K družba kartašev pri Štorovih. 50 v Rebevšek, 40 v g. Četina. A. Kranjc, neimenovan, 20 v Jurčič. Fendre, Pernoešek, H. Kieslinger. 10 v neimenovana. Skupaj 20.50 K. Celje VIII. 10 K dr. Sernec Janko, 3 K Vavken, Jarò Detiček. Lebič, Koderman, VolovSek, Stepič, 1 K dr. Zabukošek. V. Kukovec, Beuc, Stibler, dr. Tiller, Žimjak, A. Trstenjak, Lešničar, D. Trstenjak, Kranjc, Stante, dr. Zdolšek, Roš, dr. Tombak, Koran, nečitljiv. Celje IX. 5 K g. Maloprou, 2 K gg. Hočevar, Pick, Jos. Matič, Kager, Milan Hočevar, Joh. Repinšek. neimenovana, Sušic, 1 K gg. Jakob Ocvirk, Mih. Zagode, Fazarinc, Ivan Likar, Iv. Karnjovšek. A. Ar-zenšek, Ana Kolenc, Znpanek, 60 v g. Josefa Velinšek. 40 v Josefa Jesernik, 20 v Obrežan. 50 v Krečer, M. Vrečko. Berg, Kalan. Skupaj 46 K Celje X. 2 K Vajda, g. N. F. Natek, Dolinar. Voh, Fon, Papst, dr. Schwab, dr. Kotnik, Cilenšek. Erhatič, 1 K Gradišnik, Prelog, 50 v Jarmovšek, 20 v neimenovan. Skupaj 24.70 K C«lje XI. Dijaki slovenske gimnazije 11 K.
Proda se iz zapuščine umrlega Ivana Malusa
120 hektolitrov
izvrstnega rdečega in belega bizeljskega vina (Drenovec) po zelo ugodni ceni; kupci se vabijo v četrtek, 4. marca 1.1., ob 10. predpoldne na Sušici štev. 28, Bizeljsko. 135 31

Martin Kols«H
čevljar v Celju, Graška cesta
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnega obuvala za gospe in gospode, kakor tudi za otroke. Postrežba točna in solidna. — Cene zmerne. 62 12-2
• v
I
Pristna haloška vina 1908. izvrstne kakovosti od 32 — 40 vinarjev franko postaje Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec, Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje ! 83 10-4
Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi prideiki
ANTON KOLENC,
CELIE, Graška cesta It. 22 v lastni hiši in „Narodni dom",
priporoča c. gg. kolegom, č. gg. duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo z vedno svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajočim blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Kupujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho, kakor: jabolko, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstno žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme, krompir, bob, grah, bučna zrna, maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle, vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče. kadilo in olje za cerkve.	31 51-8
Postrežba toSna in solidna.
R. Dich
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—14
5URN9
in modno blago .: za obleke ::
priporoča firma
trornica za snkne
vHumpolcu na Češkem.
T?orniške cene. Vzorci franko.
112 50-7
Plača se za enkratno objavo......... .......60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat.................50 „
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 „
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v	znamkah)-
Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena	vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor.
UpravniStvo „Narodnega Dnevnika".
Nogavice
moške in ženske plete na stroj — nove tudi
pod plete	34 6-1
Jožefa Rom, Breg pri Celju it. 13.
Sadno drevje
visoko, nizko in močno, vrhove sadike (količe). ame ikansko rožje prodaja po nizki ceni Ant. Kupčič, ekonom, Ptujska gora,	32 2-2
Mi I inno ur za sosP°de in dame- nai-
ItIIIJUHG Ul natančneje reguliranih in repasiranih, z 3 letno garancijo razpošilja dunajska tovarna za ure, Hinko Weiss, Dunaj XIV., Pillergasse 1/184. Švicarska žepna ura iz nikia 5 K, lepa rem.-gloria srebrna ura z zapiajačo za gospode s tremi pokrovi samo 8 K, najmodernejša rem. ura iz elektr. zlata za gospode ali dame 10 K Ista z dvojnim pokrovom 14 K. Primerna verižica za gospode ali dolga za dame po 6 K. Budilke à K 2'90, zapestnice iz amerik. d>uble zlata 5—10 K. Razpošilja se proti poštiiemu povzetju. Zamena dovoljena.
Moderno urejena
briVmca V jVlaribor»
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba Cista, toöna in solidna. — Izdelujem tudi lasulje in kupujem lase. Spoštovanjem--
68 10 6 Ivan Bergles, brivec.
ViKtor Brie
slittar in piegar 4 Celju
SaVinsKa ulica stcV. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jili izvršuje solidno in po zmernih cenah.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17 GraŠka CeSta Št. 21. Telefon št. I7.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhili in oljnatih barv, firneža In karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblanerske, Kostrivniške slatine, Gieshiibler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače In ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, rnma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	5u-9
Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho poleriovko,
sardine, morske postrvi v olju itd Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Največja; in najcenejša, izbep
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
PnVOP t Predno si kupite nro, ■	• oglejte si mojo veli-
kansko zalogo pravih švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur. budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna,
Rafael Salmič
6 52—8
v Celju, ,Narodni dom'.
Editti narodni Krojač V jViariboru, ŠolsK* «lice 4
Jakob lfezjak
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek za
gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn. Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.
Poštne hran. račnn št. 54.366. - Telefon št. 48. -
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga s® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
oee
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o@@ dopoldne, o©©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se-obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih. ©©©©©
Cdino narodno
H prVa jtùuo3tajer:Ka (Saninosela
Stavbena in mnetna kamnoseška obrt s strojnim ::i	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, »hhajilnih miz, prižnic, lfropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
podjetje 4 Ccljn.
indiisMj$l(8 dražba.
dustrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po razno, vrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseli oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;;: lavanje napisov v iste. ;::

Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. (tosinovi hiši, Tegethoffova c. št. 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—8 Cene nizke. = Postrežba točna.
Grablje
dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja^ Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10 6
SSSSSSSS58SSS5
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganjarna, Celje.
24 17—
h j.
SINGER^
šivalne stroje
kopajte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ■^i'^w^. znamenja.
Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drngod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
I ci» i< I c «Tti i li a za Šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
Kaj
si tako obupana, soseda? — Kako ne bodem, ves denar sem izdala za obleke, pa sem še vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne ku-pnje v slovenski trgovini na debelo 1b na drobno
It. Stermecki
v Celju,
katera razpošilja vzorce, cenike in blago no vseli slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem.
Kupujte narodni kolek!
MMMMMMIMN

Kdor hoče dobre

travnike
in lepo živino imeti, ne pozabi gnojiti razun s Tomaževo žlindro tudi s
hojnitom
ali še bolje
s 40
kalijevo soljo.
Prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji „MERKUR", P. Majdič, Celje.
T0IFL0V TALANDA CEYLON-ČAi

Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mob Zatožnih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja naročila točno!
78 24-3
Cene nizke!

f
I Vabilo na
I.
* * i i ÌM . - Jàkg
i zbor
Glavne hranilnice m posojilnice Slov. Goric, ;t5:zS
pri Šent. Lenartu na Štajerskem
ki se vrši
v nedeljo, 7. sušca 190»,. Ob 10. uri predpoldne v zadružnih prostorih.
DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega sveta. — 2. Poročilo nadzorstva. —
3. Potrjenje letnega računa. — 4. Določitev števila članov upravnega sveta in nadzorstva ter njih izvolitev. — 5. Razdelitev čistega dobička.
K občnemu zboru imajo kot poslušalci pristop tudi neudi.
ODBOR.
136
m Zuezna trgovina m
Rotouška ulica 2 v Celju
Cek. rač. št. 75.221
Svoji k svojim!
RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikoslih. Molitvenike itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesta 3 « Celju Sdiillerjeua ccsta 3
Svoji k svojim!
T.
Zvezna tiskarna v Celju
Schilierjeva cesta it. 3.	Cek. račun £t. 75.222.
-ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba
vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine - brez učinka romajo navadno vsled poiuanjkniija časa nepre-US čitane v koš. Sleherni ki ti» upošteva, in deluje dosledno v tem smislu, ziimnre vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. OOOOOOOOOOOOO&O Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tndi opremljena z brzotiskniiiii stroji najnovejše konstrukcije in zlairalnlinl pristrojl je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
U-jDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se M priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajoči!) del od najprlprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporncije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvaslim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. -Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne In obrtnike se najhitreje Izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
S
r
1
43 150—21
v Mariboru
se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muškatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo iz budjeviške pivovarne. Izborna kuhinja. Po latu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
Razširjajte „Nar. Dnevnik"!
mm»
mm
Posojila M VINKO KUKOVEC
J	tj stavbni podjetnik, koncesijonirani te-
gg. državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6% ter 20% letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno samo za povrnitev gotovih stroškov, tvrdka
H. Wosahlo, zastopnik bank v Olomucu. (Priložite znamko!) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 52—8
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster^ lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-9
Kupujte narodni kolek!
GF-
SIISIIS
EIE
sili
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje
L
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnfm požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se iffTtfActilforclfe ftfattilfttrt Pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
HramilllU a|i varovance in zahtevajte pri sodiščih, » * v. . t|«*9«fiftllrA da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v	RTaWliUW.
;56 52—7
Ivan Maraks
izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, pošta Žalec
priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno
v zalogi	70 10-6
ogljenčevo kislino.
Slovenski gostilničarji, pozor!
CIaivaviiiSÌ Kupujte vžigalice ^jlOlf BUČI ■ družbi sv. Cirilaii
v korist in Metoda!
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
	M---s-----—---1	|
I 1	■ ------ 1 POSOJILNICA V CELJÜ Telefon štev. 22. V lastni MŠi „Narodni dom". Telefon štev. 22.	
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
)(acl 6 milijonov Kron Hranilnih Vlog
47 52-6
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/270. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osohni ali hipotekami kredit proti 6%, S1/2°U in 5°/o obrestovanju.
Jtad M000 Kron rezerVn. zabada