Poštnina plačana ▼ SO+ovlnL Leto IX flev. ZZ5. j • 6>-v uumiani, v HM 5. oktotro HZ). Cena Din V f/baja vsak dan popoldne, IzrzemJi nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Irserarni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno V Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 430.— Din. UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knallova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Dr Ninko Peric izvoljen za začasnega predsednika Kljub formalnemu značaju je bila seja napeta in viharna. — Neprijetna situacija za klerikalce. — Demokrati kot rezervirani opazovalci. — Prvi skupen nastop SDS in HSS. — Beograd, 5. oktobra. Ob velikan* ski pozornosti vseh političnih krogov se je danes dopoldne sestala Narodna skupščina k svoji prvi seji. Kakor je bilo pričakovali, je bila seja, če tudi je šlo zgolj Z4 formalnosti, zelo vihar* na in }c ?nova pokazala, na kako trhlih nogah sloni Vukičevičev režim. Izid današnjega glasovanja se ne more smatrati za merilo faktičnega razpolo* ženja Narodne skupščine, ker je to glasovanje le rezultat začasnega dogo* vora mcl rčd'kaJi iti demokrati. Na drugi strani pa se je že danes jasno pokazalo, da bo razpolagal demokrat* ski blok s 'ako ogromno večino, da bo njegevi pozicija v parlamentu trajna in trdna. Poslanci so se že pred napovedano uro začeli zbil ati v skupščinskih pro* štorih. Opozicija je zasedla levico, de* irokrati sredino, radikali pa so se pla* sira'i ra desnici. Klerikalci so se men* da že v znak oredstoječe fuzije oome* šali med radikalne poslance. Že pred otvoritvijo seje so letele iz opozicije zbadljive opazke zlasti na račun kleri* kalcev. Seja je bila kmalu po 9. otvorjena. Posl. Kobasica je nredlasal kot sta> /ostnega predsednika radikalnega po* »I Jovo Seliča. Stepan Radič je proti temu ostro protestiral, nanašajoč, da je najstarejši poslanec radičevec Basa-rič. Ne glede na ta protest pa je Selič zavzel predsedniško mesto in med ogorčenimi protesti opozicije imel kratek nagovor, želeč Narodni skupščini uspešno delovanje. V smislu poslovnika je nato predlagal za tajnike poslance Popovića, Zarića, flodžarja in Ba-činiča. Med hrupnim protestom celokupne opozicije so tajniki zavzeli svoja mesta, na kar so poslanci pc poimenskem pozivanju izročili svoja poobla- stila. Ko je izročil svoje pooblastilo ljubljanski poslanec dr. Kraniei, mu je prirejala opozicija navdušene ovacije ter klicala napredni beii LJubljani. Ko so skušali klerikalci nekaj ugovarjati, je skoraj vsa opozicija nastopila proti njim in zlasti zemljoradniki so z žgočimi medklici žigosali klerikalno brez-značajnost in dvoličnost. Ko so predajali svoja pooblastila kle-rikal. poslanci, jih je opozicija ironič" pozdravljala. Posl. Kokanovič jim je zaklical: »No, sedaj, ko ste se prodali radikalom, je vendar tudi konec vašega krščanstva IŽivio Rim!« Po izvršeni predaji pooblastil je predsedujoči odredil desetminutni odmor v svrho razgo* vora o kandidaturah za skupščinskega predsednika. Med odmorom so vukičevičevci znova oblegali posamezne radikalne poslance in jih rotili, naj g'asujejo vsi za vladnega kandidata dr. Perica. Po zo-petni otvoritvi seje se je takoj prešlo na glasovanje. Skupno je glasovalo 308 poslancev. Za dr. Ninka Perica je bilo c-ddanih 206 glasov, dr. Pasarič je do* bil 90 glasov, 12 glasovnic pa je bilo praznih. Za dr. Perica so g'asovali radikali, klerikalci, Nemci in demokrati, za dr. Pasariča pa v smislu predhodnega sporazuma HSS in SDS doc i m so prazne glasovnice bržkone oddali paši-čevci. ki so hoteli tako že na prvi seji demonstrirati proti Vukičeviču. Splošno se je opazilo, da so se demokrati pri vseh spopadih med opozicijo in vlado ves čas držali strogo nevtralno, kakor da se jih nič ne tiče. Sea je bila nato ob 10.30 zaključena in prihodnja do'očena za jutri dopoldne ob 10. uri. Na dnevnem redu jutrišnje seje je samo volitev verifikacrjskega odbora. Zakol so »Kroti glasovnu za dr.Por ti Situacija še ni zrela za prelom. — Z glasovanjem je odločitev samo odgođena. — Davidovićev referat na skupni seji Demokratske zajednice. — «Vreme» o kritičnem položaju vlade. — — Beograd, 5. oktobra. Danes dopoldne io imeli še pred sestankom Narodne skupščine svoje seje poslanski klubi SDS. DS, HSS in zemljoradniki. Pred sejo Narodne skupščine se je vršila skupna seja poslancev DS in Imo. O tej seji je bil izdan komunike, v katerem se naglasa, da se je na tej seji razpravljalo o izvolitvi začasnega predsednika Narodne skupščine. G. Davidović je po daljšem govoru razložil položaj in obvestil poslance o svojih včerajšnjih razgovorih z gg. Pribičevićem in Radićem, nato pa razložiL zakaj je potrebno, da poslanci demokratske zajednice glasujejo danes še za radikalskega kandidata dr. Perica. On kakor tudi ostali govorniki so izrecno naglašali, da tega glasovanja nikakor ni smatrati za prejudic za volitev stalnega predsednika glede česar ima demokratska zajednica popolnoma proste roke. Delegatje za pogajanja s SDS so poročali o včerajšnji konferenci in ugotovili, da te akcije današnje glasovanje v Narodni skupščini ne bo niti najmanje tangiralo. Demokratski poslanci so po seji Narodne skupščine naglašali, da jim je bilo glasovanje za radikalskega kandidata zelo mučno, da pa temu ne pripisujejo nikake važnosti, ker gre le za začasnega predsednika. V ostalem pa so Dovdarjali, da se bo položaj že ob priliki razprav v verifikacijskem odboru razčistil in da se bo že tam pokazalo resnično razpoloženje Narodne skupščine, ki je za g. Vukičeviča vse prej kakor ugodno. Mnogo komentarjev je vzbudila konstatacija današnjega »Vremena«, ki piše, da so prišli demokratski ministri v tako mučen položaj, da bodo v najkrajšem času morali podati ostavko, če bi med tem g. Vukičevič ne podal ostavke celokupne vlade. Ostavka demokratskih ministrov, naglasa »Vreme« bi bila logična posledica ustvaritve demokratskega blcfcva. Ponesrečena revolucija v Mehiki — Newyork, 5. oktobra. Po Še nepotrjenih vesteh je izbruhnila včeraj v Mehiki velika revolucija. Vesti ni bilo mogoče kontrolirati, ker so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze. Proti večeru je dospela edino uradna vest, da je predsednik Calles razglasil obsedno stanje. Po drugih vesteh se bije med vladnimi četami in uporniki velika bitka pri Pueblu. Železniški promet je v vsej državi ustavljen. — Newyork, 5. oktobra. Mehiška vlada je izdala danes uradni komunike, v katerem naglasa, da je upor udušen. General Serano, ki je vodil pokret revolucionarjev, je bil vjet in od preke-ga soda obsojen na smrt. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. V vsej državi je uvedena stroga cenzura in je tudi kabeljski promet med Mehiko in Ameriko podvržen najstrožji kontroli. Parlament se je danes sestal k izredni seji, na kateri je razpravljal o nadaljnjih ukrepih proti revolucijonarjem. Vsi oni poslanci, ki so simpatizirali in podpirali uporne generale, so bili iz-kl jučeni iz parlamenta. Nesreča prekooceanskega letalca Levina Rim, 5. oktobra. Včeraj je nameraval ameriški letalec Levine na svojem letalu >Mis Columbiac poleteti iz Rima v Beograd. Ne daleč od Rima nad posestvom Mussoli-nija pa je nastal v motorju defekt in je letalo s precejšnje višine strmoglavilo na tla. Pilot in njegov spremljevalec sta ostala nepoškodovana, pač pa je letalo skoraj popolnoma uničeno. Levo krilo in propeler sta zlomljena. Levine se je z avtomobilom vrnil v Rim, kjer bo počakal, da letalo popravijo, na kar poletel v Beograd in Bukarešto. VELIKA ŠKODA OD POPLAV V NEMČIJI — Berlin. 5. oktobra. Saški zbor je ce-nH škodo, ki so jo povzroČHe poplave v Erzeebirgu, na 13 milijonov mark in je tel oenftvi primemo določil podporo vsem prizadetim. Popolno soilnsje meti h. Douidouitem, Priblćevfćem in Rod tem Iz taktičnih razlogov je bila odgođena zrušitev današnjega režima in radi tega odgođena tudi formalna fuzija obeh demokratskih strank. — Beograd. 5. oktobra.- Včerajšnji dan je s svojimi političnimi senzacijami mnogo doprinesel k razčiščenju položaja. Danes se vidi vedno jasnejše, da se pojavljajo konture dveh front: združena demokracija in radikal ski blok. Vse kaže, da stojimo na pragu popolnega preokreta v politični situaciji. Dogodki včerajšnjega dne so se razvijali z veliko naglico in vsi poslanski klubi so sprejeli konkretne sklepe o svoji nadaljni taktiki. Tekom včerajšnjega dne so ^e konstituirali tudi klubi SLS. IMO, HSS, zemljoradniški in radikalni. Radikali so pripravili tudi teren za fuzijo s SLS ter pustili nezasedeno mesto enega podpredsednika in mesto enega tainika. Glede izvolitve začasnega predsednika Narodne skupščine so demokratje sicer pristali na kandidaturo dr. Perica, niso pa hoteli prevzeti nikakih obveznosti glede volitve defirtitivnega predsednika. V političnih krogih se to tolmači tako, da smatraio demokrati, da bo do trkrat že izvršeno ujedinjenje obeh demokratskih strank in definitivno ustvarjen demokratski Mok. Ta načrt ie dobil svoj tzr*z tudi že v sporazumu med SDS in HSS. ki sta postavil] za začasnega skupščinskega predsednika skupno kandidaturo. — Beograd, 5. oktobra. O včeraj š* njem sestanku ofhijel. delegatov SDS in DS v svrho podajanja glede ujedi* njenja obeh strank, ki je trajal od 11. do 11.30, je bil izdan sledeč komuni* ke: »Na prvem sestanku delegatov de* mokratske stranke in samostojne de* mokratske stranke so bila določena vprašanja, o katerih se bo moralo raz* pravi jati vsaj še na eni ali dveh se* jah. Šele nato se bo sk'epalo o teh vprašaniih in nadaljevalo postopanje za nrh rešitev ter predTož'li sklepi v odobritev poslanskima kluboma obeh strank.« Konferenca se je vršila v zelo pri* jateljskem tonu in na obeh straneh se naglasa, da bodo vsa nerešena vpraša* nja razčiščena najkasneje v par dneh. V političnih krogih vlada preDričan ie. da bo formalna fuzija obeh strank v najkrajšem času izvršena in da je bila sedaj odgođena le zato, ker je gospod Davidović mnenja, da danes še ni ugoden trenutek za prelom z Vukičevi-ćevim režimom. V tem pogledu soglašata z g. Davidovičem tudi gg. Pribi-čevič in Radič, ki sta mu izrazila popolno zaupanje, dasiravno sta vedela, da bodo demokrati g'asovali za dr. Perica. — Beograd, 5. oktobra. V politični javnosti se tudi danes mnogo govori o včerajšnjih sestankih med g- Radičem in gg. Pribi-čevičem in Davidovičem. Po včerajšnjem dopoldanskem posetu g. Radića v klubu SDS je g. Pribičevič popoldne vrnil g. Radiču posel v klubu HSS. Tudi ta sestanek je trajal nad eno uro in sta oba politika po razhodu zagotavljala novinarjem, da je dosežen sporazum glede vseh aktualnih političnih problemov. G. Prib!čevič je nato po-setil v demokratskem klubu g. Davidovima in konfeTiral ž njim nad eno uro. Po tej konferenci sta sicer gg. Davidović in Pribičevič odklonila novinarjem podrobnejše izjave o vsebini svojih razgovorov, ugotovila pa sta soglasno, da je bilo doseženo v vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala popolno soglasje. Posebno pozornost pa je vzbudila izjava g. Radiča, ki jo je v njegovem imenu prečita! novinarjem tajnik kluba HSS posl. Ba-činič. V tej izjavi naglasa g. Radič, da so današnji razgovori med njim in gg. Pribičevićem in Davidovičem dovedli do popolnega sporazuma in da se lahko g. Davidović odslej smatra za predsednika demokratskega bloka in za predstavnika demokratske večine v Narodni skupščini. Na koncu po-vdaria, da se bodo rezultati tega sporazuma pokazali že v par dneh in da je smatrati demokratski blok za izvršeno dejstvo. IMim Zanimiv odstavek iz referata g. Vukičeviča na prvi seji radikalnega kluba. — Blejski pakt vsebuje točno določbo o vstopu SLS v radikalno stranko. — Beograd, 5. oktobra. Dočim klerikalci v Sloveniji skrbno prikrivajo vsebino blejskega pakta, ki vsebuje tudi določbo, da mora SLS po volitvah likvidirati kot samostojna stranka in se fuzionirati z radikalno stranko, se v Beogradu o tem zlasti zadnje dni mnogo govori. Govor g. Vukičeviča na seji radikalnega kluba potrjuje, da bo že v prihodnjih dneh konec politične samostojnosti SLS in da bodo postali poslanci dr. Korošca že v prihodnjih dneh sestavni del radikalskega kluba. G. Vukrčevič je na včerajšnji seji naglasil, da je sklenil sporazum z dr. Korošcem, takozvani blejski pakt v cilju, da osigura radikalni stranki močnejšo pozicijo. »Vedel sem, je naglasil g. Vukičevič, da bo prišlo do demokratskega bloka in sem smatral zato za svojo dolžnost, da ojačim radikalno stranko. To je glavni cilj blejskega sporazuma. SLS se je v tem paktu obvezala, da priznava Vidovdansko ustavo In se je s tem odpovedala vsaki misli na avtonomijo. Da se to manifestira tudi na zunaj, je bil sklenjen nadaljni dogovor, da se oba kluba spojita v enoten klub, ki bo imel skupno predsedstvo in skupni klubski odbor, tako da bo tvoril enotno parlamentarno celino. To se bo izvršilo v prihodnjih dneh, ko se bo o tem tudi podrobnejše sporazumel z g. Korošcem.c Da se vresnici pripravlja fuzija klerkal-cev z framazonskimi radikali, dokazuje tudi dejstvo, da je radikalni klub pri konstituiranju pustil nezasedeno mesto podpredsednika in mesto enega tajnika, ki sta rezervirani za klerikalce. Osnovanje demokratskega bloka sili radikale, še boli pa slovenske klerikalce, da se stope v radikalno stranko, ker bi ostali v nasprotnem slučaju popolnoma izolirani in za večne čase potisnjeni v brezpomembno opozicijo. Letalski miting v Zagrebu — Zagreb, 5. oktobra. Odbor tukajšnjega Aerokluba je sklenil, da priredi v nedeljo 23. t. m. velik letalski miting na aerodromu v Borongaju. Za organizacijo mitinga je izvoljen poseben odbor. AerokJub je tudi razmotrival vprašanje, ali naj se povabi na miting kak inozemski letalec akrobat, predvsem gospodična Plamville iz Pariza. Končno ie bilo to vprašanje negativno rešeno. Da se vrši miting tako pozno, je vzrok temu, ker se sedaj vrše pri nas veliki zračni manevri. ZOPET PREKOOCEANSKI POLET — Nordenev, 5. oktobra. Včeraj popoldne je startalo letalo »Junker« za prekooceanski polet. Aeroplan vodita pilota Loo-se in Starčke. V letalu se nahaja razen obeh pilotov še troje potnikov, med temi o /a sebe podpisali ko« l^ktivno pogodbo in so pri njih pomočniki delali. Ker pa je tO ogrožalo uspeh stavke, so stavkujoči sklenili, da ustavijo delo tudi v teh ( bratih, dokler ne bo tlost/cn po« stavi jeni cflj in oJ v Neb mojstrov podpisana kolektivna pogodbe. Delavska /borni« ca je po svojih uradnih organih pričela z intervencijo ter so se danes nadaljevali /e včeraj tteefj ra/^uvori s sravkujočimi v lokalih v Gradišču. DZ je nameravala za« prositi za intervencijo velikega /upana, ki pa je na dopustu Zato se ho DZ ohrnila na vladne:1;«, komisarja na magistratu, da —168.79, Efekti: 7% invest. posojilo 1921 &4 —85, 2%!uikov. Prepričani smo, da ogromna večina naše javnosti to stanovsko zborovanje iskreno pozdravlja in ga spremlja z odkritimi simpatijami. Na privatnih nameščencih je sedaj, da s čim številnejšo udeležbo na svojem zborovanju tudi s svoje strani pokažejo svojo solidarnost in svoje trdno voljo, da si izboljšajo svoj položaj. Privatni nameščenci imajo cel niz perečih vprašanj, katerim morajo posvetiti vso svojo pažnjo in skrb. Gre za ureditev delovne- lean de la Hyre: 21 500 Roman. — Imenitno! — se je zasmejal d Al-baniac. — Vsak naj si izbere po svoji volji datum in kraj rojstva. In ne pozabite, da smo prispeli vsi štirje iz Padove. — Tudi imena moramo prikrojiti ta-Ko, da bodo pdgovarala italijanskim priimkom. — In ne pozabimo* vpisati v potne liste takoj nove priimke. — Res je. — Zadeva postaja zabavna, — se je oglasil d'Albaniac. — Samo da bi centralni policiji ne prišlo na misel informirati se o nas v Padovi. — E! — je pripomnila Leticija. — riskirati malo več ali manj je pač vseeno. — Vsekakor moramo izpolniti te normalnosti, sicer nas takoj po odhodu iz hotela aretirajo. «^ Potegnili so iz žepov padovanskim redarjem zaplenjene potne liste in jih izpolnili. D'Albaniac je pritisnil na gumb. ki mu ga je pokazal vodnik. Začul se je glas zvonca. — Giovanno d'Albagnio, privatni detektiv, rojen 15. anuarja 3202 v Rimu, prispel iz Padove, italijanske države. — Moricio Forcluso, privatni detektiv, rojen v Neaplu 18. marca 3204, prispel iz Padove, italijanske države. Leticija je prestrašeno vzkliknila in pokazala na odprtino v steni, v kateri se je zasvetil objektiv fotografskega aparata. — Fotografirajo nas! — je zašepetal d'Albaniac. Vsi štirje so se instinktivno obrnili. Od vseh štirih strani so zijale odprtine telefotoaparatov. — Imenitna naprava! — Pozor! — je zašepetal d'Albaniac, — nikar se ne čudite. Nadaljujmo. G. de Gleve, vi ste na vrsti. S povzdignjenim glasom je Leticija spregovorila: — Vittore Cleveso. posestnik, rojen 4. julija 3212 v Rimu, prispel iz Padove, italijanske države. Zadnji se je oglasil Faulton: t- Eduardo Fultoni, privatni detektiv, rojen 17. decembra 3203 v Milanu, prispel iz Padove, Italijanske države. D'Albaniac je znova pritisnil na gumb* In zopet'je zapel zvonec. Zveza ga časa, za starostno in brezposelno zavarovanje, za trgovsko boiniSko blagajno, za anglefko soboto itd. Jasno ie, da teh vprašanj ne bomo rešili čez not, zlasti ne danes, v časa hode gospodarske krize. Imeti pa moramo ta cilj stalno pred očmi in zavedati se moramo, da ga bomo dosegff le, ako se bomo zanj borili. Zato manifestirajmo, privatni nameščenci, za svoje zahteve in svoje pravice! Privatni nameščenec. Za žensko volilno pravico (K shoda 9. oktobra v Mestnem domu.) Ljubljana, 4. oktobra Kljub zasmehovanju z ene in omalovaževanju z druge strani zavzema žensko vprašanje vendarle vedno širše dimenzije tudi v naši državi, ki bo morala kmalu slediti drugim naprednim državam ter pričeti tretirati to vprašanje kot eno najvažnejših socijalnih vprašanj današnje dobe. Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da so žensko vprašanje ustvarile ambicijozne eman-cipiranke; to vprašanje je marveč produkt razvoja gospodarskih prilik, vsled katerega je bila žena primorana zapustiti tako zvano domače ognjišče in stopiti v življenje, v boj za delo in plačilo. Razumljivo je, da je ta boj za ženo težak, ker je gospodar situacije moški, ki mu v tem boju seveda odpade vsa pcilitura »kavahrstva«. Zato so ji tudi tedaj, če je sposobnejša kakor moški — zaprta vsa pota na odločujoča, samostojna mesta bodisi v privatni ali državni službi. Ona je vedno na stališču podložnega, a bo tudi ostala, dokler se ne bo zavedla krivic, ki se ji gode v javnem, a tudi v družabnem življenju. Zato je naravnost neodpustno skrajno nerazumevanje, ki ga opažamo večkrat pri izobraženih ženah glede na vprašanje ženske enakopravnosti, dasi se same preživljajo in torej na lastni koži občutijo svojo brezpravnost A tudi žene, ki ne okušajo po službah dobrot samostojnosti, nimajo vzroka prezirati modema ženska stremljenja za dosego enakopravnosti, kajti lahko se primeri, da bo taka žena iskala zaščite pred* zakonom, in videla bo, da je zakon konstamten zaveznik moškega, kar je pač čisto naravno, saj ga ie ustvaril — moški Ali je kaj bolj naravnega, kakor zahteva: za enako delo enako plačilo, za enake dolžnosti enake pravice? Toda če bomo čakale, da nam bodo te pravice dali drugi, bc»mo čakale zaman, četudi jih imajo vse stranke v svojih programih. Priboriti si jih moramo same, kakor so si jih priborile žene Anglije, Amerike, Nemčije in drugih držav Izkoristiti moramo vsako priložnost, da manifestiramo za svoje zahteve. Taka prilika je sedal ob pričetku zasedanja nove skupščine za*o se zberemo žene vseh prepričanj In stanov v nedeljo, dne 9. oktobra ob S. popoldne v Mestnem domu v Ljubljani, da povemo svoje zahteve, ki jih v posebni resoraclji prekorimo Narodni skupščini. Pripravljalni odbor. Prosveta Pevski večer g Šimenca Po dolgem presledku nas je sinoči vendar enkrat obiskal zagrebški tenorist g. Šimenc, ki je naši oporni publiki, kakor se je včeraj pokazalo, še vedno v najprijaznejšem spominu. Odpel je par davno znanih, domačih pesmic ter pet opernih arij, ki jih operna publika vedno rada slili. 0 programu torej, posebej pa še o koncertnem programu, ne moremo govoriti. Na vsak način pa bi na5a gledališka uprava zelo prav sto rila, ako bi se pobrigala, da pridobi Šimenca za redna gostovanja. Potegnil bo sigurno vsakokrat do vrha ljudi v opero, kajti lam je v prvi vrsti doma. Glasovno je Šimenc nekoliko napredoval. Z včerajšnjim svojim večerom je utrdil svoj sloves zlasti pri široki publiki, ki mu je prirejala navdušene ovacije. Žal pa je, kakor rečeno, njegov program tako ozek, da pri resnični koncertni, resni publiki ni mogel vzbudili uikakega zanimanja. S takim materijalom, kakor ga ima on, bi lahko storil naši jugo slovenski koncertni pesmi velike usluge. Ako bi g. Šimenc imel repertoar, kakor n. pr. g. Knittl (okoli 100 partij) ali Kovač (okoli 80) itd., bi bil lahko danes morda svetovno priznan operni pevec, kajti podlago za to ima v široki meri. Pevca je prav lepo spremljal na klavirju g. Neffat. Unionska dvorana je bila razprodana. s centralno policijo je bila prekinjena. — Gremo zajtrkovat? — je vprašal Fortclus. — Lačen sem tako, da mi kar kruli po trebuhu. — Pojdimo. D'AIbanac in Faulton sta vzela zavoje in odšli so iz sobe. Povsod so visele napisne tablice in letalci so lahko našli jedilnico. Bila je ogromna dvorana s steklenimi stenamL skozi katere je sijalo solnce. Pri mizicah, polnih kristalne in srebrne posode, ni bilo videti nobenega lakaja. Po dvorani se je rzprehajalo šest natakarjev v zelenih urriformah in mehkih šTcomjih, s kratko ostriženimi lasmi. Stregli niso, marveč samo nadzirali. D'Albaniac, Leticija, Fortclus in Faulton so sedli za mizico. V kotu je stala kristalna deska, na kateri je bilo petdeset slonokoščenih gumbov s številkami. Na mizi je ležal tiskan jedilni list. Pred vsako jedjo je bila številka, odgovarjajoča številki na kristalni deski — Kaj bomo jedli? — je vpraša! d'Albaniac. Na jedilnem listu so bila označena večinoma neznana jedila, vendar so pa nekatera spominjala na kuhinjo iz starih časov. Letalci so v svoje veliko začudenje izvedeli, da tudi novemu človeštvu teknejo mesne jedi. zelenjava, vi- OtToritev gledsiiike sesoae t ljubljanskem N&rodMSS gledališču. Ljubljanska drama otvori gledališko sezono 1927-28 v soboto, dne & oktobra, v dramskem gledališča z v pi molitvijo Shakespearj e ve komedije , katero je prevedel na naš jezik dramaturg g. Oton Zupančič. V komediji nastopi skoro ves dramski an s&mbel, rešijo vodi višji režiser, profesor g. Osip Šest Opera začne z rednimi predstavami par dni pozneje. V nedeljo pa se vprizori kot izven predstava Gounodova opera , v kateri bo gostovala ga. Slatin-Davidova, poleg nje nastopijo pa še ga. Medvedova in ga. Poličeva ler gjr. Ba-uovec, Holodkov in Rumpelj v glavnih vlogah. Režijo te opere ima kapelnik g. Ba-latka, ki delo tudi dirigira. Vstopnice se bodo prodajale od potka dalje pri dnevni blagajni v operi. Prijatelje našega gledališča opozarjamo, da sprejema gledališka uprava še vedno priglase za razpisane abonmaje in sicer tal-o 7a premierski abonma kaKor tu-H za redne abonmaje A. B, C in D. tttagajna posluje za prijavo abonentov dnevuu od 9—12 m od 3—5. v dramskem Tledn1!^?!! Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto dne 8- t. m. izvrstno uspelo Kraigherjevo dramo <Školjkav. na kar opozarjamo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopni'; v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Karnič-nik, Stari trg 18. Šport IX. Olimpijada Olimpijski dan v Ljubljani. Medsavezni odbor za IX. Olimpiado v Zagrebu, katerega Člani so vsi športni savezi v naši državi, je sklenil prirediti dne 16. oktobra v vseh športnih centrih nase države olimpijski dan, ki naj bo impozantna manifestacija celokupnega našega sporta in močna propaganda za olimpijsko idejo ter udeležbo naših izbranih na zimsko športni olimpiadi v St. Moritzu v Švici in vsesporlm olimpijadi v Amsterdamu. Odbor za propagando IX. olimpiade v Sloveniji s sedežem v Ljubljani namerava na ta dan s celodnevnimi športnimi prireditvami zainteresirati našo javnost za sportno-olim-pijsko idejo in položiti račune o dosedanjem delu naših športnih organizacij vseh športnih panog. Odbor je celodnevne prireditve razdelil v dva dela: propagandni in športni. V želji, da javnosti pokaže moč športnih organizacij, priredi dopoldne veliko manifestacijsko povorko, katere se morajo obvezno udeležiti vse športne organizacija korporativno. — Sprevod bo krenil po vseh važnejših ljubljanskih ulicah do Kongresne ga trga, kjer se vrši zbor povorke. Mogočna falanga kolone Auto-kluba priredi na tem mestu lepotno konkurenco avtomobilov, ki bo v veliki meri povzdignila propagandni značaj povorke. Lahkoatlelski podsavez priredi tik pred pričetkom povorke propagandni štafet n i tek po glavnih ljubljanskih ulicah, ki naj kakor v«ako leto, ludi ob tej priliki privabi na ulico vso ljubljansko publiko, ki simpatizira s športnim pokretom pri nas. Popoldan je rezerviran za razne športne prireditve, pri katerih bodo nastopili naj-odličnejši zastopniki raznih športnih panog v Sloveniji. oOba kolesarska pododbora: Ljubljana in Ljubljana-mesto priredita kolesarsko dirko s startom in ciljem v bližini igrišča SK Ilirije. Sodelovaje naših najboljših zastopnikov kolesarskega sporta v Sloveniji je porok, da bo ta dirka najzanimivejša v letošnji sezoni. Ljubljanski Hazena Podsavez priredi hazena tekmo dveh najmočnejših kombiniranih bazenskih teamov Ljubljane. Lahkoatletski Podsavez namerava v disciplinah: meti kopja in diska ter s štafeto 4X100 m pokazati javnosti napredek naših najboljših atletov: dr. Perparia, Stepišnika, Petkovška, Oreheka, Slamiča, Kovana itd. Tudi štafeta 4X100 m, v kateri se srečata stara rivala ASK Primorje in SK Ilirija, bo nudila mnogo zanimivih faz športne borbe. Višek popoldanšnjih športnih prireditev bo vsekakor tvorilo srečanje v nogometu med SK Ilirijo in ASK Primorjem. Ker je olimpijski dan namenjen propagandi za olimpijsko idejo in manifestaciji napredka celokupnega našega sporta, denarni izkupiček pa olimpijskemu fondu, poživljamo vse športne organizacije in društva, da z agitacijo med svojim članstvom in polnoštevilno udeležbo pri olimpijskem dnevu manifestirajo za udeležbo naših najboljših pri športni tekmi vseh svetovnih narodov, javnost pa naprošamo, da nam po svojih močeh nudi moralno in gmotno podporo. Odbor za propaeando IX. olimpiade v Sloveniji. — Medklubska Jubilejna kolesarska dirka. V nedeljo se vrši na progi Ljubljana— Vransko—Ljubljana km 100, medklubska kolesarska dirka. — Start izjemoma za to dirko točno ob 12. na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo, cilj po 15. na Dunajski cesli pri km 1.250. Prehodni pokal biv- no, kruh in sadje. Toda številke 40—50 so bile izločene v posebno skupino pod skupnim nazivom »Pilule in tablete«. Pred vsakim imenom je bila navedena količina redilnih snovi. Tako so bile pilule iz teletine enake 200 gr. mesa, pilule iz leče 100 gr. itd. Očividno so mnogi novi ljudje jedli po navodilih znanosti in dajali organizmu samo neobhodno potrebno količino redilnih snovi. Toda našim letalcem tak zajtrk ni dišal. Izbrali so si jajca v mehko, mrzlo meso. sir, sadje in 2 steklenici burgnnd-ca iz 1. 3215. D'Albaniac je pritisnil na gumb št. 6, odgovarjajoč burgundcu iz leta3215, potem pa na gumb 12, odgovarjajoč mehko kuhanim jajcem. Na gumb 12 je pritisnil štirikrat češ, da so potrebne štiri porerje iajc. Na desni strani mize so se tla odprla. Iz odprtine se je pojavila košara, v kateri sta bili dve steklenici ^im in krožnik s pozlačenimi kroglicami — kruhom. V višini mize se je podstavek ustavil od njega se je ločila jeklena roka, ki je prijela košaro in krožnik ter ju postavila na mizo. Takoj je podstavek znova izginil pod tla in odprtina se je zaprla, čez pol minute so prišla istim potom na mizo mehko kuhana jajca. Jedila so se avtomatično menjavala. Jed ie bila obilna in zelo okusna. Po |4p članov * Kluba slovenskih bicikli»tov Ljubljana 1887 ^ je razstavljen v trgovini Mafdič. Vsak klub naj sigurno določi po ti i Člane kot reditelje, enega sodnika in ene ca pomočnika k blagajni. Sestanek vsih g. funkcionarjev v nedeljo točno ob 11. v .Zvezdi , ter se prosi zanesljive udeležbe. — M» 1-klubski odbor. — Medklubska dirka, — Prijavljeni dirkači imajo* priti točno ob 10. uri dopolln' v gostilno Kačic na cilju. Razdelitev dirkalnih številk, ureditev prijavnine petem >kupni odhod i očno ob 10.43 na start v Zvezdo. Obvezno za vsakega dirkača. — Vodja dirkačev. — SK Ilirija. — Plenarna seja novci/, voljenega odbora se vrši jutri, v četrtek ob 20. uri v posebni sobi kavarne <:Evropa Prosi se polnoštevilne udeležbe. — Prt* i sodnik. eležmca KOLEDAR. Danes: Sreda, 5. oktobra 1927; katolni ni: Placid; pravoslavni: 22. septembri. Joka. Jutri: Četrtek, 6. oktobra 1927; katoličani: Bruno; pravoslavni: 23. septembra Zač. J. Krst. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: tEnfant terrible«. Kino Dvor: «:Florentinski goslač . DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec. Kongresni trg; Ust m . Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. Siska. Jutri: Sušnik. Marijin trgr; Kuralt. Go sposvetska c. Solnce zaide danes ob 17.35, vzide jutn ob 6.03 in zaide ob 17.33 Tržne cene v Ljubljani Današnji vsako prvo sredo v mesecu obi čajni tržni dan je bil izredno živahen. Nt živilski trg so pripeljali mnogo raznih jesenskih pridelkov, zlasti krompirja in z?l natih glav. Na trgu je danes bilo izredna mnogo gob in domačega kostanja, biln pa so tudi na prodaj prvovrstna domača jabolka raznih vrst, zlasti kanada. Cene so ostale od zadnjega meseca neizpremenjene. Pocenilo se je le meso I. vrste za 1 Din, a podražila so se jajca. Tudi slanina se je podražila za ca. 3 Din. Tržne cene so bile po ugotovitvah Iržnega nadzorstva začetkom tega meseca sledeče: I. Mesni izdelki. Goveje meso v mesnicah 19 (preje 20), na trgu: I 19 (preje 20), II. vrste 15—17, III 9—13, teletina I 22.5. II 20, prašičje I 25, II 20—22.50, slanina na drobno 25—26, slanina na debelo 24 (pr» je 23), mast 26—2S, šunka 30—35, prekajenn meso T 30—32.50, II 25—27.50, prekajen^ slanina 25—28, koštrunovo 13—14, kozli vina 20—22.50, hrenovke 32, polprekajen«-kranjske klobase 32—35. suhe kranjske klobase 50. II. Perutnina, divjačina in ribe. Perutnine je ua trgu razmeroma malo. Cene stalno. Večji piščanci 20—25, kokoši 25—35. peie-lini 30—35, race 25—35, domru-i zajri 1(> 30 po velikosti, divji zajci 35—50, polis'v jerebice 20—25. Divjačine je no trgu malo. Cene ribam so neizspremenjene. Ob petkih običajni ribji trg je slabo obiskan. III. Mlečni izdelki. Mleko 1 2.50—3, surovo maslo 44, čajno maslo 50—G0, jnai*ln 44. bohinjski sir 35, *irfek 10, par jajc 3.25 —3.50. V. Sadje. Trg je s sadjem dobro založe-1 Cene neizpremenjene. Jabolka I 6, II 5, III 2—3, luksuzne hruške 9, hruške I 8, II 6, 1 3—4, liter navadnega kostanja 2—2.50, Ju-tičeni orehi G0, ČeSplje 5^—6, suhe Češplje 10—12, suhe hruške 6—8. grozdje 6—14 breskve 4—8. VI. Mlevski izdelki. Moka št. 00 5.7.*> št. 0 5.50, št. 1 5.25, št. 2 5, št. 4 4.50, ;t I 4, kaša 6—7, jasprenj 6—10, jesprenjcek 12. koruzna moka 3—4, koruzni zdrob 3—4. pšenični zdrob 4.50, ajdova moka I 7, II 6 — 7, ržena moka 4.50—5. Fižol ribniČan f95, prepelicar 450, grah 430—500, leča 700—9sm. VII. Zelenjava in gobe. Na trgu m no mi domačih gob, cene različne, merica od I > -5 Din. Cene zelenjavi neizpremenjene. Glav« nata salata 3—4, endivija 3—4, ajserica .V -4, radič 2, pozno zelje 150, rdeče zelje 3—4, kislo zelje 4—5, ohrovt 2.50—3, karfiiol 10. kolerabe 2—3. podzemeljske kolerabce 1 »pinača 4—5. paradižniki 3—4. kumare 2— H, buče 2—3. lusčeni grah 12, stročii fižol 5—7, čebula 2—3, češenj 5—7, krompir ni debelo 1—1.50, repa 1, kisla repa 3.50—4 jurčki kg 10—12, korenje 1, petersilj 1—2. zelenjava za juho 1—2, zelena paprika 8. Knjige, brošure, časopise, vsakovrstne tiskovine za društva, trgovce, obrtnike, urade in denarne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani zajrtku so vzeli letalci dragocene zavoje in se vrnili v sobo 101. Skoraj istočasno je nekdo potrkal in na pragu se je pojavil vodnik. — Osem je ura. Želite v mesto? — Da, takoj gremo. Kako vam je ime? — Bera, — je odgovoril mož v sin^i livreji. — Dobro. Bera, ali ste naročili vodnika za predmestja? — Da, čaka vas na terasi. — Dobro. Spremi nas k starinarni, ki mu hočemo prodati star denar, po tem pa odvede g. CJevesa v predmestje, kjer mu bo pomagal iskati primerno vilo. Mi pa pojdemo z vami k policijskemu ravnatelju. — Razumem. Ali naj naročim d .j aeroplana? — Da. Izvolite za menoj. Bera je odSel iz sobe. Na hodniku je odprl vratca v bteu. in zaklical. — Dva aeroplana, enega s Štirim, sedeži Stirie potniki so stopili takoj za njim na avtomatično ploščo. D' Albaniac in Fortclus sta držala v rokah dva dragocena zavoja, v vsakem po pet tisoč lui-dorov iz 20. stoletja 20 Stev. ->26 iSLOVENSKI NAROD* dne 6. oktobra 1927. Strt d y Dnevne vesti. V, Ljubljani, dne 5. oktobra 1927. — Ministri v Beogradu. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi je bil v pondeljek v Topoli v avdijenci pri kralju. Kralju je poročal o delovanju naše delegacije v Ženevi na zasedanju Društva narodov. Hkratu je kralju poročal o tekočih zadevah svojega prosvetnega resora. Zvečer se je dr. Kumanudi vrnil v Beograd. Minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho je včeraj zjutraj prispel iz Sarajeva, kjer se je mudil deli časa, v Beograd. Na slavonski postaji v Garčinu je nameraval neki tolovaj ministra oropati. — Veliki župan na dopustu. Na tritedenski dopust v Dalmacijo je odšel veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Fran Vo-dopivec. — Izpremembe v ministrstvih. Za namestnika kabinetnega šefa prosvetnega ministra je imenovan Brana Todorović, dosedanji kabinetni šef ministra za šume in rudnike. Pomočnik ministra prosvete Dimitrije Magarašević je odšel na daljši dopust. — Geotnetrske zbornice. Glavni odbor Udruženja jugoslovenskih geometrov je izdelal načrt zakona o ustanovitvi geometr-skih zbornic. Načrt je predložen finančnemu ministru v ocVbrenje. — Nemški novinarji zapustili Jugoslavijo V pondeljek zvečer so nemški novinarji pod vodstvom dr. Pechla prispeli v Caribrod, od koder so se v prisrčnih brzojavkah zahvalili zunanjemu ministru in JNU za izkazano gostoljubje. Novinarji so se nekaj časa ustavili v Nišu, kjer so jih navdušeno sprejeli. Obžalovali so, da si ne morejo natančneje ogledati zgodovinsko važnega mesta. Novinarji so se tudi čudili naravnim krasotam Srbije in marsikateri staTl predsodki, ki vladajo v Nemčiji, so se razblinili v nič. V Nišu so dobili za spomin krasne steklenice z domačo slivovko, ki jo poneso v Berlin. V Caribrodu, na naši obmejni postaji, le bilo slovo zelo prisrčno. Nemški novinarji so se odpeljali iz Caribroda v Sofijo. — Sprejemi pri prosvetnem ministrstvu. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi sprejema stranke samo ob pondeljkih. sredah in petkih od 4. do 6. popoldne. — Redukcija političnih uradnikov. Že več dni zboruje v notranjem ministrstvu poseben odbor, ki razpravlja o redukciji političnih uradnikov. Na podlagi državnega preračuna in na zahtevo finančnega ministra bo 10% političnih uradnikov reduciranih. V prvi vrsti bodo reducirani uradniki s slabo kvalifikacijo, nezadostno izobrazbo in uradniki, ki so bili kaznovani. — Denarne nakaznice iz inozemstva. Ministrstvo pošte in brzojava ie odredilo, da se sprejemajo od 1. oktobra dalje denarne poštne nakaznice iz inozemstva do najvišjega zneska 5000 Din. Po poštnih nakaznicah je dovoljeno v inozemstvo pošiljati zneske do 1000 Din. — Višja pedagoška šola v Zagrebu. Radi stroge določbe v finančnem zakonu, da se učiteljem, ki posečajo višjo pedagoško šolo ukinejo mesečni prejemki, se je tudi na zagrebško višjo pedagoško šolo prijavilo izredno malo slušateljev v prvi letnik. Prijavljenih je le 20 kandidatov odnosno kan-didatinj. — Novi gojenci vojne akademije. V pondeljek je vstopilo v nižjo vojno akademijo v Beogradu 400 novih gojencev in so včeraj že dobili uniforme. Med novimi gojenci je tudi mnogo Slovencev. — Uradni poziv petošolcem državne realne gimnazije v Kočevju. Z brzojavno naredbo g. ministra za prosveto je redni pouk v tekočem šolskem letu zopet dovoljen. 5 poukom se prične v petem razredu v četrtek, dne 6. oktobra ob S. zjutraj. Pridite točno! — Ravnateljstvo. — Železniškim vpokojencem in vdovam ▼ vednost. Odbor društva železniških vpo-koiencev je na seji sklenil, da odslej ne bo dajal nobene informacije Članom, ki ne plačujejo redno članarine. Za take člane odbor tudi ne bo ničesar ukrenil. Članarina 2 Din mesečno je tako malenkostna, da skoraj več ne zadostuje za društveno delo-vanje.Društvo pa mora tudi od tega prispevati v centralni Savez za skupno delovanje. To naj vzamejo na znanje tudi naši zaupniki, ter odklonijo vsako posredovanje tistim, ki redno ne plačujejo članarine. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši O. oktobra v Mariboru v Narodnem domu. Vse delegate vabimo k udeležbi; Imeti pa morajo seboj poverilo svoje podružnice, da isto res zastopajo. Polovična vožnja je dovoljena. Skupno kosilo stane za osebo 17 Din in se je treba pismeno prijaviti v restavraciji Nerodnega doma v Mariboru. Popoldne se vrši velika ljudska veselica v korist C. M. družbe. 739/n — V Beogradu je dne 2 t. m. umrl g. Ivan Kelc, nadučitelj v pokoju, oče g. Ivana Kelca načelnika v železniškem ministrstvu, in g. Viljema Kelca, postajenačelnika v Škofji Loki. Pokojnik je dolga desetletja učiteljeval v Novi Štifti pri Gornjem gradu in igral ugledno vlogo v ondotni okrajni učiteljski organizaciji. Bil je odločno naprednega mišljenja, za to je imel opetovano ostre konflikte s političnimi nasprotniki, nred katerimi pa ni nikdar klonil. Pred leti ie stopil v pokoj in se nastanil v Kamniku. Ker je bil oduševljen Jugoslovan, je imel Beograd nanj veliko privlačno moč. 2elel ga je videti. Lani se je odpravil tjakaj. Življenje tamkaj mu je tako ugajalo, da se je končno odloči! ter se stalno nastanil pri svojem sinu. Pokojnika, ki je bil dolga desetletja zvest naročnik »Slovenskega Naroda«, so v pondeljek 3. t. m. položili k večnemu počitku na beogradskem pokopališču. Bodi vrlemu možu lahka bratska srbska zemlja. Njegovi spoštovani Todbini pa naše Iskreno sožalje. — Smrtna kosa. Danes je umrl v Ljubljani višji davčni upravitelj g. Vilko P r a -protnik. Vesten v službi, simpatičen in značajen v zasebnem Življenju je bil pokojni splošno priljubljen. Pogreb bo v petek ob treh popoldne iz Gregorčičeve ul. 7. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Senzacijonalen proces v Varaždinu. Pred varaždinskim sodiščem se je včeraj pričela obravnava proti razbojniku Ivanu Balažiču in njegovim tovarišem. Bilo je toliko prič ,komplicov in obtoženih, da je bila sodna dvorana pretesna in se je razprava vršila v mestni telovadnici. Razpravi je predsedoval državni pravdnik dr- Tropper, ki je nadomestoval predsednika sodbenega stola. Obtožene zagovarja 7 odvetnikov. Ba-lažiča so pripeljali v dvorano v okovih. Obtožnica obsega 40 tiskanih strani. Obtoženi so radi kraje, razbojništva, umorstva itd. Inkriminiranih je 47 dejanj. Balažič je vse svoje zločine priznal. Prvič je začel krasti 1 1919. Ta proces bo trajal 10—12 dni. Na zatožni klopi sedi 7 žensk in 30 moških. — Legitimacije za razstavo v Innsbmcku za znižano vožnjo po Avstriji in prost vizum se dobe pri *Putniku, Tourist Office« v Ljubljani, Dunajska cesta 1. 743/n — Pri revmatizmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah v kolkih, vdoru se grenčlca »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje izplakovanje prebavilne-ga kanala. Vseučiliške klinike potrjujejo, da je voda Franz-Josef zlasti v srednji in poznejši starosti izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 84/L OBLAČILA Me i. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. Iz Liubli —lj Novinarjem! V svrho razgovora o glavni skupščini JNU v Brodu in o stališču ljubljanske sekcije sklicujemo Članski sestanek za danes sredo, dne 5. oktobra 1927 ob 17. url v kavarni »Emona«. Ker je na dnevnem redu tudi vprašanje reorganizacije JNU In Je to vprašanje velike važnosti, pozivamo gg. kolege, da se polnoštevilno udeleže tega sestanka. — Odbor. —lj Povratek garnlzije z niauevrov. Včeraj popoldne se je ljubljanska garnizija, kompletno opremljena z bojno opremo, vrnila s petdnevnih manevrov, ki so se vršili v okolici Kamnika, odnosno na črti Trojane - Gornji grad. Manevrov sta se udeležili ljubljanska in celjska garnizija Celjski polk št. 39 pod poveljstvom polkovnika Jovana Naumovića je inrel nalogo, črto pri Troja nobenega incidenta in rudi obolel ni nihoe. Naši kmetje so povsod navdušeno pozdravljal vojsko ter so prinašali vojakom razno sadje in druga okrep-čila. —Ij Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odra. Uprava obvešča tem potom p. n. občinstvo, da se sprejemajo prijave za abonma v trgovini PeteT Šterk nasl. Miloš Karnlčnik, Stari trg 18. Vsak abonma je za 10 predstav (premier) in sicer je cena sledeča; Sedeži I—ni vrste Din 120, IV—VI vrste Din 100, VII—IX Din €0 in X—XI Din 60. Plača se lahko v dveh obrokih. Novi abonenti imajo prvo predstavo v soboto 8. trn. in sicer Dr. Kraigherjevo dramo »Školjka«. —lj Najdeni predmeti. V času od 16. do 1. oktobra je bilo najdenih prav malo predmetov. Pošteni najditelH so prinesli na policijo 130 Din gotovine .Našli so razne malenkosti Policiji hrani najdene predmete eno leto. Ce se lastnik ne prijavi, potem zapadejo najdene stvari najditelju. Zadnji čas je prejelo več poStenih najditeljev prav lepe nagrade. V železniških vozovih so v omenjenem času našli več moških in ženskih dežnikov, prazen nahrbtnik, več klo* bukov in čepic in končno panj čebel. Kdo je čebele izgubil, niso mogli dogna a. —H Izgubljene stvari. Neka* čudnega je, da v Ljubljani ljudje izgube izredno velike vsote, ki jih navadno potem ne dr>be več nazaj. V času od 16. septembra do 1. oktobra je bilo izgubljeno skupno za 4410 Din gotovine. Neka stranka je izgubila celo tri po 1000 Din in robec z m onog ra mom A. K. Izgubljene je bilo tudi več zlatnine in dru* gih dragocenih predmetov, — Ij 20 let pridnega in uspešnega dela praznuje danes tvrdka F. Lukič v Stritarjevi ulici. Gospa Anka Lukič je leta 1907. s pomočjo svojega dobrega in blagega soproga Frana Lukiča ustanovila skromno prodajalno konfekcije Pred škofijo. Neumor-nost gospe Anke ter izredno fin okus In smisel za lepoto damskih oblačil sta privabila kmalu elito našega ženskega sveta, tako da je bil lokal tvrdki že od začetka mnogo premajhen. Delo in trud sta bila blagoslovljena in ravno pred par tedni, torej po 20 letih, ie tvrdka preuredila krasne moderne lokale v Stritarjevi ulici. Že prvi dnevi v tem novem lokalu so pokazali, da bo tvrdka še le tu doživela svoj pravi razmah. Trgovina, kakor krasne izložbe, oziroma izložena oblačila imajo vedno občudo- valce in občudovalke in še več kupcev. Gospa Lukič lahko s ponosom zre na svoje delo In to tembolj, ker $1 Je vzgojila svoje sinove v finem in modernem trgovskem duhu. ki bodo znali sad 20letnega truda ohraniti in tvrdio dvigniti do slovesa, ki jI gre. Tvrdki čestitamo tudi mi. Gospej Anki pa želimo še mnogo let uspešnega dela! — Jan Kubellk, brez dvoma eden najslavnejših sodobnih vikinških virtnozov, ki si ie s svojo izredno občuteno in tehnično, do največie popolnosti izrazito igro osvojil ves glasbeni svet, bo koncertiral v Ljubljani v petek dne 14. oktobra v veiiki urionski dvorani. Podrobni spored objavimo v prihodnjih dneh, danes opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši v Matični knjigarni. — lj Dr. Pavle Avratnovlč se je vrnil z dopusta in zopet redno ordinira od 9 do 10 dopoldne in od 2 do 4 popoldne v Beethovnovi uiici št. 9 741/n — lj Posvečen je frančiškanske cerkve v Šiški. Včeraj na dan sv. Frančiška Asiškega je bilo na slovesen način izvršeno posve-čenje monumentalne frančiškanske cerkve v Spodnji Šiški. Akt posvetitve sta izvršila ob številni asistenci duhovščine škofa dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. Andrej Kar-Iin. Slovesnosti so prisostvovali mnogi Si-šenčani in vladni komisar mestne občine ljubljanske g. Anton Mencinger. Nekateri Šišenčani so izobeseli včeraj zastave. — li Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15. do pol 19. irre. 745/n — ljpodpornemu društvu slepih Wolfo- va 12 Ljubljana so darovali: v poščaščenje spomina umrlega Gd-a. Otona Fettlch-Frankheima Gd. Matija Delničar Din 100. Keglaški klub »Sloga« v počaščenje umrlega Tovariša Gd-a. Kovačeviča mesto venca Din 200. Vsem pl. darovalcem se v Imenu odbora kar najprisrčneje zahvaljuje društv. predsednik. — lj Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes v sredo 5. t. m. ob 1830 v glasbeni sobi moškega učieljišča. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje pisatelja br. Cerkvenika: »Socialistične stranke in naš pokret«. — Vstop je dovoljen slehernemu. — lj Kolo jugoslovenskjh sester v Ljubljani bo imelo redno od borovo sejo v četrtek 6. oktobra ob 3. uri popoldne. 742/n — lj V soboto 8. otvoritev plesne šole na Strelišču pod Rožnikom. 740/n — lj Vsakovrstne čevlje In copate dobite Po najnižjih cenah pri A. Gorše. Stari trg štev. 15. 111/L — lj Umrl je g. F. Chvatal, Prule 6. Pogreb se vrši v sredo ob 4. pop. iz državne -bolnice. 73S/n — lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg 11 je izposodila septembra 3337 strankam 12073 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. popoldne do M8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemSke, italijanske; francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira- Na razpolago tiskani imeniki knig ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. — 744/n — lj Češkoslovenska obec v Ljubljani. Vaclavskć posviceni v sobotu dne 8. t. m. v Sokol, dome na Taboru. Narodni kroje vitanv. PFijdte všicfmi a pf'vedte zname. 737/n — lj Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete, dobite po solidnih cenah pr! Franc Pavlin. Gradišče 3L 106/L —lj Razstava in uloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104-L —lj Vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 779, termometer 10.9 stopinj C. danes ob 7. zjutraj barometer 778, termometer 6 stopinj C .opoldne barometer 776, termometer 14 stopinj C. Hladno. —lj Brezobziren napad. Trgovski potnik Albin P. je v nedeljo zvečer šel iz gostilne pri Slepem Janezu na cesto ter tam zapazil dva avtomobilista. Mirno Ju je vprašal: »Kaj hočeta?« Avtomobilista pa sta ga začela pretepati in sta ga po glavi znamo poškodovala. Po napadu sta avtomobilista zdirjala s svojima avtomobilima proti Ljubljani. Očividci napada pa so si točno zapomnila obe avtomobilski številki in sicer štev. SI 1—554 in SL 731. Avtomobilista se bosta morala zagovarjati pred sodiščem radi telesne poškodbe. —lj Male tatvine. Carinskemu uradniku Janku Gnezdi je včeraj dopoldne tat odpeljal s hodnika glavne carinarnice že rabljeno, 500 Din vredno kolo. — V delavski baraki za Bežigradom stanujočemu zidarskemu delavcu Francetu Knezu je drzen tat odnesel 500 Din vredno delavsko obleko. Tatvine ie osumljen neki Bosanec. — Na dvorišču Mahnlčeve kavarne v Vodmatu je tat- ukradel s kolesa delavca Alojzija Preflja gumijasti plašč vreden 150 Din. — Ij Drobiž policijske kronike. Policija je včeraj imela obilo posla s tatovi in drugimi tolovaji Aretirala je nekega moškega, ki je osumljen umora svojega brata. Ker je zadeva še v preiskavi, ne moremo o zagonetnem umoru podrobnega poročati. Včeraj je policija zaprla kar sedem oseb, med njimi dve ženski radi kaljenja nočnega miru. Marička in Angelca sta po ulicah tako glasno prepevali in razgrajali, da so ju morali vtakniti v policijski zapor. Zaprli so tndi 4 tatove. Prijavljenih je 5 manjših tatvin, med drugimi tatvina reklamnih desk. Najdeno je bilo novo kolo, ki je bilo najbrž u-kradeno. Štirje ponočnjaki so razgrajali po ulicah, zato prejmejo primemo nagrado od poHcfJskega komisarja. Vozniki imajo večni boj s cestnopoHclJskim redom. Danes je prijavljenih 1 voznikov. u— Kopališče Tabor pristopno javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19., ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice Konec potovanja na Dunaj Ljubljana nudi najlepše, naj moderne j« šc modele v plaščih, kostumih in oble« kak, toda samo v elitni izberi modelov pri tvrdki FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica._ Iz Celja — c Mestno gleadlišče. Danes v četrtek se otvori sezona 1927/28. Vprizori se Cankarjeva drama »Hlapci«. Na predstavo občinstvo ponovno opozarjamo. c Jugoslovenska Matica v Celju priredi v soboto 8. t. m. spominsko akademijo ob priliki .obletnice plebiscita na Koroškem. Akademija se bo vršila ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. — c Tedenski Izkaz mestne klavnice. V tednu od 26. septembra do 2. oktobra se je zaklalo: 6 konj, 23 volov. 23 krav, 4 tellce, 32 telet in 43 svinj. — Uvozilo se je: 667 kg govedine, 1366 kg teletine in 93 kg svinjine. Iz Maribora — m Za odpravo nedostatkov v tujskem prometu. Zveza za tujski promet v Mariboru je v svojem uradu na Aleksandrovi cesti izložila posebno knjigo za pritožbe, da na ta način omogoči občinstvu, da iznese na merodajnem mestu svoje pritožbe. Zveza za tujski promet bo vsako pritožbo preiskala in skušala kritizirane nedostatke odpraviti. Občinstvo pa se naproša, da se pridno poslužuje te knjige in tako aktivno sodeluje pri odstranitvi nedostatkov v tujskem prometu. — m Ukinitev carinarnic ob avstrijski mejL Kakor smo že poročali, je finančni minister odredil ukinitev cele vrste carinarnic in carinskih ekspozitur. Med drugimi je ukinjena tudi carinska ekspozitura v Št. flju, pri Sv. Kungoti in na Sladkem vrhu ob avstriiski meji. Med obmejnim prebivalstvom vlada radi tega ukrepa veliko razburjenje, ker bo moralo sedaj radi vsake malenkosti hoditi na carinarnico v Maribor, kar pomeni za prebivalce iz Apaške kotline izgubo celega dne. Poleg tega pa je bilo tudi pri mariborski carinarnici, ki bo na ta način še bolj obremenjena, kakor, doslej, reduciranih več uradnikov. V trgovskih krogih, ki so se že sedaj pritoževali radi prepočasne carinske manipulacije, vlada razumljivo ogorčenje, ker bo imel od tega škodo le poslovni svet, država pa ne bo ničesar pridobila, nasprotno pa ukinitev obmejnih carinskih ekspozitur !e pospešuje tihotapstvo. — m Beg pred fašisti. Mariborska policija je prijela dva nesrečna Italijana, ki sta hotela brez potnih listov preko meje. Pri zaslišanju sta priznala, da sta pobegnila z Reke iz strahu pred maščevanjem fašistov. Mariborska policija je oddaia oba policijski direkciji v Ljubljani, ki vodi nadaljno preiskavo. Ni namreč izključeno, da sta »begunca« fašistovska špijona. Stikanje okrog meje je namreč skrajno sumljivo. — m Nov dnevnik v Mariboru. Dosedaj kot tednik izhajajoče nemško pisano glasilo jugoslovenske socijalne demokracije v Mariboru »Volksstimme« prične v kratkem izhajati kot dnevnik. Tako bo imel Maribor tri dnevnike, poleg tega pa se potegujejo za naklonjenost Mariborčanov tudi še »Jutro«, »Slovenec« in zagrebški »Morgen-blatt«, ki imajo v Mariboru svoje podružnice. .— —Gospodarstvo Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV četrtletju I 1927 (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t. L morajo vsi posestniki hiš v ljubljanski in mariborski oblasti vložiti sami ali po svojih namestnikih prt pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana poslopja za zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobe brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in uradih. II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promM knjigo opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1927 do 30. oktobra 19-J7 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na fri*> jo dolžnost ali s posebnim pozivom tli z javnim razglasom ter z zapretilom uradno o<«»-ne in rednostnih glob. Kdor vloži M*;ruil no prijavo, izbruhi pravico pritožbe. III. Davek na saslutek telesnih delavr«*\. Delodajalci, ki odpremljajo pobran-* zneske z mesečnimi seznami, *o dolžin odpre-miti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, deiolajaki, l;i odpremljajo pobrane zneske s eetrtletoirui izkazi, pa tekom 14 dni po preteku fwfaf I četrtletja, to je do 14. oktobra 1927. IV. Davek na -službene prejemke privatnih namešeenrev. Za plačilo tega davka, uvedenega s ilo-nom 79., točka VI. finančnega zakona za 1. 1927./28., jamčijo službodajalci, ki mmcjp davek odležati od prejemkov pri »zplačrva-nju. Pobrane vsote morajo oddati s vostb-nim pregledom v dveh izvodih rri>l«»jntrtl«vje >927 Uu ej do dne 14. oktobra 1927. V. Dospelost direktnih da* kov. Dne 1. novembra 1927 dospo v plačilo \>i direktni davki za IV. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izto, m-jo, ako niso plačani v 14. dneh po dosjieio-sti. Pri prepoznih plačilih smejo zaračunan poleg 8 % zamudnih obresti še stroško rj opomin 1 p od vsakega dinarja dolžne^;? državnega davka. VI. Dopolnilna pmiosua taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu preko 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1927. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja pristojno finančno oblastvo eksekutivno. — Propaganda za finančno blokado Rusije. Francoski in angleški predvojni upniki Rusije so sklicali konferenco v Parizu, na ka teri se bo razpravljalo o vprašanju skupnih korakov proti Rusiji. Angleški finančnik in znani vodja angleško nizozemskega pet rob-i skega koncerna Dederding je stavil konferenci predlog, da se skliče svetovni konur. -upnikov Rusije v Haagu. Moskovska Iz • stija> smatrajo, da nameravajo anple>ki finančni krogi doseči finančno blokado Rusi j.» na ta način, da skušajo onemogočiti kreditiranje Rusiji s strani Švedske, Norvoš;;»\ Danske, Latijske in Estonske. Angleške banke so, kakor znano, ustavile eskompt MHM podjetjem, ki so v kakršnikoli zvezi z Rmj >. Odpiranje in zapiranje trgovin Oficijelno obvestilo g. velikega župana ljubljanske oblasti. Deputaciji »Zveze privatnih nameš cev Jugoslavije*, podružnice Ljubljana je izročil g. veliki župan na tozadevno vlogo in resolucijo, ki je bila sprejeta na članskem sestanku trgovskih nameščencev dne 16. septembra t. L naslednji oiietjelni oJ-govor: Ljubljana, 4. oktobra 1937« O. br. 2550. Predmet: Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani. Zvezi privatnih nanieščencov Jugoslavije, podružnici v Ljubljani. Gledališka ulica K. Na vlogo z dne 19. septembra t. I. v zadevi odpiranja in zapiranja trgovin v Ljubljani vas obveščam, rja sem prejel od g. ministra za socijalno politiko pod br. Wt I z dne 30. septembra t. 1. naročilo, da v smislu § 13. zakona o zaščiti delavcev odredim odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani na osnovi S-urne« a delovnega časa. Tozadevno naredbo bom izdal v najkrajšem času. Veliki župan: Vodopivec K r. S to naredbo bo končno pozitivno rešeno vprašanje odpiranja in zapiranja tr-govin v Ljubljani. Poziv One osebe (priče), ki so bile v nedelje no razglasitvi volilnega rezultata pri mani; festacijskem obhodu v moji neposredni bližini pred magistratnim poslopjem in na> tc v veži, prosim, da se blagovolijo v nujni! zadevi zglasiti pri meni ali pa da mi javijc svoj naslov. LJubljana, 5. oktobra 1927. N ace Oblak, Ljubljana, Knafljeva ul. 5 II Ivanka Praprotnik,roj, Vrankovič naznanja v svojem imenu, kakor tudi vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen soprog Vilko Praprotnik višji davčni upravitelj danes dne 5. oktobra dopoldne v 47. letu svoje starosti po kratkem in mukapolnem trpljenju v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se vrši v petek dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Gregoričeva ulica 7 .v rodbinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Vi Ljubljanu dne 6. oktobra 1027. Žalujoči ostali. Stran 4. «SCOVENSKI NAROD* dne 6. oktobra 1927. Me v. lit Prekooceanski poleti zopet v ospredju Včeraj je startalo nemško letalo k poletu iz Evrope v Ameriko. — Ali je umestno prekooceanske polete prepovedati? Iz Nordeneya javljajo, da je Jun* kersovo letalo D 1230 včeraj ob 16.46 startalo k prekooceanskemu poletu. Start se je posrečil in letalo je kmalu izginilo na obzorju. Posadka obstoji iz pilotov Loosa, Starkeeja, monterja (Fritzlerja in telegrafista Loev/eja. Novi prekooceanski polet Junker* »ovega letala je zamišljen v etapah in sicer Norderney—Viga—Azori— Newyork. Letalo je opremljeno s tre* mi motorji po 350 Hp. Je vodno leta« lo in ima na krovu anteno za sprejem in oddajo. S seboj vodi tudi poštne pošiljatve, ki so bile določene za letali «Bremen» in «Evropa». Nad oceanom vlada lepo vreme in zato se računa, da bo polet uspel. Pri startu letala je sicer močno deževalo, toda kasneje se je zjasnilo. Vse mete« orološke postaje javljajo lepo vreme. Slabo vreme, ki je vladalo zadnje Čase nad oceanom, je zadrževalo mnoge evropske in ameriške letalce, da niso riskirali prekooceanskega po* leta. Nekateri so polet za letos odgo* dili, drugi kakor n. pr. Costes, pa pra* vijo, da bodo čakali pri aeroplanih dokler ne nastopi lepo vreme. Meteo* rološke postaje javljajo, da se je vre* me nad oceanom zadnje dni zboljŠalo in vse kaže, da stojimo pred novo fa* zo borbe za obvladanje morskih pro* stranstev. Dočim letalci čakajo, razpisujejo inozemski listi amaterske ankete o tem, je*li kaže dovoliti nove preko* oceanske polete ali ne. Večina ama* terjev, ki so videli aeroplan samo vi* soko v zraku, zahteva, naj vlade ener* gično zabranijo nove prekooceanske polete, češ, da itak nimajo nobenega praktičnega pomena, ker imamo za vožnjo po morju na razpolago parni* ke. Našla se je celo vlada, ki je že pre* povedala letalcem leteti čez ocean. Ne* ka druga vlada je prepovedala preko* oceanske polete vsem vojaškim pilo* tom. Te prepovedi so posledica nesreč, ki so se pripetile zadnje čase nad oce* anom. Dne 16. aprila se je ponesrečil aeroplan «Goliath» s francosko posad* ko Saint, Romanse, Mounevrese in Pe* tit, 9. maja je izginil aeroplan «L' Ci* seau blanc» z Nungesserjem in Colli* jem, 16. avgusta je zadela tragična usoda letala «Miss Doran» z Mis Do* ranovo, Pesstanom in Knopom ter ccSpirit of Dallas» z Ervinom in Eich* vvaldom, 25. avgusta je izginilo letalo «Port of Brunshwick» z Redfernom, 31. avgusta je pogoltnil ocean letalo ffSaint RaphaeU z angleško posadko Monchin, Hamilton in princeso Wert* heim, 6. septembra «01d Glory» z Berthaudom, Hillejem in Paynom in slednjič še letalo «Sir John Garling*, s katerim sta letela Tully in Metcalef. Pri poskusnih poletih so se ponesreči* h nad oceanom Cobell, Wagner, Jo* nes in Rogers. Nad Atlantskim ocea* nom so izginila štiri, nad Pacifikom tudi 4 letala. Zračna pot preko oceana je zazna* movana s številnimi neuspehi in kata* strofami. Pot k napredku ni promena* da, marveč strmina, ki so jo že mnogi plačali z življenjem. Razumljivo je, da letalci nočejo ničesar slišati o prepo* vedi prekooceanskih poletov. Čim bolj jim ljudje prigovarjajo, naj ne tvegajo svojega življenja, tem bolj jih vleče hrepenenje po zmagi nad elementarni« mi silami. Drzni letalci se ne zmenijo za te opomine. Nasprotno, nekateri se pripravljajo Še na večje nevarnosti ka* kor je prekooceanski polet. Tako name* rava letalec Medaets poleteti iz Brus* lja v belgijski Kongo. Pri tem bo moral preleteti ogromne pustinje in divje pra* gozde. Letalec Marmier hoče obleteti polarni krog. Človeški duh ne pozna v svojem razmahu nobenih zaprek in zato tudi prepovedi večjih poletov ne bodo imele uspeha. Sicer pa ni pravega po* voda, da bi oblasti ovirale letalce pri njihovem delu za napredek moderne avijatike. Tudi druga prometna sred* stva, zlasti avtomobili in železnice, za* htevajo nebroj človeških žrtev in ven* dar nikomur rje pride na misel, da bi železniški ali avtomobilski promet pre* povedal._ Gostilna „Pri Fajmoštru" priporoča izborno ^ Portugalko po Din 17.— Otelo š Din 11.— za slabokrvne Štajerc a Din 12.— Mošt a Din 13.— BIzelc a Din 14.— Cviček a Din 14.— Rizling a Din 15.— Tramlnc a Din 20*—. Ljubosumna žena v košari Potniki na varšavskem kolodvoru so bili te dni priča tragikomičnega dogodka. Poznanjski trgovski potnik Alojz Cybowski je prispel v Varšavo in pripeljal s seboj več košar, polnih vzorcev brez vrednosti. Ko se je vlak ustavil, je poklical postreščke, da bi mu prenesli košare v garderobo. Vse je šlo gladko od rok, dokler se ni ena košara razvezala in prevrnila. Prese* nečeni potniki so videli, kako je pri* lezla iz košare mlada žena. Dvignila je perilo, pokukala iz skrivališča in se prijazno nasmehnila gledalcem češ, evo me, kako sem se udobno in brez* plačno pripeljala v Varšavo. Seveda je bila takoj pri rokah pp* licija, ki se je začela zanimati za čud* no potnico misleč, da ima opraviti s ti* hotapci živega blaga. Izkazalo se je pa, da je bila v košari skrita 241etna žena trgovskega potnika Helena Cybowska. Ljubosumna Helena ima v Varšavi so* rodnike in ti so ji sporočili, da poseča njegovega moža v hotelu neka mlada lepa Srbkinja. Ker pa Helena s tem slo* vanskim pobratimstvom ni bila zado* voljna, se je hotela na originalen način prepričati o moževi nezvestobi. Avtomobil pod vlakom Tudi na Češkoslovaškem so imeli v nedeljo krasen jesenski dan. Iz Prage so pohiteli mnogi na izlete v bližnjo okolico, zlasti v Dobrichovice, kjer se križa železniška proga s cesto. Na kri* žišču se je pripetila popoldne težka a v* tomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Popoldne je vozil po cesti z največjo brzino avtomobil, v katerem so sedeli štirje izletniki. Av* tomobil je pridrvel k železniškemu pre* lazu, ki je bil po predpisih zaprt z za* tvornico. V istem hipu je privozil mi* mo osebni vlak. Šofer bržkone v zad* njem hipu ni mogel zadržati avtomo* bila in tako se je zaletel z vso silo v zatvornico. Zatvornica se je zlomila in avto je zavozil na železniški tir tik pred lokomotivo. Lokomotiva je pre* vrnila avto in ga vlekla nekaj časa po tiru. Izletniki so odleteli v velikem lo* ku iz avtomobila. Leo Ohman je oble* žal pod železniškim nasipom mrtev, druga dva gospoda in dama so zado* bili težke notranje poškodbe. Antonin Ficek je imel prebito lobanjo in je proti večeru v praški bolnici umrl. — Zdenek Barta hna tudi prebito loba* njo in je malo upanja, da bo okreval. Nesrečo je zakrivila šoferjeva ne* previdnost. Šofer je vozil z neverjetno brzino in tako ni mogel pravočasno ustaviti avtomobila. Železniški prelazi so sploh nevarni za avtomobiliste, ki ne znajo brzdati svojih strasti. Največji most na svetu Fantastična zgradba v Ameriki. Moderna tehnika zopet triumfira. Ameriški listi poročajo o grandijoznem tehničnem projektu, o zgradbi mostu, ki bo največji na svetu, pravi tehnični monstrum. Most, ki naj vodi preko reke Hud» son, bo večji m impozantnejši od do se* daj največjega mostu, ki vodi preko reke Delaware pri Filadelfiji. Most preko Delaware je tako zvani viseči most; visi namreč na dveh ogromnih jeklenih žicah. Dolžina mostu znaša 550 metrov, višina obeh nosilcev sko» raj 100 metrov. Je to gigantska, ne* pojmljiva zgradba, ki nudi naravnost neverjetno sliko razmaha moderne tehnike. Toda zgradbo mostu preko Hudso* na bo še večje tehnično čudo. Ko je sloviti ameriški arhitekt in graditelj mostov Lindenthal, lani na nekem pre* davanju govoril o mostu preko Hud* sona brez stebrov, je smeli načrt osup* nil celo Američane, ki so vajeni različ* nih senzacij na vseh poljih. Smatrali so Lindenthala za norca in proglasili njegov projekt za bluf. Toda podjetni arhitekt se ni dal ugnati in trdno je bil uverjen, da se bo njegov projekt kma^ lu uresničil. In ni se motil. Most preko Hudsona zgrade v najkrajšem času. Dolžina mo* stu bo znašala točno en kilometer, oba nosilca bosta morala seveda odgovar* jati ogromnim dimenzijam: visoka bo* sta 200 metrov. Kako ogromna bo ta zgradba, si lahko vsakdo predoči, če podvoji dimenzije mostu preko reke Delaware. Verigi, na katerih bo visel most, bosta debeli 880 milimetrov, to* rej skoraj en meter premera. Žična vrv se seveda ne da plesti, pač pa jo bodo prešali iz približno 3000 žic. Za to delo se bo porabilo 370 vagonov žičnega materijala. Širina dvonadstropnega mostu bo znašala 24 metrov. Most bo služil pe* šcem, avtomobilom in tramvaju, poleg tega bodo vozili po njem tudi vlaki. Točno izdelanega projekta o gigant* ski zgradbi še ni. Predvidevanih je več načrtov, vodi se ogorčena borba glede posameznih sistemov, na predložečih dimenzijah pa se seveda ne da nič iz* premeniti. — Nič ni nemogočega na tem svetu, je rekel Ben Akiba in zato je tudi verjetno, da bo gigantski most kmalu zgrajen. Strahovita tragedija v samostanu Nedavno smo na kratko poročali o strahoviti tragediji, ki se je odigrala v katoliškem misijonu v Saskatchevanu v Kanadi. O grozni požarni katastrofi, ki je zahtevala nad 20 človeških žrtev, zlasti otrok, izvemo še nekatere podrobnosti Katoliška misija Lac Peongc se nahaja na popolnoma osamljenem kraju, daleč naokoli ni nobene naselbine, niti živega bitja. V misiji je bilo okoli 80 otrok, večinoma Indijancev. V noči od 22. na 23. septembra je v deški spalnici izbruhnil požar. Plamen je hitro objel leseno suho stavbo in kmalu je bila lepa farma en sam ogromni zubelj, ki je daleč naokoli razsvetljeval obzorje. V notranjosti so se medtem odigra* vali strahotni prizori. Otroci so prestrašeni begali sem in tja, da bi ušli divjemu elementu. Nekateri so si kma* lu priborili izhod na prosto, a okoli 20 nesrečnežev je zaiel plamen in goreli so kakor žive baklje. Pretresljivo je* čanje in turobni kriki so pretresali ozračje. Požara ni bilo mogoče udušiti, kajti iz gorečega lesenega poslopja se je širila taka vročina, da ni nihče mogel blizu in se je vsak poskus prodreti v farmo izjalovil. Tekom ene ure je bila krasna farma samo še kup kadečih se razvalin, iz katerih so kasneje potegni* li strahovito ožgana trupla nesrečne dece ter neke redovnice, ki je našla skupno z otroci tako tragično smrt. Ogenj je nastal radi kratkega stika, bil pa je to že tretji požar, ki je tekom zadnjih let uničil katoliško misijo. Najboljše, oajtrpeioejie tato najcenejše. leCine v gia vi, Šumenje v ušes h, nepoznane vizije pred očmi, želodčni krči in podobno jim onenogoća delo Ti poiavi so jasno ob'lježje bolnih nap tih žvns telesca, vzdr žuje -j dl v njihovi mlado sii in svežosti. O delo-anju ega sredstva se more vsakdo oreptičati, samo poguma n«. sme iz g. b ti Zdoiaj navedeni tt pos je s a komur, kdor pos'je svoj n^stov piitluia Ttrla:no malo oi s usno -katijicu ,Kola-LecithI na in tozadevno vrlo poučno brosuio To je nap sal sptcijali^t, ki se je moral sam s s 01 rr žive* borit' in je vsakemu boin^ku na živcih dobn kažipot Zahtevajte tako) znaio brezplačno poskusn]o. Ernst Pasternack, Berlin, S O. Miclitikirtsilati Ur. 13. lit 712 Urejajo: Josip Zupančič: - Zs »Nsrodno tiskarno*- Fran JezerJek. — Zs oorsfo to taserstni del tista: Otoo Christof. — Vel v Ljubljani. 46