Štev. 39 TRST. torek 8. februvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN tsdi ob nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. P< samiine Slev. se prodajajo j-o 3 nvd. (6 stot.) v mnogih robakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pcstcjni, Sežani, Nabrežini. Sr. Luciji, Tolminu. Ajdov-i^ai, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (tO stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 fe^kme. CENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglat-i denarnih zavodov po SO t-1. tu m. Za ogla-e v tikstu lista do o vrst 20 K, vsaka -»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo „Ei'nosti -. — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". _ — Plačljivo in ut02lj'V0 v Tritu. '----= Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko- V edinosti je moć ! NAROČNINA ZNAŠA za oelo leto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; n;t na- roebe brez do poslane naročnine, se uprava ne o/.ira. MaroonlM na »odeljako Izdanje „EDINOSTI" stana: sa celo leto Kron 5*20, xa pol lera Kron a-OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr.inko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi 88 ne vračajo Naroftnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni d m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij lista '„Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica -r^r— Giorgio Galatti štev. 18. rr=== Poštno-hranHnRni račun «. 841 652. TELEFON St. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Češki deželni zbor. Obstrukcija Nemcev. PRAGA 7. Viši deželni glavar je otvo-vil sejo ob 1115 predpol. in je dal precrtati uložene predloge in interpelacije, od kateri*] so jih uložili Nemci okolu 70. Mej ulo-žcnimi interpelacijami se nahaja tudi interpelacija, ki pravi, da se nahajajo tiskovne pomote v oficijelnih tiskovinah, razdeljenih med poslance. Viši deželni maršal je odgovoril na to interpelacijo, da so po členu 73 poslovnega reda dovoljene na višega deželnega maršala le interpelacije o vodstvu poslovanja deželnega odbora, ne pa interpelacije na višega deželnega maršala kakor predsednika deželnega zbora. Nato se je nadaljevalo čitanje interpelacij. . . m . PRAGA 7. Ob 4.15 se čitanje interpelacij nadaljuje. Istočasno so se vršila pogajanja med strankami o različnih kompromisnih formulah, ki pa niso dovedla do sedaj do nikakega vspeha. Ob 6.15 je viši deželni maršal izjavil, da radi pozne ure zaključi sejo in je ob enem sporočil, da je se 25 vprašanj na namestnika, 37 na višega deželnega maršala in 6 predlogov ter 4 prošnje za dopust. Viši deželni maršal je napovedal prihodnjo sejo za jutri ob 10. uri predpoludne s današnjim dnevnim redom. OGRSKA. BUDIMPEŠTA 7. Ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary seje danes predpoludne dlje časa pogovaijal z ministrom za trgovino pl. Hieronimi. — Ob 5. uri po-ooludne odpotujeta ministerski predsednik in novoimenovani ban dr. Tomašič na Dunaj, kjer bo jutri zaprisežen novi ban. BUDIMPEŠTA 7. Deputacija obstoječa i t 50 članov prestolnega municipija je izročila danes bivšemu ministru za notranje stvari grofu Juliju Andrassy-ju diplomo o njegovi izvolitvi častnim meščanom prestolnice. 20 mil. frankov za prebivalstvo prizadeto po povodnji na Francoskem. PARIZ 7. Današnji ministerski svet v palači Elysee je sklenil" predložiti parlamentu kredit 20 mil. frankov za podporo prebivalstvu, prizadetemu po povodnji. — Odobren je bil tudi flotni program, ki ga vlada v kratkem predloži zbornici. Francoski flotni program. PARIZ 7. Od ministerskega sveta odobreni flotni program predvidja osnutje bojne eskadre z 28 oklopnjačami, eskadre 10 ladij za rekognosciranje in eskadre 52 torpedovk za visoko morje. Za službo izven domovine določena eskadra bo obstojala iz 10 ladij. Podmorska eskadra bo štela 94 ladij. Oklopnjače bojne flote se razdele na dva samostojna dela. Oba bosta obsegala dve eskadri, od katerih bo ena imela popolno efektivno stanje, druga pa znižano efektivno efektivno stanje. Dve flotilji torpedovk in vse podmorske ladije bodo imele popolno efektivno stanje. PODLISTEK. Štev 78 (Slavkov.) Skrbno je govoril čuvaj te besede in to je ravno zbodlo Nandeta. Smilil se mu je "mož, ki niti ne sluti, kako mu vrača on sočutje, pomilovanje — — Revež, gotovo pride v disciplinarno preiskavo in kaznovan bo, dobri mož, kaznovan... Nande se je obrnil vstran in odšel molče po hodniku — — Vrnil bi se bil najraje in povedal možu vse, a videl je pred seboj svojo ženo, ležečo v postelji bledo in nemo — — To ga je premagalo in odšel je v svojo celico. Vrata so se zaprla za njim in bil je zopet zaprt sam--Čudno mu je bilo pri srcu ! Bilo je močno, nemirno in ko je položil roki na senci, je čutil njegovo silno utripanje--Stopil je k vodi in si namočil ž njo senci, čelo--Obraz mu je gorel in oči so mu nemirno švigale po sobi--Bal se %je vsega, vsega, a največ skoraj samega sebe. Odložil je kapo in pilo,.tisto majhno pilo je skril v postelj — — Legel je na postelj in se zagledal v strop... Zapazil je na njem muho in opazoval pozorno njena kretanja. Lezla je po stropu semmtja ne sluteča bližfije nevarnosti — — A iz kota je prežal na njo pajek, ki je razvil tu svoje mreže. Skril se je v pajče-vino in ni bilo videti druzega, nego njegove Iz ruske dume. PETROGRAD 7. Tekom današnje debate o rednih sodiščih je bil člen krajne desnice Markov radi nedostojnih izrazov, ki jih je tekom debate naslovil na poslance in na predsednika, na predlog predsednika iz-j ključen od petnajstih sej. Markov je ostro kritikoval predlogo, ki dopušča Žide k sodnemu delovanju in je pri tem očital dumi in predsedniku, da so židovskega mišljenja. Ko je Markov odhajal iz dvorane, je zaklical: Veseli me, da zamorem za 15 dni zapustiti ta židovski zbor. Za njegovo izkjučenje je glasovala vsa duma izvzemši skrajne desnice in nekoliko nacijonalistov. Plavži pogoreli. WOLVERHAMPTON 7. V minoli noči so tukaj pogoreli plavži tvrdke Beyliss. Dva do tri tisoč delavcev je radi tega ostalo brez dela. Eksplozija v rudniku. INDIANA (Pensilvanija) 7. V nekem bližnjem premogovniku je bilo vsled eksplozije plinovih reservoarjev ubitih 11 delavcev. En del premogovnika je razdejan. TURČIJA. CARIGRAD 7. „Ikdam" piše pohvalno o prizadevanju avstroogrsko-ruskega zbli-žanja, kar bo Turčiji le koristilo, dočim bi jej utegnila konkurenca obeh velevlasti le škodovati. CARIGRAD 7. Potrjuje se, da so vsi radi Nevropske afere na smrt obsojeni Bolgari pomiloščeni. Zakon o četah je bil spremenjen primerno željam Bolgarov. Kakor se govori, razveljavi vlada tudi člen 4 društvenega zakona. SOLUN 7. Tukaj in v Skoplju pripravljajo protestne shode proti pomiloščenju Bolgarov, ki jih je vojno sodišče obsodilo na smrt. Krečanske vprašanje. CARIGRAD 7. Kakor se govori v krogih porte, sta včeraj popoludne angleški in francoski poslanik podala velikemu vezirju identično izjavo, da zaščitne vlasti ne dopuste da bi krečanski poslanci šli v Atene in da ukrenejo, ako bo potreba, tozadevno odredbe, da to preprečijo. Pri ureditvi kre-šanskega vprašanje se bo varovalo turške pravice. Jutri podasta baje ruski in italijanski poslanik enako glaseče se izjave. BELIGRAD 7. Minister za unanje stvari Milovanović se je v minoli noči povrnil semkaj. Po 25 letih! Ta naslov zveni kakor začetek kakega romana, ali vsaj kake važne daljše zgodovinske razprave. Čitatelj pa ne najde v naslednjih vrsticah nič takega, kar bi bilo vsaj podobno kaki taki razpravi. Ker mi ni možno dognati z vso natanjčnostjo dneva, ko sem začel dopisovati v ta cenjeni list, za katerega sem storil vse, kolikor so mi dopuščali moje skromne moči, hočem le konstatirati, da je bilo to leta 1885 — torej pred 25 leti. Kratka zgodba v zgodovini, ali dolga sprednje noge, ki so molele iz luknje pripravljene na naskok--Muha je zletela parkrat po sobi in ko je prišla do mreže, se je zapletla vanjo--Hitro se je zaletel pajek po mreži, da bi zgrabil svoj plen... A muha se je z močnim sunkom rešila paj-čevine in zletela veselo skozi okno iz sobe Nande je gledal za njo in nehote je postala njegova duša vesela — — Tudi on se reši te mreže, ki ga obdaja, ki mu razdira srečo, vse, kar ima svetega na zemlji, družino! Da, da; tudi on iztrga te verige iz rok in tedaj bo svoboden ; prost kakor ta muha, ki je ušla žrelu požrešnega pajka. Iz tega razmotrivanja ga je vzbudil zvonec, ki je naznanjal osmo uro, o kateri morajo vsi kaznjenci ležati v svojih posteljah. Okence na vratih se je odprlo in notri je pogledal čuvaj. „Vse v redu,*4 je rekel in ko se ni nihče oglasil, je odšel molče. Ni hotel kaznjenca buditi, akoravno je ta spal oblečen. A Nande ni spal-- Čakal je dobri dve uri, da se vse v hiši pomiri. Bila je deseta ura. Nebo se je pooblačilo in temno je bilo kakor v rogu-- Le semtertja je razsvetlil blisk okolico in za njim je sledil votlodoneč grom — — Pripravljala se je nevihta... Začele so padati debele kaplje, a trenotek pozneje se je vsul močen dež, pravi naliv... Ni bilo čuti druzega, nego bobnenje groma in šumenje padajočih kapelj.-- in mukotrpna v življenju človeka. Dolga' tudi v zgodovini nas tržaških Slovencev, ki smo v tem četrtstoletju mnogo prestali in res tudi mnogo priborili. Prva moja notica je bila napeijena proti tedaj zelo razširjeni zvezdi peterožarnici, ki so jo nosili Lahi, Lahinje in tudi mnoge Slovenke. Umevno je, da zadnje niso nosile tega veleitalijanskega znaka v demonstrativne namene, pač pa zato, ker so jim ga kupovali njih laški gospodarji. Mi smo bili pred četrt stoletjem grozno „patrijotični" in smo nastopali često na način, ne ravno primeren narodu, ki je bil zatiran tudi po onih, ki &i biti poklicani, da branijo — državni patrijotizem. Plačilo za naše patrijotične pretiranosti □i izostalo! Plačali smo to svoje navdušenje z zaporom in raznimi preganjanji, a krona vsemu našemu nekdanjemu „patrijotičnemu" delovanju je ta — da še danes nimamo niti ene slovenske šole v mestu, da-si je prosimo in zahtevamo že od leta 1884! Ako pa nismo dosegli nič, ali zelo malo od državnih faktorjev, smo pa dosegli mnogo iz sebe, z delom med narodom za narod: probudili smo narod in se organizirali na političnem in narodno-gospodarskem polju. Ko se danes v mislih vračam nazaj v dobo jednega četrtstoletja in primerjam, kaj smo bili in kaj smo imeli pred 25 leti, s tem, kar smo in imamo danes, zdi se mi, kakor bi sanjal! Da smo pa napredovali in se tako lepo razvili, na tem se imamo zahvaliti našemu složnemu delovanju in nastopanju. Bog dal, da bi se to složno delovanje nadaljevalo še vsaj 25 let in potem bodo videli zanamci, kaj in koliko more doseči tudi mala vojska složnih ljudi — ako so delavni, sistematični, smotreni in vstrajni na svojem delu. Pomislite samo to! Nad 20 let je, kar smo se sešli na nekdanjem „Zelenem hribu" (Tam kjer je danes nova mestna zastavljalnica), da ustanovimo posojilnico za tržaške in okoličanske Slovane. Prišlo nas je 30—35 delavcev in med nami le par malo bolj izobraženih mož. Predsednikom smo hoteli izbrati pok. Ivana Nabergoja in ko nam je ta izjavil, da ne more vsprejeti te časti, smo prosili pok. Vučetić-a, ki je bil sposoben in premožen, a je tudi odklonil, ker je bil podpredsednik trgovske zbornice. — Menil je, da mu to častno mesto nalaga neke posebne ozire in da mu ne dopušča, da bi stopil na čelo slovenskemu, četudi gospodarskemu zavodu. Pomislite, je rekel, da bi me lahonski zagri-ženci pojedli, ko bi izvedeli, da sodelujem pri narodnem zavodu! Ker nam je postalo jasno, da nimamo na razpolago ne sposobnih mož in tudi ne potrebnega denarja, smo se žalostno razšli! Poglejmo pa danes! Te dni se je bila sprožila misel, da bi uložili milijon kron v neki velevažni namen. Polovica tega zneska je zagotovljena, drugo polovico pa (in ako treba še več), se nabere še v ne dolgem času!!! Pred 25 leti nič, danes pa imamo že v samem mestu sedem denarnih zavodov, ki razpolagajo z milijoni in ki vsi lepo in Nande je vstal iz postelje, zvezal ljuhe v dolgo vrv in jih postavil na okno. Zlezel je nanje in poskušal z roko železno omrežje. Niti zganilo se ni, tako je bilo močno in trdno. No, s potrpežljivostjo se že da kaj opraviti! Prepiliti mora železje na štirih krajih, da je lahko zvije in tako napravi luknjo, po kateri bi zbežal. Železni drog na strani pa mora pustiti cel, da bo nanj privezal rjuhe, po katerih se spusti z okna. Lotil se je dela. Sprva je pilil počasi in oprezno, ker je bil v strahu, da ga kdo ne opazi, sliši... A pozneje je postal drznejši in delal je hitro, vstrajno. Železna pila se je pomikala vedno globje v železo in komaj je prešlo pol ure, je bila železna palica pretrgana. Desnica mu je omahnila in lotil se je dela z levico. Delal je tako dobri dve uri in naposled je bila mreža prerezana. Zgrabil jo je z rokami in jo zvil tako, da se je napravila luknja dosti velika, da se on lahko izmuzne skozi. Ko je vse to dovršil, je sel na okno in si obrisal pot s čela. Potem je vzel rjuhe in jih trdno privezal na drog, ki je bil še cel. Stopil je z okna in poskušal, notri v sobi, ali ga bo rjuha tudi držala. Zdela se mu je dovolj močna in zadovoljno se je nasmehnil in si mel roke. Ogledal se je Še parkrat po sobi in stopil na okno. Da bi se prepričal, kje je straža na cesti, je pomolil glavo skozi okno in pogledal navzdol. Vojak je stal v stražnici in Nande je hitro spoznal, da se lahko izpusti z okna, ne da bi ga stražar videl. Spustil je hitro rjuho skozi okno, se (lahko rečemo) nepričakovano lepo napredujejo. Pred 25 leti smo imeli, ako se ne motim, štiri narodna društva v mestu, danes jih imamo vse polno — kako poldrugo stotino. Napredek je torej res nepričakovano lep, razveseljiv; a bil bi še lepši; ko bi ne bilo med nami ljudi, ki z nepremišljenimi in morda tudi zlobnimi kritikami, ako ne naravnost ubijajo, pa vsaj zadržujejo naše napredovanje. Naravna stvar je, da pri masi, kakoršnjo imamo mi danes, ni možno, da bi bili vsi ljudje enega mišljenja; ali, ker imamo vsi enake potrebe in želje, ker je cilj isti nam vsem, ne smemo podirati, kar se je tekom tolikih let zgradilo. Tudi ne smemo odložiti orožja in orodja, misleči, da smo že dovršili vse, česar potrebujemo 1 Ne! Čaka nas še ogromnega dela in dolžnost nas vseh je, da delam«, delamo in delamo — a delo in trud nam nebo blagoslovi! To so moje iskrene želje ob petindvaj-setletnici mojega sotrudništva pri listu „Edinost". ________K. Rusfco-avfctnjnko zbiižanje. Tudi poročila iz uradnih virov potrjujejo, da se vrše med Avstrijo in Rusijo pogajanja za sporazum. „N. W. Tgbl." je v tem oziru doznal „od kompetentne strani- : „Nasproti različnim razpravljanjem v časopisih o sedanjem stanju avstro-ruskih razmer, in nasproti v določeni obliki ponavljajočim se navedbam o šansah med obema državama začete akcije za zbližanje, se ne more dovolj nujno priporočati neke gotore rezerve. Kakor so tudi razveseljiva ta prizadevanja, je treba vendar ostati pri tem, da se nahaja stvar še v najprvotnejem stadiju. Dalje treba opaziti, da sloni na povsem krivem umevanju trditev, kakor da bi bila za sporazum potrebna kaka izjava monarhije glede balkanske politike, ali da se tako izjavo pričakuje. Samoobsebi umevno gre za to, da bi se razmere med obema državama razvile na podlagi popolne enakosti, prijateljski in zaupno." Ta izjava, ki ima že po svoji obliki ua sebi uraden znak, nam torej potrjuje, da se med Petrogradom in Dunajem res vrše pogajanja. Vprašanje pa je, da-li pogajanja tudi dovedejo do kakega konečnega uspeha. Mi smo o tem že povedali svoje mnenje, a se še povrnemo k predmetu. Slovanske iiovice. — Vseslovanska zveza novinarjev je imela v minulih dneh odborovo sejo. Navzoči so bili predsednik Holeček, za „Towar-zystvo dziennikarzv polskich" dr. K. Ostns-zewsky-Baransky iz Lvova; za društvo čeških novinarjev uredniki Cejnek, Hejrei in Vejvara ; za jednoto čeških novinarjev Cerv-nika, Kunta in drugi. Za „društvo slovenskih časnikarjev" se je opravičil urednik Pusto-slemšek. Sklenili so, da bo prihodnji zvezin občni zbor v Sofiji o priliki kongresa slovanskUi novinarjev ravnotam. Kongresa se lahko udeležijo le novinarji, prijel za njo in se spustil ob zidu navzdol. Premikal se je hitro in pazno vedno nižje in nižje in ko je začutil pod seboj trdna tla, se je splazil oprezno ob zidu in izginil za oglom. Spustil se je v divji tek po prvi poti, ki je vodila od jetnišnice in se izgubil v bližnjem gozdu. Tu še le seje ustavil in se ogledal nazaj. Živa duša ga ni opazila: vse je šlo dobro. V mestnem zvoniku je bila ena po popo-Iunoči. Še dobre štiri ure in v tem času bo doma. Pa hiteli mora, da prispe domov pred zoro! Sicer, ga kdo opazi in potem bo ves trud, vse delo zaman! Hodil je hitro in butal zdaj na desno, zdaj na levo. Včasih ga je oplazila kaka pripogibajoča se veja po licu a on ni tega čutil. Drl je le naprej, naprej. — — Prijel iz gozda in jo udaril kar čez polje. Kraji so mu bili znani in ni se bal, da bi se kam izgubil. Ogibal se je skrbno cest in poti, da bi ne srečal koga, ki bi ga izno-znal... Postal je truden in čutil se je slabega. Ko se je zmislil na ženo, na otroka, se je zopet ojunačil in začel stopati hitreje, hitreje.., Želel je da bi ju kinalu videl, objel — — Kaj pa če najde svojo Rezo mrtvo ? Morda se res izpolnijo besede, ki mu jih je dejal zjutraj gospod direktor! Ne, ne ; to ni možno! Potem bi bil ves trud zastonj. Tvegal je svoje življenje in to le, da bi sedaj videl na lastne oči to, česar se je največ bal. Ne, ne! ni možno ! (Zvršetek pride). . Stran TI. „EDINOST 4 st.. 39 V Trstu, S. februvarja 1910. or: anizovani v društvih, ki so zastopana v zvezi. Neorganizovani časnikarji se smejo udeležiti le kakor gostje, ako nimajo časnikarska društva proti temu. — Mladočeški list „Den" je pričel izhajati opoludne. Dnevne vesti. Smrtna kosa. Včeraj ob 2 uri popol. je preminol v Barkovljah nagle smrti tamošnji posestnik in gostilničar Jurij Marte-I a n c, glavar obče spoštovane, uzorno narodne družine. Pokojnik ki je dosegel dobo 55 let, je stal vsikdar v prvih vrstah narodnih bojevnikov v Barkovljah in je z največim zanimanjem sledil vsem dogodkom v narodnem življenju, izlasti pa je bil delaven ob vsakih volitvah, Posebno je visoko čislal lepo narodno nošo okoličanov. Spoštovani družini naše iskreno sožalje. Pogreb bo jutri v sredo ob 10. uri pred-poludne. Surovosti italijanskega — človekoljubja! Gospa M. Dolenc je prišla v naše uredništvo, ter nam je sporočila o tej-le dogodbici: V mestni sirotišnici preživela je svoje zadnje dni uboga starka Marija Puhar. V knjigi zavoda sta bili vpisani sorodnici vsprejete: sestri Dolenc. Kar sta sestri slučajno doznali, da je M. Puhar umrla že 22. januvarja. Ena njiju je šla takoj v zavod, da bi vprašala, zakaj jo niso obvestili, kakor bi jim bila dolžnost? Ali gosp. inšpektor je ženo zelo surov« vsprejel. Ko pa je ta zahtevala, da bi se jej izročilo siromašno zapuščino pokojnice (par uhanov, nekaj •bleke in K 23 gotovine) je inšpektor izjavil, da jej izroči K 13. Gospa Dolenc je pa hotela K 23, dokazujoč s pričami, da je pokojnica zapustila toliko. Inšpektor je tedaj postal kar divji, ter je zapodil ženo, češ ,.da ne dobi nič več". Stvar na sebi ni tako važna, pač pa je značilno: prvič, ker uprava zavoda ni smatrala za primerno, da bi privoščila umirajoči, da se poslovi od svojcev, in drugič, ker vidimo gosp. inšpektorja, da nikakor nima toliko takta, kakor bi se to smelo pričakovati od inšpektorja takega človekoljubnega zavoda! Gospa Dolenc se nam je nadalje pritožila, da so pok. Puhar pokopali „kakor žival". „Lega Nazionale'. To bojno geslo naših sosedov se čuje v zadnjih dneh prečesto. Za to zaslužuje naše posebne pozornosti. Ne prevzroča nam skrbi tisto periodično opetovanje irredentovske komedije o priliki Leginih plesnih prireditev; to je stvar, za katero naj se brigajo drugi faktorji. Ali neke številke, suhe in značilne številke, ki prihajajo na dan enkrat na leto, te nam morajo provzročiti skrbi, ker se v istih .zrcali delovanje „Lege" in narodna nevarnost, ki nam grozi od italijanske strani. Mestna podružnica „Lege Naiionale" imela je te dni svoj letni občni zbor, ki je zopet enkrat iznesel številke odhodkov in stroškov italijanske fabrike „deli' italianita delle terre... slave". V minolem letu je imela tržaška podružnica „L. N." K 121.546 dohodkov. Sam „Piccolo" je nabral za „Lego" K 51.442. „Narodnega kolka" v prid Legi razprodalo se je 819.275 kom. Členov šteje „Lega" v Trstu do 10.000. Delo „Lege" je v nas dovolj znano: 23 ljudskih šol, 17 otroških vrtcev, 19 večernih šol za odrasle, 4 analfabetski tečaji, štipendiji, čevlji, obleke, knjige ubogim otrokom. Glavno, kar pada v oči iz blagajniškega poročila „Lege" je številka: 92 tisoč kron je tržaška podružnica izročila glavnemu vodstvu „Lege". To pomenja, da najmanje denarja rabi Lega v Trstu in okolici. Zakaj? Poročilo pravi: ker se za italijansko šolstvo na tržaškem briga •bčina. Ta občina namerava sedaj prevzeti na svoje stroške tudi Legino šolo v sv. Križu, kakor se je to zgodilo z ono pri Sv. Ivanu. Po tem pride na vrsto Skedenj in prej nego naši otroci v Rocolu itd. dobe zdavnaj zaželjene šole, poskrbita Lega in občina za šolske palače tudi v Bazovici ali na Prošeku, če se oglasi le petorica slovenskih izrodov in trojica regnicolov. Trst torej ne potrebuje Lege, ali Lega potrebuje Trsta ker glavno Legino delo je v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji. Na obč. zboru „Lege" slišalo se je pohvalnih besedi na adreso italijanskih uradnikov v Trstu, ki so se odzvali pozivu „Lege" s tem, da so se obvezali, da bodo redno plačali vsaki mesec po 30 ali več sto-tink. Uradniki „Assicurazioni Generali" — društva, ki dela toliko s slovanskimi deželami — bili so prvi, ki so prihiteli „Legi" v pomoč, da bi vspešno širila Italijanstvo. Mi ne nahajamo besedi ne razlogov, da bi grajali početje italijanskih uradnikov. Res je, da je njihov denar posvečen zločinu; ali oni uradniki so storili le plemenito in rodoljubno delo. Oni so Italijani, pred vsemi Italijani! Mi bi hoteli samo, da bi slo verski uradniki sledili italijanskemu primeru. Koliko je slovenskih uradnikov v Trstu? Sami ne vemo. Želeli bi pa, da bi se statistika slovenskih uradnikov v Trstu in oko-Ijci mesečno publicirala v predalih „Edino- sti," kjer beležimo narodne darove za našo šolsko družbo. Vsprejmite to prošnjo in željo, vi slovenski uradniki resno in z ljubeznijo. Razumevajte praktično .drobno delo," ki je prineslo Cehom veličino in ekonomsko samostojnost, in potem bodo druge ptice pele našemu narodu sploh in vam uradnikom posebej. U-pamo torej, da uradniki „Assicurazioni Generali" dobe takoj odgovora s strani slovenskih denarnih zavodov, odvetniških pisarn in trgovskih podjetij sploh. Ta narodni davek bo majhen, ali če ga bodo radi doprinaŠali vsi poklicani, bo narodnoobrambena glavnica velika in sadovi obilni. Ples narodnega delavstva, ki ga priredi „Narodna delavska organizacija" danes zvečer v „Narodnem domu", obeta, da bo ena izmed najlepših prireditev letošnjega predpusta. Prepričani smo, da se narodno občinstvo Trsta in okolice odzove v najobilnej-šem številu vabilu prirejajočega društva in napolni danes • zvečer veliko dvorano „Narodnega doma" prav do zadnjega kotička. Pa saj res tudi „Narodna delavska organizacija" s svojim neumornim delom v blagor in korist našega slovenskega delavstva pošteno zasluži, da jej drugo narodno občinstvo s svojo navzočnostjo pri njeni prireditvi pokaže in dokaže, da zna ceniti vztrajno, resno in pošteno delo za napredek slovenskega delavstva in ž njim celega slovenskega naroda v Trstu in njegovi okolici. Zato pa danes zvečer vsi na ples „Narodne delavske organizacije". Začetek ob 6. uri z v. Vstopnina 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo in to tembolj, ker je čisti dobiček namenjen prepotrebnemu bolniškemu podpornemu zakladu. Vstopnice imajo v pred-prodaji: „N. D. O.", „Delavsko podporno društvo", „Tržaško podporno društvo" in konsumne zadruge. Iz Bazovice. — Gospod urednik! Ker je le redkokedaj čitati v „Edinosti" kako vest iz Bazovice, dovolite mi, da se oglasim s par vrsticami, v dokaz, da Še nismo umrli. Minuli mesec je imela najprvo dne 9. zavarovalnica za govejo živino svoj 12. redni letni občni zbor, ki je bil jako dobro obiskan. Govorili so razni člani, osobito so se udeleževali razprave Padričani, tako da je bil občni zbor zelo živahen. To je jako razveseljiv znak, ker dokazuje, kako se je naše ljudstvo začelo zanimati za gospodarska vprašanja. Le v intenzivnem gospodarskem delu moramo iskati temeljev boljše bodočnosti. Iz blagajnikovega poročila smo razvideli, da je gmotno stanje zavarovalnice zelo povoljno. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Peter Ražem predsednikom, Andrej Grgič tajnikom in Ivan Križ-mančič blagajnikom. Imena teh mož nam jamčijo, da bo zavarovalnica tudi bodoče leto nadaljevala po začeti poti. Dne 16. m. m. je imelo pevsko društvo ..Lipa" svoj zabavni večer, ki je vspel jako lepo. Zbranih je bilo poleg udov in njihovih družin tudi obilo prijateljev društva^ Ob ubranem pevanju je vladala med udeleženci najlepša harmonija in najbolje razpoloženje in veselje, ki je trajalo do ranega jutra. Dne 30. janu varja je imelo 1. redni letni občni zbor pogrebno društvo, ki šteje dosedaj šele 22 članov, ki so se skoro polnoštevilno vdeležili zborovanja. Tudi to društvo ima važen gospodarski pomen. Zato bi bilo želeti večega zanimanja za isto. Posebno bi priporočali Padričanom in Gropaj-cem, da bi se vpisali v to velekoristno društvo, ki prihaja svojim članom v pomoč takrat, ko jim je prišla nesreča v hišo. Na občnem zboru so bili izvoljeni: gg. Anton Leban predsednikom, Andrej Grgič tajnikom in Josip Gorkič blagajnikom. Dne 2. t. m. se je vršil 11. redni letni občni zbor „Lipe". Na tem občnem zboru je bilo tudi prav živahno. Povdarjalo se je posebno, da je slavnost desetletnice dne 1. avg. jako lepo vspela. Dalje je društvo sodelovalo na odkritju spomenika pokojnemu Hrabroslavu Ražmu. Tudi v gmotnem oziru je bilo minolo društveno leto zelo ugodno za društvo. Društveno financijelno stanje je sploh jako povoljno, kar je najbolji dokaz, da društvo deluje in da ima v sebi dovolj življenske moči za daljno napredovanje. Občni zbor je izvolil predsednikom g. Vinka Škrjanca, tajnikom g. Josipa Marca in blagajnikom g. Lovro Grgiča. Ob enem je bil na tem občnem zboru učitelj g. Gorkič izvoljen častnim članom za zasluge, ki si jih je pridobil za društvo. Dne 6. t. m. je naše gospodarsko društvo priredilo plesni venček. Na pustni torek pa bo imelo svojo plesno zabavo pevsko društvo „Lipa". Na slednji prireditvi bo sodelovalo tudi tamburaško društvo „Zora" iz Lipice. Kakor je torej razvidno iz tega poročila, se razvija pri nas precej živahno društveno življenje in gibanje, in nikakor ne spimo, kakor bi se to utegnilo soditi po redkih glasovih, ki prihajajo o nas med svet. Za vse to pa gre v prvi vrsti zahvala gg. Vinko Škrjancu, Ivan Križmančiču in Josipu GorkiČu, ki stoje na čelu vsemu našemu gibanju in se res zelo veliko žrtvujejo. Čast takim možem! Podpirajmo svoje ljudi. Opozarjamo naše ljudi na papirnico g. S. Turine v ulici S. Sebastiano št. 6. Gosp. Turina je naš človek, vrl narodnjak, prodaja najrazličneje v papirno stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Osobito opozarjamo naše tobakarnarje na papir za cigarete, ki ga prodaja g. Turina ceneje, kakor razni italijanski trgovci. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v januvarju t. 1. sledeče dohodke : krčma pri Kosiču . . . K 37-15 krčma N. D. O. ... „ 7 27 kavarna Balkan . . . . „ 17*23 kavarna Commercio . . „ 17*40 restavracija Balkan . . „ 2*97 pri gospe Biček . . . „ 14*43 knjigarna Gorenjec . . „ 1*76 krčma „Pri Francu" . . „ 2*— krčma pri Babniku . . „ 5*17 Čitalnica.......„ —'66 Srčna hvala! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarija sledeči promet: A. Prejemki: 1) redni dohodki a) Prispevki iz nabiralnikov 1805 K 97 b) Prispevki podružnic i. s, Kranjska . 2325 K 80 Štajerska . 1396 K 28 Koroška . — K — Primorska . 931 K — Skupaj 4653 K OS c) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 10144 K 88 skupaj...... 16603 K 93 2) izredni prejemki Prispevki za obrambeni sklad 4605 K 24 skupaj - . • 21209 K 17 B. Izdatki. 1) redni izdatki plače, podpore, poravnanje raznih računov .... 12.440 K 14 2) izredni izdatki plodonosna naložitev volila g. De- kleva na glavnico 1.000 K — prispe vk. obram. sklada v času od 31. dec. 1909 do inkl. 25. jan. 1910 3.573 K 23 Skupaj 17.013 K 37 Prejemki...... 21.209 K 17 Izdatki....... 17.013 K 37 Torej . prebitek 4.195 K 80 Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva .Merkur-' v Ljubljani. Sprejmejo se: 2 knjigovodje, 1 kontorist. 1 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke 3 pomoč, špecerijske stroke, 3 pomočniki gilanter.j^ke stroke, 2 biagajničarki, 2 kont »ris inji, 5 prodajalk, 5 potnikov, 2 učenci. Službe iščejo: 3 kn igo vodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 7 pomočnikov* špecerijske stroke, 0 pomočnik modne in galanterijske stroke, 10 konto-ristinj, 6 b agajničark, 12 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce iu člene društva popolaoma brezplačno, za druge a proti mali odškodaini. C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Panter" dne 5. t. m. priplula v Itozaki, kjer o-stane dva dni. Na ladji vse zdravo. Št. Jakobska mladina je razposlala raznim rodoljubom in društvom ter zavodom vstopnice za ples, ki se je vršil minulo soboto. Priložene so okrožnice, iz katerih je razviden namen te prireditve. Ker je določen čisti dobiček naši miljenki Ciril-Metodo- vi družbi, upamo, da se vsi odzovejo prošnji. Prosimo pa tudi one, ki niso prejeli vstopnic na dom, da bi blagovolili darovati kaj malega. Darove, ki bodo objavljeni, sprejema odbor mladine (Campo S. Giacomo 5) in Trg. obrtna zadruga. Za škedenjsko podružnico dr. sv. C. in M. je daroval g. Andrej Godina, učitelj v Skednju, povodom svoje poroke z gospico Emico Abram 50 K. lstej podružnici odbor „Gospodarskega društva" 9 K in Tomaž Sancin 1 K 2 stot. Sesljanska žaloigra. Kakor vse kaže, se razvije igra, ki smo jo označili kot „Sesljanska žaloigra14 konečno v čisto navadno šaloigro, oziroma komedijo; komedijo, ki se kaže gledalcem kot navadna burka, ki pa ima za one, ki so postali šiloma junaki te igre resničnega življenja, v sebi vse znake pretresljive tragedije. Vendar da poročamo točno vse ono, kar je naš poročevalec doznal na lici mesta v Sesljanu. Ovadba proti Frančiški Leban in Josipu Gašperinu. Minuli teden, menda v ponedeljek, oglasil se je pri orožnikih v Sežani nek delavec, ki je naznanil, da je čul, kako se je 12-letna Rozalija, hči Frančiške Leban pritoževala proti svoji mlajši 9-letni sestri Regini, da jo Gašperin strahuje, na kar je ta rekla „ povejmo zunaj (t. j. drugim ljudem), kako sta sežgala tiste otroke in povej očetu, kaj delata Gašperin in mati." Na podlagi druge verzije, je prišla na orožniško postajo v Sežani pismena ovadba brez podpisa. Od orožnikov ni mogoče ničesar doznati, a naš poročevalec je doznal od druge, povsem zanesljive strani, da je bila podana ovadba ustmeno. To je tudi gotovo, da ovadba ni bila podana na Nabrežini, ampak v Sežani. Zaslišavanje Rozalije in Regine Leban. Na podlagi omenjene ovadbe je odšel en orožnik iz Sežane na Nabrežino, od kjer se je podal v družbi še dveh orožnikov na lice mesta v Sesljan. Ti tri orožniki so srečali Rozalijo Lebanovo na cesti, od kjer so jo peljali v stanovanje učitelja g. Šinigoja. Orožniki so izpraševali deklico v prisotnosti župana g. Legiše in finančnega stražnika Bufolina. Deloma s tem, da je odgovorila na stavljena vprašanja pritrjevalno, deloma s tem, kar je sama povedala med neprestanim jokom, so orožniki sklepali, da je Frančiška Lebanova rodila dva otroka in sicer enega pred prilično 3 do 4 leti, a druzega pred enim in pol, do dvemi leti, katera je delavec Josip Gašperin sežgal v peči. Na podlagi tega so orožniki aretirali Lebanovo in Gašperina ter odgnali oba v Komen. V začetku se ni v Sesljanu nikomur niti sanjalo, zakaj sta bila ta dva človeka aretirana. Ko se je pa doznalo zakaj se gre, se je seveda javno mnenje obrnilo proti obema zaprtima. Ljudstvo ima pred orožniki tak rešpekt, da si ne more misliti, da bi oni mogli koga prijeti po nedolžnosti. Zato je vedel o Lebanovi vsakdo povedati vse mogoče slabe stvari, a enako tudi o Gašperinu. Nihče pa ni stavil vprašanja: Ali je obdolžitev sploh mogoča? Stvar je vendar zelo priprosta. Lebanova je rodila pred tremi ali štirimi leti dete, katero je vzel Gašperin in je sežgal v peči. Orožnikom pa ni padlo v glavo, da je stara Celestina, najmlajša hči Lebanove, še-le tri in pol leta. Ta deklica je rojena meseca junija leta 1906, torej pred 3 in pol leti. Iz tega sledi, da Lebanova poleg Celestine ni mogla roditi nikakega otroka ne pred tremi in tudi ne pred štirimi leti. Če pa Frančiška Leban otroka ni rodila, ga seveda tudi Gašperin ni mogel sežgati. In res, Rozalija je svojo prvotno izpoved že popravila v toliko, da je videla Gašperina enkrat, kako je vzel v postelji „neko stvar, ki je jokala", a ni videla kaj je bilo. Ob enem pa je našemu poročevalcu rekla, da takrat peči sploh ni bilo, da imajo peč še-le eno leto. A tudi ta peč, ki je danes pri ognjišču Lebanovega stanovanja, ni peč, kakor so navadne peči za peči kruh, ampak to je navadna pečica, kakoršno se ima pri štedilnikih za pečenje mesa in peciva. V omenjeni peči bi torej bilo še celo težko speči janjička, a popolnoma nemogoče sežgati novorojenega otroka. Povdarjamo še enkrat, to je navadna pečica (Bratrohre) kakoršne so v rabi pri štedilnikih. V istihjse sploh ne more kuriti, ker dobivajo svojo toploto od štedilnika. Pred vsem obstoji torej ta pečica še-le eno leto; izključeno je torej, da bi bila otroka, ki sta bila rojena pred eden in pol do 4 leta, sežgana v tej pečici. A četudi bi bila pečica takrat že obstojala, bi bilo sploh nemogoče v isti otroka sežgati. Ostal bi torej edino še štedilnik. Ta štedilnik je tako majhen, da v istem ne bi gorelo drvo, ki je 30 cm. dolgo in deset kvadratnih centimetrov debelo ! In tam naj bi bil sežgal Gašperin dva otroka? Dokazali smo torej, da je po navadnih pojmih popolnoma izključeno, da bi bila Lebanova in Gašperin otroka sežgala. Obdolžitev je torej popolnoma brez podlage, in dovedena „ad absurdum" glede trditev: 1. da bi bila Lebanova rodila pred tremi ali štirimi leti enega otroka, ki ga je potem Gašperin sežgal, ker otrok, ki ga je Lebanova v oni dobi pač rodila, je deklica, a ta deklica še živi! 2. da je nemogoče, da bila otroka sploh sežgana, ker take peči, v kateri bi bilo kaj takega sploh mogoče, v stanovanju v obče ni! Preiskava se mora torej obrniti na drugo stran, če ni morda Lebanova vseeno pozneje rodila kakega otroka, katerega ie potem Gašperin spravil na kak drug način s sveta. In tu si moramo seveda staviti vprašanje : Zakaj ? Čemu ? Za vsako hudodelstvo mora biti nek povod, nek razlog. Ta razlog bi moral biti za Lebanovo: 1. Ali strah, da otroka ne bo mogla preživljati ali 2. strah pred možem, ako otrok ne bi bil njegov. Lebanova pa je imela že deset otrok. Od teh jih živi pet. Če torej ni umorila od desetih nobenega, bi gotovo tudi enajstega in dvanajstega ne bila umorila iz strahu, da jih ne bo 'mogla preživljati. Ostal bi torej strah pred možem. In tu je interesantno vprašanje: Kaj pravi mož. Naš poročevalec je govoril s Frančiškom Lebanom, možem Frančiške .Leban. On ni nikdar dvomil na zvestobi svoje žene. On je po poklicu kovač. Odšel je pač na Dolenjsko, a ne radi prepirov z ženo, ampak radi boljega zaslužka. Zvabil ga je tja nek znanec, ki je prej stanoval pri njemu, oziroma njegovi ženi. O Božiču leta 1907 je prišel V Trstu, 8. februvarja 1910. EDINOST" št. 39. Stran IH domov, ter ostal doma čez praznike. Mesec pozneje, to je januvarja 1908, je dobil sporočilo, da je žena obolela. Tudi takrat je prišel domov in ostal doma tri do štiri dni. Za Veliko noč 1908 ni prišel domov, a zato je poslal domov en zaboj z jajci, šunko in drugimi živili. Za Binkošti leta 1908 je bil potem zopet doma. Takrat je ostal doma tri dni. Meseca novembra 1908 je potem prišel domov in začel delati v Trstu, od kjer je prihajal redno vsako soboto domov. Od takrat je delal teden dni v Brežah na Koroškem. Zvabil ga je tja nek znanec, ker mu je obljubil boljšo plačo. Odšel pa je od tam, ker je zapadel v juniju sneg in mu zato ni dopadlo. Pozneje je odšel enkrat h sveti Luciji, kamor ga je zvabil tudi neki znanec. A tudi tam je ostal le tri dni. Sploh je on od 1. novembra leta 1908, ko je prišel iz Dolenjske, pa vse do letos, — izu-zemši gori omenjenih dveh slučajev —delal deloma v Trstu, deloma na Nabrežini. V obče od onega časa, ko je prišel z Dolenjske ni nikdar preteklo mesec dni, da ne bi b« doma, pri svoji ženi. V vsem tem času ni nikdar opazil, kar bi mu dajalo povod za kak sum. Prišlo je tu pa tam do kakega malenkostnega prepira, kakor se to dogaja v vseh zakonih, a v obče je vladalo med njim in j ženo vedno najbolje sporazumljenje in lju- j bežen. On je povdarjal posebno, da bi onj tudi v slučaju, da je žena rodila v času njegove odsotnosti kakega otroka, ne bil pomišljal niti trenutka, ter priznal otroka brez druzega za svojega, j Kaj sledi iz tega? Frančišek Leban je odšel meseca junija 1§07 na Dolenjsko. Ako bi bila torej žena rodila otroka meseca marca 1908, bi bil j otrok bez druzega zakonit otrok njenega moža. Na podlagi trditev, ki jih je sestavilo orožništvo, pa je Lebanova potem, ko je bil zadnji otrok rojen, obolela meseca januvarja 1908. Iz tega sledi, da bi bila Lebanova ro-| dia tega namišljenega umorjenega otroka j meseca januvarja 1908. A njen mož je bil | mesec preje doma, on bi bil torej gotovo j opazil, da je žena noseča. Naravno, da bi j bft pozneje tudi vprašal, kam je tega otroka. c^ala! Za tako neumnega menda ne bo imel j nibče »obenega moža, ki je oče 10 otrok j (5 živih in 5 mrtvih), da ne bi spoznal j svoie žene, ko je v blagoslovljenem stanu!> Žena torej ne-le, da otroka iz strahu pred | možem ni trebala, ona baš radi moža, tudi [ v slučaju, da bi otrok ne bil njegov, ni j smela spravit v kraj. | Ker je mož odpotoval koncem junija 1§07, bi torej bil otrok, ki bi bil rojen do j konec marca 1908, brez druzega njegov, j Vzemimo torej, da je ona rodila otroka v j času od aprila do novembra 1908. Tu mo-' raam zopet vzeti dve dobi. Prva doba odi aprila do Binkošti, ki so bile leta 1908 dne! 7. junija, a druga od Binkošti do novembra. Ko bi bila obtožena Lebanova povila otroka v prvi dobi, bi možu gotovo ne bilo ušlo stasje, v katerem se nahaja žena, ko je bil doma za Božič leta 1907, a ko bi bila povila otroka v drugi dobi, bi bil on ženin poiožaj opazil, ko je bil doma za Binkošti leta 1908! Za čas do konec marca 1908 je torej izključeno, a za čas od aprila do no-bembra malo verjetno, da bi bila Le-vanova povila in umorila otroka. Od novembra 1908 naprej je pa zopet prihajal mož vsak teden domov. Torej je tudi po te« času izključeno vsako hudodelstvo. Z rojstvom zadnjega umorjenega otroka se spravlja v zvezo bolezen Lebanove. A takrat, k« je bila Lebanova bolna, je prihajal k nji zdravnik dr. Svoboda z Nabrežine. Kdo bo veroval, da bo klicala k sebi detomorilka zdravnika radi bolezni, ki jo je dobila o porodu ? In kd® bo pričakoval od zdravnika, 4a l*o kaj tacega molčal ? * * * Radi pomanjkanja prostora moramo odložiti konec poročila na jutri. Včeraj je bil na iicu mesta preiskovalni sodnik, ki je zaslišal preko dvajset prič. Od vseh zaslišanih prič ni znala menda nobena ničesar!! Nam je jako žal, da moramo poročilo rezati, ker s tem trpi celota. Ali premajhen prostor našega lista je oni tiran, ki mu se moramo — hočeš, nočeš — uklanjati. A slučaj je na vsak način tako interesanten, da smatramo za svojo časnikarsko dolžnost, se z istim obširno pečati. Tržaška mala kronika. Zginila. Marija vd. Deritz, stanujoča v ul. Capitelli št. 28, je naznanila oblasti, da je njena 14-letna hči že od 3 t. m. zginila z eoma, ne da bi se več povrnila. Zopet regnikoli. Dominik, Fabro, 47-leten delavec, iz Montereale v Italiji, je včeraj vdrl v stanovanje svoje ločene žene in jo hotel zadaviti. Bil je aretiran. Znatna tatvina. — Aretacija. Predsi-nočnjem so tatovi potom uloma vdrli v go- i stilno ex Naja v ul. Gelsi št. 12 in so iz ! predala prodajalnice mize ukradli znesek K • 1300, ki jih je lastnik neprevidno tam pusti!. Policijski agenti so tudi zapazili dva: cioveka, ki sta jo, čim sta jih zagledala, urno popihnila. Enega pa so dohiteli, nam-j reč Ivana Signoretto, starega 36 let, iz j Kopra, večkrat kaznovanega in iz Trsta iz- ► gnanega individua. Drugi je bil včeraj zjutraj aretiran; ta je nek Romeo Romito tudi večkrat kaznovan. O vkradenem denarju ni seveda nikake sledi. Tatvina. Alojz Kolobič, klavec v mestni klavnici pri Skednju št. 510, je naznanil šentjakobskemu komisarijatu, da je bil njegov s ključem zaprti predal v skupni garderobi klavnice šiloma odprt in ukraden iz njega znesek 106, kakor tudi nekaj dokumentov. Poskušen samomor. Včeraj zjutraj ob 3. uri se je prostitutka Antonija Vidich, stara 26 let, stanujoča v ul. Beccherie štev. 41, v samorilno svrho z nožem zabodla v levo ramo. — Poklicana je bila na pomoč zdravniška postaja. Vzrok: — ljubezen ! Radi tatvin po cesti, je bilo predvčerajšnjem aretirano petero ljudij. ; Koledar in vreme. — Danes: Janez Mat. sp. — Pust. — Jutri: Pepelnica. Začetek 40 dan posta, Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -+- 13° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno Zmerni vetrovi. Hladno. Društvene vesti. „Tržaško podporno in bralno društvo" uljudno vabi vse gg. odbornike in njih namestnike k redni seji v četrtek 10. t. m. ob navadni uri. Strokovni tečaji „Trgovsko-izobraževalnega društva- v Trstu. — Tečaj za odrasle: Na pepelnično sredo odpade pouk; prihodnja ura v petek. Vodstvo. Delavsko konsumno in obrtnljsko društvo „Jadran" pri sv. Jakobu, ulica Industria priredi danes zabavni večer, na katerem sodeluje tudi pevski zbor Bratovščine sv. Cirila in Metoda z moškim in mešanim zborom. Zabava bo trajala od 6. ure zvečer do polunoči. Plesno zabavo priredi danes Trgovsko izobraževalno društvo v društvenih prostorih v ul. S. Francesco št. 2, ki začne ob 5. uri popoludne in bo trajala do 1. ure popolnoči. Vabila se ne razpošiljajo. Toliko na znanje gg. članom. V soboto na maškaradi Šentjakobške mladine se je našel zlati privesek k verižici. Kdor ga ie izgubil naj se zglasi ob večerih po 8. uri v „Narodni gostilniu pri sv. Jakobu pri Rudolfu Može. Na istem plesu je izgubila neka gospodična srebrno zapestnico, ovito s tenko, zlato žico. Ker ista drag spomin, se naproša pošteni najditelj, da jo proti nagradi bla-- govoli izročiti Matildi Wedam ul. S. Michele ! št. 39. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu nam javlja, da ostane danes zjutraj urad, radi greba njenega nadzornika gosp. dr. Slejko Ivana, c. kr. poštnega tajnika, zaprt. Ker je na pustni torek popoludne ta urad običajno zaprt, ostane torej „Trgovsko-obrtna zadruga" danes zaprta celi dan. DAROVI. Za veliki Ciril-Metov ples združene slovanske mladine doposlali so: Gosp. Andrej baron Winkler Gorica K. 10, I. & J. Majdić K 5, Andrej Križmančič Trst K 2, Fran Fonda učitelj Trst K 4, potom Jadranske banke gosp.: V Covacich Dunaj K 6, vIvo Tomasovič Podstrana K 5, Vekoslav Štrekelj Sežana K 5, I. Grgurina Frančiči K 10, V. Vessel notar v Trstu K 10, Paolo Tripcovich Trst K 10, Štefan Gombač Trst K 6, Ante Topič K 10, Gregor in Anton Babič K 12, Dr. Tomo Bilek Podgrad K 6, prof. Ivan Bergić Pazin K 4. Emilija Peterne! Trst K 4, Jakob Klemene Trst K 10. Rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. — Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na ugledno „Jadransko Banko" ali gosp. Vladku Ternovcu, ulica Fontana 4. I. Za veliki trgovski ples so blagovolili vplačati pri Trgovsko obrtni zadrugi: gosp. J. Volpich K 20, Bratri Zatkove, Budjevice K 10, Kos Iv. Vrhnika, A. Martelanc, Gre-gorič J. po K 4, Žigon A., Volčjigrad, dr. 1. Mlekar, Št. Feriuga po K 2, dr. J. Wilfan K 5, Grgor Zidar K 6. IVAN PIR1H gostilničar je včeraj popoludne po dolgi in mučni bolezni, previden se svetotajstvi za u-mirajoče, mirno v Gospoda zaspal. Žalujoča soproga AGNEZA naznanja tudi ▼ imenu svojih sorodnikov tnžno vest vsem prijateljem in znancem. Pogreb se bo vršil v torek dne 8. t. m. ob 10. in pol uri predpoludne iz mestne bolnišnice naravnost na pokopališče. Ta oglas velja kakor direkt. obvestiio. Pogrebno podjetje CAPELLAN Trst, Corso ±7. —MfflEHBMMBffl Odlikovana pekarna in slaščičarna 1 siato kolajno In križcem na mednarodni obrtni raastavl t Londona 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oS,"d~ trikrat na dan svež krnh. Frodajalnica ie tndi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi blikati posebno za čaj; ima razne fina vina In llksrje v buteljkah in flne desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tadi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejše moko iz najboljših mlinov po na|nižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam ae za obilen obisk z odličrim spoštovanjem Vinko Skerk Majcen Miloš... mizar - Trst - ulica Leo Stcr. 2 mi priporoča slavnemu občinstvo ii| svojo mizarnico. ■M I»flelnje Toakovratno, tadi ■ BAJFTNEJ8B POHIŠTVO ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, vla Oeollla ® priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, ▼ kateri ae izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih oenah, --SVOJI K 8VOJIM ! ——= Mnenje gospoda dm. LEVA (DEICHSBEM. Dunaj privatnega azistenta Dr. FLEISCHMANN-a. ■- G. J. SERRAVALLO Trst. V odgovoru na Vaše cenjeno vprašanje, naznanjam Vam, da poznam že nekaj let sem Vaš izdelek ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino d i China Ferruginoso Serravallo) ter ga predpisujem vedno jako rad. DUNAJ, 11. februvarja 1908. Dr. LEV WEICHSBERG. PellKl Kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 Od torka 8. do 10. februvarja 1910: 1) PLASTIČNI PLES, prizor po 'naravi. 2) LJUBEZEN-?? NEZVESTOBA, senzacijonalna drama. Novost!}3) STARIŠI CROTINETTIJA DOBIVAJO OBISKE, komična scena. . _ O © o o oooooooooe Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot Otroci in vojaki 10 stot □i Naznanilo. □ 11 Tvrdka 1VANČIČ & KURINČIČ uljudno naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je PRESELILA svojo manufakt. trgovino iz Nadškofijske ulice v GOSPOSKO ULICO št. 11 (Via Carducci). Pri tej priliki uljudno naznanjava si. občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tem, da sva vpeljala razno modno blago. Cene nizke, blago prve vrste, postrežba strogo slovanska. Priporočava se za nadaljno naklonjenost in obila naročila z odlič. spoštovanjem Ivančič & Kurinčič manufakturna in modna trgovina — GORICA GOSPOSKA ULICA štev. 11. (Via Carducci). □II: Potrtim srcem naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njihov družinski glavar, gosp. Jurij Martelanc i posestnik in gostilničar danes ob 2. uri popoludne v 55. letu svoje dobe nenadoma preminul. Pogreb zemeljskih ostankov predragega pokojnika se bo vršil v sredo dne 9. februvarja ob 10. uri predpoludne iz hiše žalosti na barkovljansko pokopališče. BARKOVLJE, dne 7. februvarja 1910. Antonija ud. Martelanc roj. Pertot/soproga. Mihael, Andrej, Angel, sinovi. Marica, Anica, Alojzija, Angela hčere. Anton Terčič, Ivan Cjak, zeta. > t IV. »EDINOST« Si. 39. % Tisa, dne 8. februvarija 1910 — Za možko podružnico sv. C. in M. so nabrali v veseli družbi v Truškah pri g. Lavrenčiču K 13 20. Za isto podružnico nabral g. Murovec v gostilni pri Martinu o priliki veselice društva „Sloga" K 817. Te svote hrani uprava. — O priliki krsta malega: Stanislava Furlan nabrali so oče in botri K 6 40 za moško podružnico sv. C. in M. — Gosp. Dr. Filip vitez Wolf, daroval je v počeščenje spomina pokojne Angelije vdove Tripković družbi sv. Cirila in Metoda za Istro K 10—. — Ker so ciganke na Sokolovi maška-radi vsakemu pogodile srečo, so nabrale za moško podružnico družbe sv. C. in M. 3.40 K. — Denar hrani uprava. — G.dična M. Gombač, ker se ni mogla udeležiti Sokolove maškarade, je poslala 5 K za Sokola. — Prisrčna hvala, in na zdar. _ Književnost in umetnost Ivan Cankar : Hlapci. Drama v petih dejanjih. V Schwentnerjevi založbi je izšla nova Cankarjeva drama pod gornjim naslovom. V tem najnovejšem delu je segel pisatelj zopet na politično polje ; tvarino te drame tvorijo dnevna politična vprašanja, kar zadostuje, da bo tudi večina čitateljev presojala dramo stega stališča. „Po-litisch Lied ein garstig Lied" je rekel že Goethe; zato ni nobenemu umetniku priporočati, naj stopa na to polje, ker v tem slučaju stopa menda umetnost v ozadje. V tej drami biča pisatelj razmere, v katerih mora živeti kranjsko učiteljstvo, ki mora z ozirom na svoj kruh zatajevati svoje politično prepričanje in tako samo — hlap-čevati drugim. Le eden se noče udati. To je učitelj Jerman, ki so ga vsled tega premestili. To je konec te drame, ki je pravzaprav bolj igrokaz. Dejanje se razvija še precej logično in konsekventno; nekateri tipi so malo pretirani, n. pr. učitelj Komar. Sicer je to delo umljivo pisano in ni zavito v tisto meglo, kakor druga Cankarjeva dramatična dela. Paul Bourget: Skrivnosti srca. — Prevel. A. Kalan. — Založila Katoliška tiskarna. V tej knjigi je zbrano več novel odličnega francoskega pisatelja, ki je pri Slovencih že znan po svojem romanu „Razporoka". V tej knjigi razpravlja pisatelj fine psihološke probleme; način in ton njegovega pisanja je aristokratsko miren in duhovit. Prevod se čita gladko. Priporočamo to knjigo zlasti našim izobražencem. Obe knjigi je dobiti v slov. knjigarni Josipa Gorenjca. Vesti iz Goriške. Tevče (pri Ajdovščini). C. k. namestni-štvo je potrdilo pravila na novo ustanovljenega bralnega in pevskega društva „Draga" v Tevčah". Ustanovni občni zbor se je vršil dne 27. januvarja t. L, ki je izvolil sledeči odbor: Andrej Kobal, pos. za predsednika; Anton Česen, pos. pred. namestnik, Albert Rajer, učitelj, za tajnika ; Matija Kretič, pos. za blagajnika; Anton Bačer, pos., za knjižničarja ; Andrej Štancar, pos. odbornik; Emil Pipan, pos. odbornik ; za namestnika sta Ivan Bačer, pos. in Lovrenc Samec, pos. Tudi v Tevčah se dela dan. Redka poroka. — V Sovodnjah je na oklicih okolu 80 let stari vpokojeni arzenal-ski delavec, vdovec, rodom iz tržaške okolice, s 25-letno deklino rodom nekje z Mo-ravskega. Razpis službe. V C. kr. moški kaznilnici v Gradišču je izpraznjeno mesto nad-paznika poduradnika. Tozadevno prošnjo je uložiti pri ravnateljstvu omenjene c. kr. kaznilnice do 7. marca 1910. Ilhicolor in popra^Ijfitelj g'aooviijev UUIlO'vv poroča f lavnemu oWustvu. Pećar, Trst, ulica Darte Altghieri 3. pn-Andrej 77 Gostilna „Al Ginnasio" ima prače in iedila pr-e vrste. Priporoča se slav». občinstvu *a ob'lpn obiffr H. K o n ! &_1237 Proda so mlekarna '/S? £32 it. 9. V istfj ae fredaja tudi zelenjava._174 M|9ljongA star 25 !et c. kr. uslužbenec z lepo mirfUUmts pr.hodnjostjo. že't znanja ▼ »vrio ženitbe z izobraženo gospioo 20—25 let, z nekaj go tovine in ulov. narodnosti Zglssila se sliko — ki jo \r prm — ie poništi na Frkterestante pod „K »TOR DALMACIJA Sl 25 F. D Za tajnost se jam«. (145 Incin Ctnlfo mizarski mojster, Trst, uhcfi JUOip OlUlia B lvedere 5-ev. 8, izvrtujje ^ »Vevrstna mizarska dela. Da»«ilffirnn popolnoma izvežban .o I lan ubil J tajnik- išče službe, na Edinost. bčin ski Ponudbe 189 Slavnemu občinstvu £ stilno „Giardito vubblic " v ulici Giulia 11, kjer točim \ip&Tcko vino la -trn ga pridelka po 72 stot., za dom po 64. Za obilen obisk ne priporoča Viktorja 0 e h o v i n 200 Mesnica v Sežani. občinstvo, da sem odprl novo mernico ter se priporrčam zs obilen obisk. Zago'ovijam, da bom vsakega dobro postreže! z vpske trste mesom in po najnižji ceri, Franc B o Ž e g 1 a v. 148 7filf>flO Krompirja, zelja, č^sna, čebule in sladke £dJ(J(Jci repe, Angust Z o 1 i j a, Trat, ulica deli' Olmo Ste. 12. <2001 DANIELE PILUN TRST - niioa Acqnedotto 94 TELEPOM 241 Velika zaloga gašenega in živega apna. Odlikovani fotografski atelje A. JER KIČ, Trst, «1. Post« 10, Goriea, Gosposka ■lica 7.__2*29 S F. Hormann, Trst g Tovarn« cementnih plošč zaloga oglja za peči n Posteljna v mokrota Popolno cz^ra^ljenje zajamčeno. Brezpli čas navodila. Naznaniti je starost in spol, Mn< go zahvalnih pisem na razpolago.--Zdravniško priporočano. INSTITUT „SAlilTflS" J — UMETNI ZOBJE Plombiranja sobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine Nova in bogata zaloga lakovrstnega POflIŠTV Spalna in Jedilne sobe na iiben, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori šf. I Telefon št 71 Romano IV. v sobo zdravniškem kabineta Br.]. Čermak in Cuscher • trst • ulica deli* Caserma it. 13. II, n. Namizna jabolka v cenah po Kr 24—26—28 za 100 kilo iz kolodvora Litija ulica 6iostie Carducci 20, Trst TELEFOV 896. Ve!iko zaluga steklenih Up ter navadi)5h in dvojnih zrcal. Kričali vsake vel ko«ti Specijaliteta : stekleni Tfuti'atorji. Posode za ribe. Zulo^a okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prevlačenia s sle-hloru, verande itd. Telefon >96. ZaUgatelj s avb podjerainev m »t n x h u 95 Gospodar, društuo y tanju vknjižena zadruga z neom. zavezo v Škednju št. 330 v lastnih prostorih. Telefon št. 21-26 Hranilne vloge sprejema o1 vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4n Rentni davek od hranilnih vlos? plaćuje zavod i>am. Vlaga se lahko po i krono. Posojila daje na vknjižbo po dogovora 6°/®, na menjice po b*J0, na zastave po 6®/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. URADNE URE: od 10.-12. ure dopoldne in od 6.-8 itre pop ol ud ne Jsplačuie s« csakt dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. ima tuil hranilne pušfce, ■ katerimi s« najuspešaaj* navaja št» 4v Ordinuie na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. U Mi do l.Va in od 4.V2 de 5.Va psp. TELEFON 115/IV. M- 54-^ H- n % Cene nizke Alte brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Naova it 36, Togal nL S. Lasaaro, a podrnaalaa nL 8. Lmim® a. ai dovoljuje obvestiti slavno obSeeto* is svoj« ossjsne odj—, da j« jako pomnožila svojo *«-logo kakor tudi povedala prostor« a tom, 4* p nstaaovila agoraj omenjeno podružnico zato, *» moro T polal »Mi aadostkl zahtevam ceni. odfnnMT. V obeh prodajalnicah dobava ao raaaa blago bolj5« kakovosti ia najmodenefla la prvih tovar* posebno pa snovi za moiko ia fenako obleke, srsjce, ovrataike, ovratekM, tudi veHkaoski platnega In bombašaega b" " """ " " Veliki k ' " Slavno občinstvo pozor ? V novootvorjeni trgovini s& slanino, pre- kajenim in svežim svinjskim mesom, na trgu della Barriera vecchia štev. 9, ve vsakomur postreže z izvrstnim, prve vrste blagom, kakor: klobasami kranjskimi in cu-nsjskimi furlanskimi in ogrskimi salami vsakovrstnim s rom in razno rst. d-likatesam'. Cene zmerne. - Postrežba točna. Za obilen obisk se priDoroća MARUS1C. m tabor vsakovrstnih vratni okraski za livilje in » — ———----—_— ------~ BARSKE ZASTAVE IN NARODNIH TRAKOV ZA DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno nI ugajalo, se zamenja ali pa ae vrne denar brez nlkaklh zadržkov. Peakaiatt to mm proprlftatl Vesti iz Istre. Za župansko stolico v Puli sta dva kandidata, dr. Viljem Varaton in vpok. poštni upravitelj Karol Frank. Govori se, da ]e kandidatura prvega napravila v vojaških in mornaričnih krogih relativno dober utis, ne pa kanditura drugega, to je Franka; to baje radi njegovega delovanja v zadnjem mestnem svetu. Gospodarstvo. Bosansko-hercegovski gozdovi. — Bosna in Hercegovina sta z gozdovi najbo-gateje evropske dežele. Koncem leta 1907 so zavzemali gozdovi v obeh deželah skupaj 2,572.664 hektarjev (Bosna 2,188.940 Hercegovina 383.724), to je 50.4 odstotkov vseskupnega površja obeh dežel, torej nad polovico. Od tega je odpadlo na državne gozdove 1,952.375 ha (1.629.520 v Bosni in 260.354 v Hercegovini), na vakufske 19,578 ha (17.577 ha v Bosni, ostalo v Hercegovini); in na privatne 619.690 ha (v Bosni 496.520, v Hercegovini 123.370 hektarjev. _ POZOB NA NASLOV! VELIKO SKLADIŠČE IN POSODA glasovirjev :: pianino harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren. (Jglačenja in poprave ee izvršujejo z natančnostjo po najzmernejiih cenah, starodavnu tordka LUIGIZANH0N1 TRST, Plana. San (Hacomo 3 (Corso TRST Bogomil P ino blvSi erar t Scžar ima svojo novo proda-ur v TRSTU, ulica Viiicen. Beltlni 13 nasproti cerkve sv. Antona novega. Vsakov. verižic tov cenah. SAMO 00 se močan deček za skladišče. Pred-5 O nosi ima, ki razume 5 kg — delo. " ..............225 Išče ■________ Nas; o v pove Inser. odd. „Edinosti". %% Svoji k svojim! Svoji k svojim! ^ Prodajalnica manifakturnega blaga Brosch & Laureiieie ulica Nuova St. 40 (vogal ulice S. Giovanni). Ker »tno si nabavili množino platna za perilo (xa 12.000 metrov) amo v stanu nuditi sledeče vrate po zajamčeni tovarniški ceni: Bela bombaževina od 46 9t dalje, dvojne vlaoko-atl od 1 K dalje. Rujeva bo»bsževli»a od 36 at dalje, dvojne visokosti od 95 etoft. dalje, Pristen chifTen od 46 at. dalje, Chiffoe Hollaad I. vrste od 56 atot. dalje, Platno dvojne vi-eokoeti za rjehe po K 140 dalje, Obrlealke od 48 stot dalje, Lanene C* ja po 20 st dalje, Deasertae oprave po K 3*50, Obrobljene eervljete za gostilne K 4 tucat. Obrobljeni prti K 1-80 fcoe. Laneni tHli od K 1.20 dalje. — SPECIJALITETA blaga za društvene narodre trakove in zaetave. Velik izbor Ianenega blaga, fuštanja, lanenih maj in iz fu 5 tanj a. Ša i, tapeti, zeveee Iz blaga ali čipk. Velneae odeje lastnega probvada. IZftOR DRO ^MARIi Velika skladišča nanifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke. M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. Radstr. Pedražaiea v Gorici niioa AJvarez 3,u mpjftfo i« tisti, o katerem pravi znani in odlični kemik ui,]y» iadiutrij«, g. dr. K. DEITE — Berolin, da ima T«im« večjo nego milo ali milo in soda ne da bi it lotili perila. JTiinlos07 pralni prašek Je torej najboljšo, kor more rabiti *a prani« p*-rila, varuje perilo kar ae najbolj da ntiaUti, je POCKAI in oaje blisccčo beloto in je popolnomabrez daha. Zavitek 1I2 kg etane JgtiT samo 30 vin. bira m t trgovitah z drogertjatci, koleaijalnfn b»a-g o bi in milom. Na debelo I«. Minlos | Dunaj, I. Molkerbaatei 3.