Ste«. 111
(Posamezna itevilka 8 vinarjev.)
» Triu. » potok 26. april« 1HI
Letnik Xllll.
tzhnia vsak dan zjutraj, tudi ob nodotyah ie praznikih. — tfrcamfcvo tika sv. Frančiška	51. 20, L nadair. — Dopisi naj se pobijajo
- • —	..... .------ ---.----rokoaisi se ne vračajo.
Lastnik konsordi lista
. t ,r________i omejenim pero«tvom,
* Trata, ulica »v. frartftfka Aertkega št 2G. — Telefon arcdnlUva io aeravf «t. 11-57. — Naročnina znaia: Za celo leto K 31-20, pol let* K 1§*CUW m«Kce K 7 80. za nedeljsko fidajo sa celo leto K 6-20, pol !«t« K 3-60.
EDINOST
Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vtn Oglasi k računajo na nrtUmetl« v šifokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogla« denarnih zavodov mm po 10 Tin; oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.— : vsaka nadaljna vrsta K i—. Mali Oglasi po 6 vin. beseda, najmanj p* 80 vin. Oglas* sprejema iasoratiri oddelek Jedinosti". Naročnina , fn reklamacije so po&ljajo opravi lista. Plačuje se Izključno to opravi .Edinosti". Plača in toH se v Trstu. Uprava in inseratot oddelek •e nahajata v ul.sv. FranMIka As. it. JO. Pb&nohranilnHhti rahm 8*1
miM ARHADM POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se razglaša:
Ob gornji De voli v Albaniji smo odbil! v zadnjih dneh izvršsne francoske sunke. — Na jugozapadu nič novega.
Načelnik «e»ierainega Štaba.
NASE VOJNE LADJE PRED VALONO.
DUNAJ, 25. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Naše lahke pomorske sile so izvršile v zadnjem času ponovno sunke proti Otrant-skemu prelivu, ne da bi zapazile pri tem kak par-nišui promet ali kake stražne ladje. Pri nekem poizvedovanju oddelka torpedovk v noči od 22. na 23. t. m. so bili pri Valcni opaženi in napadeni sovražni rušilci. Po kratkem topovskem boju, tekom : katerega so bili opaženi dobri udarci, so posegle iz alarmiranega pristanišča v boj številno močnejše enote. Ker ie bil namen sunka, vznemirjanje prometa v prelivu in alarmiranje sovražnih vojnih pristanisč, dosežen, je bil boj prekinjen. Neki sovražen rušilec je obstal vslcd težkih poškodb na me~tu, neki drug ie krenil v Valono. Lastne enote niso imele niti izgub niti poškodb.
Letalski boli pred Rovfojem.
DUNAJ, 24. (Kor.) Ko ie dne 22. aprila popoldne nekaj ;:aših tadij manevriralo na morju, so bile napadene od 5 italijanskih letal, Ki so zmetala svoje bembe brez uspeha. Sovražna letala so bila pregnana. Pri iem je vooiielj letalsi^Bga čolna »A 19r, praporščak Ernest Strecker, v boju s trenil letali eno sestrelil, ki je moralo pristni itfed Rovinlfm. Letalec ie bil ujet.	. ,
BF_ROLJN, 23.	Veliki-glavni stan javlja:
Zapndno bojišče. — Ne bojišču oh roki Lys se je močan ;>rrjt«napird Frsr.cozov ppotl visini Flet'geheesh »zjolovil « težkimi izgubami. Kra«evni boji severozapadno Bcthiina. pri Festu-bertu :n na obeh straneh Scarpe. Južno Somme smo napadli Angleže ia Francoze pri io južno VII-lers Bretonneusa. Po hudem boju sc je prerila na a pehota skozi gnezda sovražnih strojnic. Podpira S i so jo pri tein z uspehom oklopni vozovi. Zavzeli smo vas Mar?gard, za katero je bilo že toliko bojev. Na vzhodnem brega Avre suio porinili naše črte aa višine severovzhodno Cistela. Sovražnik je izvrševal s svojimi na boji*£u priorav-Ijeniuii in na pomoč prihitellmi četami ves dan srdile protinapade, ki so se krvavo razbiil. Srditi hoM so se nadaljevali v osvojenem ozemlju celo noč. Ujeli smo nad 29iM> mož in upienill 4 topove in mnogo strojnic.
Na drugih bojiščih nič novega.
BEROLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: 25. aprila zvečer:
Armada generala Siksta Arroiaa je v boju za Kentmel.
Prvi generaini kvartirmojster p!. Ludenderff.
SOVRAŽNA URADNA POROČILA.
Italijansko poročilo.
24. aprila. — V asiaški kotlini so angleški poizvedovalni oddelki odgovorili na napad sovražnih oddelkov in jih prisilili k umiku. Pozneje je naše topništvo sovražne oddelke, ki so prodirali proti Caberlabi, pognalo v divji beg. Neka četa, ki se je približala našim črtam južno Stoccaredde, je bila napadena in razpršena z ročnimi granatami. Po drugih odsekih fronte, od Tonale do Piave, obojestransko patruljno gibanje. Naši so se polastili v kotlini Alana več strojnic in -jušk. Angleški letalci so sestrelili dve sovražni letali nad Levicom, ave na Lisseriern, peto so sestrelili naši letalci p~i Vi-dorju.
Francosko poročilo.
24. jprila pop. — Med Sommo in Avro je bilo sovražno streljanje tekom noči r.a francoski ia angleški fronti skrajno srdito. Posebno pri Villers f3:elonneuxu in liangardu je francosko topništvo jako krepko odgovarjalo nemškim baterijam. Ob Ailetti in pri Avocourtu smo ujeli več mož. Na ostali fronti topovsko streljanje s presledki.
24. aprila zvečer. — Po celi vrsti divjih napadov se je sovražniku posrečilo, da se je ustalil v lesovju severno Hangarda, istotako tudi v vzhodnem delu vasi, ki so ga branile naše Čete z vso srditostjo.
ra^ m*}?!*!!.
LONDON, 25. (Kor.) Admiraliteta poroča: Vsled pomorske akcije proti sovražni obali so izvrševali včeraj dopoldne naši letalci opazovanja in napade z bombami. Vsled oblakov »e bilo opazovanje težavno in zato so se spustila naša letala do 50 čevljev nizko. Ko se je zjasnilo, so bile z daljave 20 jardov ob pomolih v Zeebriigge in v Ostende opažene potopljene ladje, ki se nahajajo med pristaniškimi nasipi in zapirajo večji del pristanišča. Na cilje ob obali je bilo zmetanih veliko število bomb.
LONDON, 25. (Kor.) Reuter poroča: Iz poročil udeležnikov pri napadu na Zeebriigge izhaja sledeče: Vhod v Zeebriigge je blokiran od dveh po-
PODLISTEK.
Pustolovcev! ispisbi.
Ronlan. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Res je.
—	In 5e vedno mišlis tako?
—	Še vedno.
—Kar sem ti povedala sedaj, torej prav nič ne <pliva nate?
—	Kar si mi povedala, mi je nerazumljivo.
—	Torej nočeš govoriti z mojim očetom?
—	Sedaj ne.
—	Marcijal, premisli stvar in bodi usmiljen z menoj.
—	Ubogo dete, ravno ker te ljubim, ne storim, kar zahtevaš od mene.
—	Še je čas; privoli.
—	Nemogoče.
—	Potem vem, kaj naj storim....
—	Kaj misliš?
—	To izveš »utri.
topljenih križark. Zatvornice so bile razstreljene. Neki nemški rušilec ie bil torpediran, neki drugi povožen, tretjega pa ie potopil oddelek, ki se ie izkrcal. Lope z velikimi lnunicijskimi zalogami na pomolu so bile uničene. Viadukt med pomolom in celino je bil porušen. Ko se je napadni oddelek formiral na pomolu, se Je postavil neki močen Nemec v bran, ki pa je bil ubit z gorjačo. Par mož napadalnega oddelka je zavzelo neki nemški rušilec, še predlo je zamoglo moštvo na krov. Nemci so bili pobiti, še predno so zamogii na ladjo. Neki nemški rušilec, ki je poizkušal iz pristanišča, je bil povožen in prerezan na dvoje. Ko je napadalni oddelek zapustil pomole, ie vihrala na ajih angleška zastava.
LONDON. 25. (Kor.) Reuier poroča: Po pripovedovanju dveh častnikov *Vindictiva« so se angleške ladje, ki so izvršile napad na Zeebriigge, približale obaii pod zaščito obiakov dima, ki so se raztezali od Zeebrugga do Ostende. Nemci so bili dolgo časa v zmoti, toda, kakor hitro so* opazili angleške ladje, so otvorili bombardmž, ki se je razvil v kratkem v neoplsni brzostrelni topovski ogenj, izmed ladijskih mostov za izkrcevanje, ki so bili na krovu »Viadictiva*. sta ostala le dva porabna. Izkrcane Čete so imele vsled granatnega ognja težke izgube. Izkrcani oddelek je zmetal na neki rušilec 50 ročnih- granat, ki so povzročile močno eksplozijo, nikakor pa se ni mogel približati nekemu drugemu rušilcu. Izkrcane čete so Izvršile tudi napad na neko baterijo, a o uspehu ni nič znanega. Pri povralfcu na »Vlndictive« Je nudil gornii krov ladje strašen prizor. Bi! je pote krvi. Povsod so ležali mrtveci in ranjeni; krik slednjih ie bil pretresu^. Z naHikrajnejso hladnokrvnostjo je leda! kapitan »Vindictlva« kHub strašnemu ognju svoje tika« iti je spravil svojo ladjo pod zaščito oblakov dima na varno. Dva potap-Ijnlna čo!na sta razstrelila pod viaduktom v Zee-brugge dve toni eksp!o«vi»ib snovi, da preprečita prihod oiačenj z ob?!e.
LONDON, 25. (Kor.) Reuter poroča: V priznanje činov pri vodstvu akcii proti Zeebrugge in Ostende ie imenoval kralj podadmlrala Keyesa za viteza Bathovega reda. Poveljnik Karpender. ki je poveljeval ladji »Vindictive«, je bil imenovan za kapitana.
BEROLIN. 25. (Kor.) V vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 22.000 ton.
BERN, 24. (Kor.) Po poročilih francoskih listov
je bil francoski parnik Mere« (4000 ton) od nekega nemškega podvodnika potopljen.
^ , ---
Bombardirano Pariza.
PARIZ, 24. (Kor.) Daiekonosni top je tudi danes obstreljeval pariško oeemlje. Zaznamovati ni nobenih žrtev.
Bari za Angleže.
ROTTCRDAM, 25. (Kor.) *Daily Tetegraph* poroča iz Johannisburga: Dosedai zavlačevani vpoklic vseh vojaški dolžnosti podvrženih je bil sedaj sklenjen. Vsi moški od ISY* do 41 leta so pozvani, naj se stavijo v službo dežele. V prvi vrsti prihajajo v poštev neporočeni, v drugi oni, ki so sc poročili tekom vojne in v tretji poročene! starosti, ki odgovarja sposobnosti za službovanje. Občinski svet, trgovinska zbornica, rudokopi in drugi veliki delodajalci so dovolili, da se izplača neporočenim četrtinka in poročenim polovična plača tekom njihovega delovanja v javnem interesu.
O emisija japonskega zunanjega ministra.
PARIZ, 24. (Kor.) Agcnce Havas poroča iz To-kija: Odstop zunanjega ministra Motona je posledica njegovega zdravstvenega stanja. Motono radi svoje bolezni 2e več tednov ni mogel v urad.
Nizozemska v stiski.
HAAG, 25. (Kor.) Zunanji minister je izjavil danes v prvi zbornici, da nikakor nc more prikrivati zbornici, da ie položaj glede vprašanja peska in grušča iako resen. Več o tej stvari nc more povedati.
Nemške sodniie v Belgiji. -
BRUSELJ, 24. (Kor.) Skupne odredbe generalnega guvernerja in generalnega kvartirmojstra določajo ustanovitev nemških sodišč za Flaodrijo in Valonsko. Ustanovljena bedo cesarska okrajna sodišča, ki bodo sodila po deželnih zakonih, toda na podlagi nemškega pravnega reda v civilnih in kazenskih stvareh. Justična uprava bo slejkoprej v rokah upravnega načelnika.
Srbski kraljevič Aleksander v Atenah.
MILAN, 24. (Kor.) Glasom »Secola« je prispel kraljevič Aleksander srbski v Atene, da vrne grškemu kralju poset v Solunu.
Demisija besarabskih ministrov.
BUKAREŠT, 25. (Kor.) Dne 22. t. m. so besa-rabski ministri odložili svoja mesta. Dva Besarab-ca, Juculcz in Cluhureanu, sta zaprisegla pred kraljem. Za začasno upravljanje Besarabije bodo imenovani prefekti, ki bodo delovali sporazumno z direkcijskim svetom. Direktorji so zastopniki
—	Kaj nameravaš? Odgovori.
—	Marcijal, bodi usmiljen in pusti mi, da vsaj svobodno mislim in storim, kar hočem.
—	NesreČnica, sama hočeš v pogubo! Zdelo S2 mi je, da nameravaš storiti nekaj groznega, in zato sem te prosil za ta ponočni sestanek.
—	Res? — je dejala Luiza z rezko ironijo.
—	Ce me ne boš poslušala, Če mi ce boš verjela takrat, sva izgubljena oba.
—	Govori. Kaj naj poslušam, kaj naj verjamem?
—	Isto, kar sem ti rekel že tolikokrat, kar vzbuja tvojo nejevoljo, kar te razburja.
—	Kaj?
—	še je čas; še morava čakati.
—	Čakati, vedno, vedno čakati! Ali me nisi razumel? Marcijal, ni več časa! Prvo, kar storim jutri, bo, da pojdem k očetu in mu povem vse----
—	In jutri, isti trenutek, ko storiS to, najni otrok ne bo imel več očeta, kajti s to pištolo ai poženem krogljo v glavo.
Marcijal je ob teh besedah pomolil prestrašeni Luizi pištolo pred oči.
ministrstev in bodo odstopili, kakor hitro bo kou-stituanta izvršila spremembe romunske ustave v smislu besarattefctii pogoja v.
BUKAREŠT, 2X flCor.) Ukrajinska vlada je imenovala člana kijevske rade Oafagana za diploma tičaega zastopnika pri romunski vladi }!
NemčSa io žito za Švico, e *
BEROLIN, 24. (Kor.) K poročilu Svleartke đe-pešne agenture, da le Nemčija zagotovila svobodno uvažanje žita za Švico, poroča VVolffov urad s pristojno strani: Poročilu je treba dostaviti par pripomb. Res je sicer, da hoč$ nemška vlada vsled stiske, v katero je prišla Švica vsled izstra-dalne vojne entente, zagotoviti švicarskim ladjam kljub vseh velikih težkoč prosto vožnjo, vendar pa je bila švicarska viada izrecno naproŠena, da pove narodu jasnOk da bodo mogoče Šele po preteku treh mesecev preiele vse na morju se nahajajoče nemške vojne ladje ta ukaz, čeprav je bil izdan le sećat Opozor eno je bilo dalje na to, da bo izvajanje te obljube pred potekom treh mesecev silno otežkočeno, ier sili predsednik Združenih držav v ameriških pristaniščih protipostavno zaplenjene nizozemske ladje tudi k temu, da naj plujejo mesto z nizozemsko z ameriško zastavo,, kadar so v službi SviCf. Ako torej kaka na odprtem morja nahajajoča sc nemška ladja iz bodisi kteregakoH vzroka ne bi prejela imenovanega ukaza in bi vsled nepozuanja obljube potopila kako z blagom za Švico obloženo ladjo, potem torej ne bi zadela krivda nemške \4ade, tmpak le predsednika Združeaih držav amcrtftui.
Nad vojvodi« jo Marilo Terertla ▼ Sofiji bi Be! grada.
SOFIJA, 25. (Kor.) Včeraj sto prispeli semkaj nadvojvodinia Marija Terezija in grofica Bardi. Vsled odsotnosti kralja in prestolonaslednika, ki sta se nahajala ▼ glavnem stanu, sta bila sprejeta visoka gosta od prjnca Cir&a fn princeainje Ev-Uoksije. Nadvojvodinfa ixi grofica Jte si ogledali bolnišnico avstro-ogrske zdravstveae misije, kakor tudi neko bolniSnico bolgarskega Rdečega križa ia sie posetili grob kraljice Eleonore, kjer ste bili dalje Časa zatopljeni v mollfer. Po povratku kralja in prestolonaslednika se Je vršila včeraj rodbinska pojedina kraljeve rodbine in visokih gostov. KraH Ferdmand ie podelil gospej nadvolvodinji novo ustanovljeni red bolgarskega Rdečega križa prvega razreda in grofici Bard! isti red drugega razreda. Včeraj zvečer sta visoka gosta odpotovala, da se vrneta proko Belgrada na Dunaj .
BELGRAD. 25. (Kor.) Nadvoivodinja Marija Terezija je prispela v spremstvu grofice" Bardi danes semkaj. Ogledala si je bolnišnice Uj znamenitosti mesta in trdnjave.	'
Ogrska kabinetna kriza.
BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) Narodna delovna stranka ie imela danes konferenco, na kateri Je razpravljala o indemnitetni predlogi. Tekom konference je imel grof Tisza govor, v katerem se je izrekel za votiranje indemnitete, ker mora biti normuini razvoj državnih financ zagotovljen, na čemer tudi čisto nič ne izpremiflja dejstvo, da nima dežela v tem trenotku nobene odgovorne vlade. Giede krize je izjavil groi Tisza, da Je morala nastopiti, ker je prejšnja vlada vztrajala na svojem stališču, ki je nasprotovalo velikim političnim interesosn, ki zahtevajo rešitev tega vprašanja potom kompromisa. Naše političao delovanje, je liaglašal Tisza. stremi za tem, da se obvaruje narod pri rešitvi volilnega vprašanja nevarnosti skrajnega radikalizma. Ml žtlimo, da ustvari nova vlada na Ogrskem tako stanje, ki bo omogočilo združenje vseh narodnih sil v častni službi eksistenčnih -interesov. Konferenca Je sklenila, da naj se iudetnniietna predloga votira.
BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Poslanstvo designira-nega ministrskega predsednika Szterenya, ki Je imelo včeraj dozdevno že uspehe, se je glasom večernih listov ponesrečilo. Szterenyi Je, kakor znano, nastopil z načrtom, da nai se zborniška rešitev volilne predloge odloži na lesen. Med tem se je pojavilo tozadevno tudi v vladni stranki sami nasprotje. Tudi groi Tisza je izjavil, da se njegova stranka z odgoditvijo volilne reforme ne more zadovoljiti. ampak zahteva takojSnja pogajanja v dosego kompromisa. Vsled teh okolščin bo Szte-renvi naibrže odložil svojo misijo. Sliko položaja pojasnjuje današnji govor ministrskega predsednika dr. \Vekerleia, ki je jako toplo priporočal sporazum in pripominjal, da ie samo s trohico dobre volje mogoče premagati nasprotstva In da zamo-rejo po demisiji oni člani kabineta, ki so za sporazum, neovirano izražati svoje osebno prepričanje.	______^
Brani bol odsek poslansko zbornice.
DUNAJ, 25. (Kor.) V brambnem odseku Je brambni miuister na predloge posL Kaline imenom »Češkega Svaza« dne 23. t. m. glede odklonitve odobritve cesarske naredbe z dne 1. majnika 1915, izjavi!, da je imel že ponovno priliko, da precizira stališče vlade, napram kaki taki eventualnosti in da naglaša ponovno, da je ta predlog, čegar
se
Ali
v torej ustreliš, kot pa da bi priznal najin pre-rešek? Rajši umreš, kot pa popraviš pogrešek? II je mogoče, da tako govoriš z menoj? Sledil ie kratek molk, potem pa Je hipoma šinila v glavo strašna slutnja. Zdelo se je, da so }i oči povečale, da bi tem porazneje zadela s pogledom Hubimca, ko Je pošepetaia: — Marcijal, ali si oženjen? _Ne,_le odgovoril s trdnim ((asom, — prisegam ti na Boga.
_Kaj Je torej? Svoboden si, plemič si, moj oče
ima rad; sicer bi se zelo razjezil, toda končno vendar odpustil In privolil, da se vzameva. Zase upiraS tako trdovratno? Marcijal, ali naj mislim, da si morda prej zakrivil kak nečasten zločin, da imaš na. svoii preteklosti In svojem ime-i kak onečaščujoč madež? Marcijal ie pobledel ob teh besedah. Obrvi so se zopet nagrbančile, toda vse to ni trajalo dolin Luiza tudi nI opazila ničesar, kajti zna! se premagovati tako dobro, da Je mogel odgovoriti popolnoma mirno ia s resnično ali pa dobro hli-
Luizi
se
svojim
te bi kaj
nu
mu
go
Je
morebitni sprejem bi povzročil vacuum, za vlado in vojaško upravo absolutno nesprejemljiv. Glede Izjave »Češkega Svaza« k temu Je minister pooblaščen od ministrskega predsednika, da imenom vlade najenergičneje zavrne izvajanja te izjave, ki so v nasprotju z avstrijsko državno mislijo in so zato popolnoma nerazpravljiva.
Ogrska m Avstrija.
IL	v
Ob enem pa j« industrializacija Ogrske med vojno presenetljivo napredovala. Vsled visokih cen, ki jih dovoljuje vojna uprava — 66 odstotkov plačuje Avstrija! — je mogla Ogrska med vojno ustvarit! mogočno vojno industrijo, ki bo po vojni tvorila seveda jedro velike ogrske strojne, avtomobilske in lokomotivne industrije. Vrhu tega Je ogrska vlada metodo državnega opravljanja, potrebno v vojni, porabila v to, da Je pospešila razvoj ogrske industrije, da bi avstrijsko iodustrljo za vse čase Izključila a ogrskega trte! Karakteristično je, da celo pristaši državnega upravljanja pri nas, ki so sami na čelu central, naglašajo, da treba po vojni čim prej preiti k svobodni trgovini, kajti te omejitve prometa porablja ogrska vlada v to, da bi onemogočila razpečavanje Izdelkov avstrijske industrije na Ogrskem. *Ali, avtor v »Arbeiter-Zeitung«Je prepričan, da se bo ogrska vlada ravno iz tega vzroka tndi po vojni držala teh omejitev, vsled česar bi nam enostranska povrnite/ k svobodnemu prometu oič ne koristila!
Tudi pri razdeljevanju surovin, ki se dobivajo iz inozemstva, je znala Ogrska vlada zagotoviti svoji industriji — privilegij. Take surovine sc namreč pora zdel ju jejo med Avstrijo In Ogrsko po »kvot-nem ključu«. Ogrska dobiva 34 odstotkov, Četudi nje industrija, ki predelava surovine, iznaša le 10 odstotkov take industrije v monarhiji. Temu je posledica ta, da more Ogrska svoje Industrijske obrate .še zaposlovati v polni meri, dočim mora v Avstriji sedem deveiin obratov mirovati! Če se to porazdeljevanje surovin ohrani tudi po vojni v prehodnem gospodarstvu, ko dovažanje inozemskih surovin zadobi zapet več o pomembnost: potem se konkurenčno razmerje med avstrijsko ia ogrsko industrijo popolnoma fn trajno izpreraeni na škodo Avstrije!
Slednjič prihaja še to, da Ogrska na čudovit način bogati od — tihotapske trgovine. Velike množine žita se utihotapljaio iz obmejnih galiških okrajev, torej iz Avstrije. Potem pa nam Ogrska izkazuje Še veliko milost, če nam isto žito zopet prodaja po veliko viših cenah!
Centralna uakupovalnica porazdeljujc iz inozemstva nabavljena živila med Avstrijo in Ogrsko v razmerju 7 r 5. (Tu *kvotni ključ« ne velja!) In po velikem delu ie to blago, ki ga Ogrska ne porabila sama. ampak le prodaja Avstriji za veliko višje cene!! Kadar koli centralna komisija za proučevanje cen določa pri nas kako najvišjo ceno. vsikdar odhaja blago na Ogrsko, da se vrača potem k nam po silno povečanih cenah. Ker se na Ogrskem svobodno trguje z mnogokaterim blagom, ki se v Avstriji državno upravlja, so s tem odprta vrata na stežaj za tihotapsko trgovino Iz Ogrske. To je postalo v neprecenljiv vir za ob gatbo Ogrske.
Ogrska izide iz te vojne gospodarsko neznansko ojačena. Povišena gospodarska moč se bo izpre-minjala seveda tudi v politično moč. Ravno na tem ima madjarska oligarhija največji interes. Če bo imela v važnem času sklepauja miru in v prehodnem gospodarstvu odločilno moč in vodstvo monarhije v svojih rokah, potem bo skušala skiepe miru z balkanskimi državami prilagoditi svojim gospodovalnim Interesom, zahtevojočim. da se Južni Slovani zatirajo ter da se poljedelskim produktom Balkana zapro meje! Potem bo tudi ob obnovljenju nagodbe med Avstrijo in Ogrsko skušala avstrijskim industrijskim izdelkom zagraditi poti do ogrskega trga. Vsebino skupnega carinskega tariia in trgovinskih pogodb, ki se bodo sklepale po vojni, določi v interesu ogrskih agrar-cev.
In pri tem niti ne gre za kako nadvladjc inad-jarskega naroda, marveč za nadvladje tistega ožjega kroga, ki po milosti volilne pravice privilegijev vlada nad Ogrsko. Naš davčni prispevek za vojsko se poviša za stotine milijonov s tem, da se na Ogrskem cene žita določajo za toliko in toliko
više, nego v Avstriji____Orozi nam neposredna
gospodarska in politična nevarnost. Kajti v Avstriji je vsak demokratičen razvoj nemožen, dokler so ogrski magnaije iiajveča sila v monarhiji, kajti ti se boje, da bi politični napredek v Avstriji deloval na ljudske mase in narodnosti na Ogrskem! V tem vidijo magnatje nevarnost, ki Jo odvračajo z vso silo svojega vpliva.
Od siromašnega Seidlerja ne moremo pričakovati, da bi bil dorasel Tiszi. Ali, avstrijski parlament bo moral pokazati, da zna braniti Žlvljenskc interese Avstrije, če bo avstrijski parlament mirno trpel Buriana — to kreaturo Tisze, reete: ogrske oligarhije — potem pa res ni več pomoči za Avstrijo!
• • •
Ali niso vse te ugotovitve, ti konkretni podatki, mogočen dokaz za našo trditev, da naši monarhiji treba enotnega gospodarskega teritorija, dokaz, ui dualistični ustroj, ki daja vso moč v monarhiji v roke inadjarske oligarhije, izkoriščajoče to moč na najbrezobzirueji in najnesramneji način, je v pogubo za monarhijo; dokaz, da ob sedanjem go-gospodarskein zistenm ne koristijo nobene fh Še tako pametne odredbe, če se izvajajo le enostranski. le v naši polovici?! Zato ponavljamo in kličemo vnovič: rešitev za monarhijo pride v tem. d.» se narodi nacljonaino ločilo po samostojnih državnih tvorbah, a potem da se združijo v federati\uc državo s skupnim gospodarskim teritorijem, ril enako obremenjeni in enako uživajoči, nobeden med njimi izkoriščan po drugem, in vsi združeni za pospeševanje in brarabo skupnosti napra:i vnanjemu svetu. Le taka uredba poda narodom državno misel, ki je doslej — ni!
Razne politične vesti.
Usmrtiti se hočeš? — ie vzkliknila. — Raišinien neievollo:
Slovani pri ministrskem predsedniku. Z Dunaja poročajo 24. t. m. nemški listi: Danes so prišli k ministrskemu oredsedniku oosland Habermaun, o diplomatski višini tega državnika. Ko govorimo
Hruban, dr. Korošec, Pogačnik, S tanek in Tusar kot zastopniki Češkega svaza in Jugoslovanskega kluba in so ga vprašali, ali so nemške meičai^ke stranke v resnici predložile enostransko nacijo nalne in na preganjanje Čehov in Jugoslovanov usmerjene zahteve, in ali je ministrski predsednik voljan izpolniti te zahteve, morda v nagrado za to, da niso samo nemške meščanske stranke, tem več tudi stranke gosposke zbornice odpovedale zvestobo prestolu in državi. Ministrski predsednik je priznal, da se Je zadnji Čas razpravljalo o znanih zahtevah nemških meščanskih strank, izjavil pa je, da doslej še ni bilo nikakršne odločitve. krivičnosti napram kateremukoli narodnemu plamenu ne more biti govora. Zastopniki Imenovanih skupin so povedali jasno ministrskemu predsedniku, da bi vsako preganjanje njihovih narodnih plc men in enostransko reševanje zahtev nemških meščanskih strank naletelo ua najmočnejši odpor in ogrozilo obstoj parlamenta.
Nemci in vlada. Z Dunaja se poroča 24. t. m : Ministrski predsednik je danes nadaljeval svoje konference z voditelji nemških strank in je dopoldne ponovno sprejel posl. NValdnerja, Urbaiui. Teufla in Finka. Kakor se čuje, naletavajo baje n « znatne težave želje alpskih Nemcev, ki poudarjajo, da imaio Jugoslovani svojega zastopnika v kabinetu. dočim pa koristi njihovih skupin nimajo v kronskem svetu neposrednega podpiratelia. Dulj>: vlada nejevolja baje tudi zato, da se v nasprotj i 3 vladnimi zagotovitvami še vedno ni nič ukrenilo za ustanovitev nemške navtične šole v Trstu. Kakor se Čuje, je vlada pripravljena ugoditi agrar-skim željam In dovoliti poljedelcem razne olajšave. — Zadnje dni so se vršili razgovori poslau-cev nemško-svobodomiselne smeri, ki so se bavili z odnošajem nemškouacijonalnih strank napram vladi in z vodstvom poslov v vodilnem odseku nemškouacijonalnih strank, med katerimi in željami nemškega prebivalstva po mnenju večine poslancev ni več potrebnega soglasja. Sedaj sc bcuo bavile s to stvarjo posamezne stranke, da pouče o njej tudi vlado. — V današnji seji nemške radikalne stranke se je sklenilo, da se, ko se zopet sestane dtžavni zbor, vloži nujno vprašanje o prehranjevanjskih ruzmerah v nemškem delu Češke, potem pa glede protislovja med govor><!t bivšega ministra zunanjih stvari, grofa Czen r.i dne 2. aprila in nagovorom ministrskega preda lnika dr. pl. Seidlerja zahteva pojasnilo. Končno se je sprejela naslednja resolucija: Nemškonacijr iu;l ne stranke morejo podpirati samo tako vlado, ki 1. podaja Jamstvo, da bo zunanjo politiko vodil odgovorni minister za zunanje stvari ob isključenju vsakega vpliva z neodgovorne strani na dosedanji način v sporazumu z zavezno nemško državo; 2. ki udejstvi samostojnost in samoupravo nemške Češke ob izvedbi narodne razdelbe in V trajno zagotovi dovoljno oskrbo *em»ke Češke t živili in premogom.
Ogrska volilna reiorma. Naglasivši, da \ . a retorina imej tendenco zboljšanja — ker druk..če ni reforma — pripoveduje praška »Union«, k.iko da reforma, ki bi Jo -demokratje* ogrski hotdi uvesti, nima te, ampak nasprotno tendenco. Spor ne vihra radi boljše razdelitve volilnih okr. v. ampak gre za čim večjo omejitev volilne pravice, oziroma za čim večje otežkočenje izvrševanja volilne pravice za nemadjarske narodnosti, torej v resnici večine prebivalstva. Gre za politično zati ranje Nem ad j arov. Praški list podaja zanimive podatke o porazdelitvi iz leta 1848., ki odgovarja narodnim razmeram. To porazdelitev so sicer odpravili v politični upravi in v volilnem redu. Po tedanji porazdelitvi odpada od 413 volilnih okrajev 191 na inadjarske okr;«je, 90 na slovaške. iO na inaloruske, 15 na srbsko-hrvatske, 92 na romunske in 15 na nemške. Madjari bi bili torej s 151 volilnimi okraji v manjšini napram 222 Ne-madjarem! Po nekem izkazu iz predzadnjega zasedanja pa so imeli Nemadjari od 222 mandatov v resnici celih — devet! 7 Romunov in 2 Siba-Hrvata. V zadnjem zasedanju sta prišla zraven 2 Slovaka, ztto pa je Srbom-Hrvatom ostal le edcu. a Romuni so izgubili dva mandata! Interesantno je tud! dejstvo, da sc vladajoča Tiszova stranka po večini sestavlja iz zastopnikov nemadjar^k:h okrajev. Med zastopniki madjar^kih okrajev so v manjšini in do večine jim pomagajo — Nemadjari. V tako imenovanih narodnostnih okrajih izvoljeni poslanci majoriziralo tiste, ki so jih volili mađarski volilci* Kolika ironija usode! VVekerle sc pritožuje (oziroma: se je pritoževal) radi prevladja Tiszove garde, da-si je večina zares madjarskih okrajev na njegovi — na sirani Weker!a. Ali. tydi on je Madjar dovoli, da ne sme in ne more izdati to — kupčijske tajne madjarstva.
Groi Czernln In njegovi slavitelji. Bivši inii ^ter za vnanje stvari je imel celo armado slavitelje*/. Koliko iz uverjenia in koliko iz — drugačnih razlogov: to je kočljivo vprašanje, s katerim se nočemo dalje baviti. Uroi Czernin Je bil minister za vnanje stvari, kakršnega Avstrija Že dolgo, dol-s»o ni imela. Jasnega in velikega pogleda, Širokih horizontov, velikih konceptov, pravega smisla 7.a koristi in potrebe monarhije, je priue^el mo2 globoke misli in odločnega dejanja: da ie v doslej n? kako zaspano, pasivno vnanjo politiko prinesel nove, sveže in osvežujoče sape ter pridobi! monarhiji ugleda in moči, kakor ga že davno ni imela. Dočim je bila popred indolentna, ustrezajoč le najnujnejim potrebam od danes do Jutri, da Je postala pod Czerninom podjetna. Inicijativna, postavljajoč monarhije cilje, ki jih mora zasledovati v bodočnosti. Skratka: mož, ki ga je dobrotno nebo naklonilo monarhiji v nje srečo in ponos. Seveda Je to kristalno čisto vino proslavljanja nekoliko kalilo dejstvo, da so n. pr. pokojnega Aehren-thala radi njegove balkanske, ali točneje rečeno: bosenske politike — istotako slavili ter da se je pozneje sodba precej drugače glasila. Očita'o se mu je, da je njegova politika ostavila elemente, ki so mnogo pripomogli k poznejim komplikacijam balkanske politike in navzkrižjem zlasti z Rusijo. Tudi o grofu Czerninu si danes objektivno sodeči ljudje ustvarjajo sodbe, ki niso ravno v soglasji z gori omenjenimi slavospevl. Incident s francoskim ministrskim predsednikom, in onim pismom našega vladarja ter nastop Czerninov proti č:-bom so povzročili njegov — padec, ki ne govori
Strmu H.
„ttMNOST" »lev. III
V Ur« <tm H aprila IftlS
o fJaviteljih grcrfa Czernina. nam je na mislih tudi dunajska I:iform. tion« iz posebnega razloga, ki jra označimo niže doli. Tudi »Information' !e govorila v sinili m^trl flvih o dr^avnišVil« in di-plottmlskiji kvaliteti! rrofa Czernina. Ni fa bilo
Se t&kega! — do tal-e trditve so se vzpenjali sla-vospevi v rečeni publikaciji. In kar tr^ba posebno podčrtati: * Information- ie ostala zvesta v proslavljanju svojega idola tu Ji no njeKOvem pa-itf-To je vsekako nekaj nenavadna, ks?ti navadno se dogaja, da se slavitelji ro Padn oboževanca —
poizgubljajo, da potem slave---- druzo veličino.
»Information« p ie ustala pri tem. da je izguba Czcniina nepopravljiv udarec za monarhijo. Nu, vprašanje, kako sodi rečeni list o Krofu Czerninu, ni za nas tako važno, da bi se tu bavili ftijrm. Je pa neko drugo dejstvo, radi kaiei eeja vendar-le pišemo o stvari. »Information« je namreč tip tistih redkih nemSkih glasil, ki včasih celo zelo rezko obsojajo vse nemško politiko napram ncnemfckim narodom kot pogubno za drž?.vo. Vedno naglasa zvestobo, lojalnost in zasluge nen?mSkih narodov za državo? Tako stojimo pred zagonetko: »Information« je slavila Czernina tudi še potem, ko ie v svoiem govoru tako krvavo žalil nenemške narode!! Seveda ni slavila onega žaljenia. pač pa jei je bilo vse ^rngo v Czerninovem govoru više« državniške medrt.:Ui in patrijotizma. AH, nam Je dovolj, da ni — in sicer najostreje — obsodila tistega ncz^r-lišanega, ker skrajno krivičnega In zato tudi s stališča državnega interesa pogubnega afronta, ker naperjenega proti narodu, ki je po svoji kulturni višini, gospodarski sili. narodni samozavesti in politični zrelosti najvažneji v tej državi, k čemur se pridružuje še dejstvo, da so bili po tistem napadu zadeti In globoko užaljeni tudi vsi drugi nenemškl narodi. »Information« je ponosna na svoje kristalno čiste avstrijstvo, a posebej se tudi rada ponaša s svojo nepristranostjo, objektivnostjo napram narodnim bojem, da. celo z dobrohotnostjo do slovanskih narodov, zlasti do Jugoslovanov! S tem večo pravicc jo moremo apostrofirati: aH jej nista velevala avstrijski pa-trijotizem in lojalnost napram narodom, da bi z mesta najostreje obsodila tisti Czerninov napad, četudi bi bila sicer vse drugo hvalila?! V nekem pozneiem spisu, v katerem ie zopet slavila Czernina, je pač omenila tudi ta napad. Toda, na zelo čuden način! Zvenelo fe tako, kakor da je ravno tudi radi tega dogodka obžalovati padec Czernina. Menila ie namreč, da bi bil Czernin, če bi bil ostal na krmilu, s svojo diplomatsko sposobnostjo in svojim taktom znal aplanirati stvar
s Cehi.....Ali ne sluti »Information«, da je s tem
izrekla hudo sodbo o državniški modrosti in taktičnosti grofa Czernina? Kajti zares bistroviden državnik ne bo govoril na adreso javnosti nič takega, kar mora pozneje — popravljati. »Information« pa nam je dala pouka, kako malo vere smejo Imeti narodi do — takih prijateljev, ki slavijo mogotce, tudi potem, ko so s kruto roko definitivno raztrgali vsako vez med seboj in narodi.
Irska daja poukal V Irski vrel Pripravlja se upor katoliških Ircev! Celo škofje nalagajo duhovščini, naj poživlja vernike, naj ostanejo trdni, naj ne odnehaiol Ali, vzrok sedanjemu uporu ni tisti stari, historiški, ni v vprašanju home-rule, zahtevi po samoupravi, ampak plamenico v streho je vrgla angleška vlada sama, hoteč prisiliti tudi Irce v vojaško obveznost. Ta namera vlade je vzburila irsko ljudstvo do skrajnosti. A srditi upor, ki grozi, je za Anglijo tem resneii in nevarneji dogodek v sedanjem času, ko ie Anglija zapletena v giganteski boj proti vnanjim nasprotnikom in ko jej na zapadnem bojiSČu z vsakim dnem srozi velik in porazen udarec od strani silne ofenzive nemških čet. Po uporu Ircev bi mogla priti Anglija v naravnost obupen položaj, ker bi imela silnega sovražnika pred seboj in nevaren upor za hrbtom. In če motrili o to sltuvacijo, ka- rr grozi Angliji, radi zahtevane uvedbe vojaške obveznosti tudi na Irskem, nam mora priti na misel tisti znani rek: vse se maščuje na tem svetu prej ali slej! Nad Angl.jo se maščuje sedaj nje trdovratna krivičnost ki jej ni dala, da bi bila zadovoljila stari opravičeni zahtevi Ircev po samonaravi! Da je dovolila v izpolnitev te srčne Želje Irske, danes bi imela tam iskrene prijatelje države, ki bi jej ne odre-J kali zahtevane žrtve v težkem času, ki jih preživlja sedaj. Z brutalnim in neizprosnim odklanjanjem pa si je ustvarila tam neizprosne sovražnike, ki se za stiske države nič ne menijo ter odrekajo zahtevano žrtev brez vsakega ozira na težko mednarodno konstelacijo in grozečo nevarnost. Naši Nemci se vesele te velike neprilike, v kateri se nahaja Anglija. Pri pripadnikih naše države, ki jej ie Anglija sovražnica, je to veselje naravno, crravlčeno, samo ob sebi umljivo. Ali, kot pripadnici avstrijske države naj bi se ne veselili samo na tej stiski Anglije, ampak naj bi poslušali «n flvaževali pouk, ki ga daje. Najsrditeji, zgodovin-sM nasprotniki irski zahtevi po samostojnosti so b*! in so mogočni angleški konservativci. Njihova krivičnost in neliberalnost se maščuje sedaj kruto nad Anglijo. In dejstvo, da angleška vlada ponuja scd'«l Ircem bom - rule. govori pač glasbo, kako se Je Anglija ustrašila sedanjega Irskega upora'!! In .'edaj pridi vprašanje: inarl niso bili naši Ncmci iu naše vlade — sedanja in nekdanje — pravi vrstniki engleskih konservativcev napram zahtevani in srčnim željam avstrijskih narodov?! Mari niso tudi oni z isto srditostjo odklanjali vedno, mari ue odklanjajo tudi sedaj stare in sedaj vihamo stavljene zahteve narodov po samoupravi, samostojnem narodnem življenju, po samodoločbi? Muri uiso grešili in ne greše istotako trdovratno in istotako grešno in brezvestno proti svojim lastnim sodržavljanom?! Mari niso tudi avstrijski narodi sedaj ogorčeni in razburjeni vsled take politike naših Nemcev?! In ti naj si zapomnijo: kakor je analogija v vzroku ozlovoljenja na Angleškem in v Avstriji, tako bi mogla nastati analogija v posledicah. Orehi angleških konservativcev na Škodo Ircev se krvavo maščujejo nad angleško državo....! Tako hudo. da sedaj ponujajo, kar so nekdaj odklanjali v grešni trdgovratnosti in zaslepljenosti!! Mogel bi, ne — pride čas prav gotovo, ko bodo naši Nemci tudi v tem pogledu hoteli posnemati angleške konservativce. Samo gledajo naj, da iim Izpoznanje ne pride — prekasno! Irska jim daje pouka!
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — FOŠiJEJO NAJ SE V • - NARODNI DOM V TRSTU - -
TržGiko Bproulztio s ;o oprejsraje.
Na pc vabilo Delavskega sveta se je zbralo snoči v dvor; ti fenice lepo Števi.lo zastopnikov vseh tržaških stranJc in vseh razredov tržaškega prebivalstva. Med drugimi so bili navzoči državni posta ici dr. Ga>ser, Oliv? in dr. Rybar (posi. Piitoni je bil zadržan), izmed bivgili deželnih poslancev in mestnih svetovalcev naj omenimo predsednika našega političnega društva »Edinosti«, dr. Wiifana, potem Miklavca, dr. Slavika itd.
Dacvn: red je obstal dve točki: 1. Težavni položaj aprovizacije v Trstu in kaksua sred^va nuj se poizkusijo proti grozeči nevarnosti katastrci? za meščanstvo; 27 Izvolitev delovnega odbora za od vrnitev te nevarnosti.
Zborovanje, ki se je vršilo po § je otvoril v imenu sklicateljev državni postcnec Oliva, ki je v svojem govoru nakratko omenjal vzrok sklicanja tega zborovanja: neznosne prehranievanjske razmere v Trstu, in nato poda! besedo poiočevalctt dr. Puecherju, ki je uvodoma omenjal značilno dejstvo, kako so se sedaj prvikrat zbrali ▼ isti dvorani zastopniki vseh tržaških strank te vseh trža kih razredov. Z ozirom na to, da je bilo prej to popolnoma izključeno, je očividno, da mora vzrok, ki je sedaj zbral vse dosedanje nasprotnike, gotovo skrajno važen. In ta vzrok Ie eksistenčno vpra/anie mesta Trsta, .
Govornik le nato očrta! nesmiselne ir. nccmot:eno delovanje osrednje vlade v prehra-njevaiijskem vprašanju, v katerem si nikakor ne zna več pomagati. Ogrska ne da ničesar, iz obljubljene dežele Ukrajine do konca majnika po lastnem vlttdnem priznanju ni pričakovati ničesar, in tako nima drŽava več živil, tako nimajo centrale ničesar in nas prepuščajo samim sebi, .da smo navezani le na sebe in kvečjemu na najbližjo okolico. Tržaško prebivalstvo Je izročeno na milost in nemilost oderuStvu	osrednja vlada si pa pere roke, češ naj skrbimo sami zase, kakor sami vemo In znamo. In vendar je vlada dolžna da skrbi za nas, zato pa tudi moramo zahtevati od nje, da preskrbi od Ogrske toliko živil, kolikor nam Jih le treba do nove letine. Obenem pa mora vlada sama tudi prevzeti vse večje stroške aprovizacije, ki gredo na račun živilskega oderuStva. kajti če Ima aprovizacijska komisija kake prihranke, Je to lastnina prebivalstva, ki se ne sme metati v žrelo oderuhom. Vlada mora poskrbeti zato, da Trst, ki je več trpel v vojni, kot vsako drugo bolje oskrbovano mesto v Avstriji, ne pogine Jakote. Prebivalstvo mesta Trsta noče umreti za lakoto, temveč, če bi hotelo priti do tega, rajši kje drugje. (Živahno odobravanje.)
Nato je predlagal obsežno resolucijo, ki v smislu njegovih izvajani zahteva takojšnjo Izdatno pomoč Trstu in sicer predvsem glede Živi! in maščob, in sicer po cenah, kakor so sedaj, a ne višjih.
Govoril je nato v imenu zveze delodajalcev dr. Cimadorl, ki se je izjavil brezpogojno za predlagano resolucijo In predlagal, da se sprejme brez debate. — Sprejeto soglasno.
Ko se je nato odobril v imenu »Mednarodne zveze tržaških in primorskih časnikarjev« predlagani delovni odbor, ki se lahko še izpopolni s kooptiranjem. le predsednik dri. poslanec Oliva zaključil zborovanje.
Akcijo, katero gotovo z radostjo pozdravlja vse tržaško prebivalstvo, moremo le podpirati z vsemi sredstvi, ki so nam razpolago. 2eIimo pa, da naj izvoljeni delovni odbor nemudoma prične svoje delo in v najkrajšem času, gotovo Še tekom tega tedna stori vse, da se tako upravičene zahteve do skrajnosti Izmučenega tržaškega prebivalstva uveljavijo na pristojnih mestih.
m * *
DELOVNI ODBOR.
V delovni odbor so bili izvoljeni;
Aprovizacijska komisija: dr. Abram In Bernar-don;
Trgovinska to obrtna zbornica: vit Albori, Brunner;
Občinski gospodarski svet: Rastelli, Lauren-clch, Frida Besso;
Razpuščeni mestni svet: Chiussi. Valerlo, Arch,
dr. Slavik;
Komisija za revizijo izkaznic ca ncimovite sloje: Bratina;
Zveza zadrug: Robba, Guarrini;
Zveza delodajalcev, Zveza industrijalcev: dr. Cimadorl;
Llordovo oskrbovaltšče: dr. Paugger;
Zavarovalnica proti nezgodam: Gerin;
Pol. društvo: »Edinost«: dr. Wilfan;
Odvetniška zbornica: d**. Rabi;
»Associazlone politika adriatica«; Bernetich;
»Delavske konsumne zadruge«: Visintinl;
Meščanske konsumne zadrupe: Pernettl;
Kors. zadruga drž. uradnikov: Berlot;
Asscciarione Istrla-Tricste: Glrottl;
Mednarodna zveza tržaškega in primorskega časnikarstva: Passigli;
Aprovizacija delavnic: Taft.
Urad za podpiranje pokličanskih In begunških rodbin: Fragiacomo;
Miljska aprovizacijska komisija: Oervin;
Delavski svet in zaupniški zbor: dr. Puecher, Jernejčič, Catalan, Schmiedek, Goiouh, Kenic, Gi-zeia, Serpo, Ptsoni, Jnrizza;
Za male obrte: Inž. Correttl;
Za trgovske nameščence: Perez.
Poleg teh politična zastopništva mesta, državni poslanci dr. Oasser, Oliva, Pittoni, dr. RybSf In Član gosposke zbornice vit Escher.
1—100 (oh. it. 6) 26. 4. «1. Rigvtti 11, £«. 101—170 (ob. tt 6) 26 4. u!. M dia 52. (84 vin. za kg). Zelene takaoioa.
mesto: št 1— lf> (ofc. Sc. 5) 26. 4. uL Forni
12, {S4 vin. za kg>. — Sv. Jakefcs 5t. 1—SI fob. it. 5) 2o. 4 u!. Guardia 4.' (£4 vin Zi', kg).
Modre Izkaznice. Sta-a raitrica: *t.	<ob. št. 601 2*. 4. u!
Sorgcnte 7, (84 vin. za - Sv. Jakob: M. t—30 (ob. št. 60} 26. 4. nI. Girardia 42. ŠL 5!—2?0 (ob. št. 60) ?6. 4. nI. Rivo 10. (M vin. za kg).
"Premog (iosslle). 20 kg modre Izkantfce. Nt>;s mitnica: št. 424 7*7 (ob. št. 41) 26. 4. nI. Torricelli I, (K i*46 z.f 10 kg). — Stara raftnlca: št. 731—920 (ob. št. ?4> 26. 4. nI. Aconedotto $4. (K 1'46 za 10 kg. št. 921-970 (ob. št 34) 26. 4. ul. Risoria 17! (K V66 za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 761—92(1 (ob. št. 32) 26. 4. al. Ouardia 42, (K i'66 za 10 kr). — Skedenj: št. 111—272 (ob. št. 14) 26. 4. Skedenj 50S (K 1'66 za 10 kg). — Rojan: št. 551—670 (ob. št. 1?) 26. 4. nI. Boroević 51. (K 1*46 za* kg), 5t. 671—701 tob. št. 12) in 1—100 (ob. <*t. 13> 26. 4 nI. S. Anastasao 9. (K l'46 ra kg). T'oks. 10 kg na modre Izkaznice. Novo tr<«*o: 5t. 1—210 (ob. št. 34) 26. 4. td. Forni 12, (20 vin. za kg). — Stara mitnica: *t 671—1035 (ob. št. 34) 26. 1. trg G. B. Vico 9. (20 vin. za kg), 1026—1120 (ob. št 34) 26. 4. tik Toro 13, (20 vin. za kg). — Sv. Jakob: 5t. 921 -fob. št. 32) 26. 4. irp Sansovino 7. š+	-
1-M" (ob. št. 32) in št. 1—340 (ob. št. 33» 26. 4. Rivo 'O, (20 vrn. ?.z 1 — Greta: št. 178—350 (oji. št. 11) 26. cl. S. Anastasio 9. (20 vin. za kg). — Rcjan: 5t. 101 -270 (ob. št. 13) 26. 4. ul. Boroević 51, (20 vin. za kg)-
Prodala kuriva«
O sije. 10 kg na rumene Izkaznice.
Sv. Vid: št 601—900 (ob. št 6) 26. 4. uL Ma-donnina 8, št. 901—1200 (ob. št 6) 26. 4. ui. Ce-reria 2, št 1201—1700 (ob. št. 6) 26. 4. ul. S. Mi-chele 16, (84 vin. za kg). — Staro nesto: št 691— 700 (ob. št. 6) 26. 4. uL Pozzachera 2, št 771— 1020 (ob. št. 6) 26. 4, ul. Mura 12, (84 vin. za ks). — Novo mesto: Št 801—1800 (ob. št 6) 26. 4. ul. Amalia 13, št.-1S01— 2090 (ob. št. 6) 26. 4. ul. S. Zaccaria 3, (84 vin. za kg). — Stara mitnica: št 2231—2330 (ob. št 6) 26. 4. ul. Toro 13, št 2331— 2460 (ob. št 6) 26. 4. nL *Toro 14. št 2461—2560 (ob. Št 6) 26. 4 trg G. B. Vico 9, št. 2561—2680 (ob. št. 6) 26. 4. ul. Risorta 17, št 2681—3250 (ob. št 6) 26. 4 ul. Madonnina 39, št 3281—3480 (ob. št. 6) 26. 4. ul. Media 8, št 3481—3570 (ob. št. 6) 26. 4. ul. Media 52, (84 vin. za kg). — Sv. A1. M. zgornja: št 1—3S (ob. št. 6) 26. 4. ul. Riguiti 11, 84 vin. za ks). — Sv. M. M. spodaja: št. 1—64 (ob. št. 6) 26. 4 ul. Riguttl 11. (84 vin. za kg). — Kiartln: št. 1—448 (ob. št. 6) 26. 4. ul. Carpison 10. (84 vin. za ks). — Greta: št. 1—100 (ob. šl 6) 26. 4. ul. S. Ana^tasio 9, (84 vin. za kg). — Rocol: št
OomnžB ves^l.
Dr. Lampč ovaja ljubljanskega škola? 1 Čitali smo stvar v »Slovenskem Narodu« in smo si mislili svole, a objavljali nismo stvari, ker smo še upali, da morda vendar ni resnična, ker si nismo mogli predstavljati, da bi mogel pasti duhove Lic tako nizko, da bi svojemu škofu, katerega ves narod z neznatno Izjemo narodnih Izdajic spo'ti je kot svol narod naiidealneie ljubečega moža-pešte-njaka. Toda kakor vidimo. Je stvar zašla tudi že v nemško časopisje, katero jo beleži v dokaz — jugoslovanskega veleizdajstva. Tako poroča »Ta^es-post* iz Ljubljane: i-Kakor doznava »Slovenski Narod baje od verodostojne strani, je kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja in deželni odbornik dr. Evgen LampS proti knezoškofu dr. Jegliču vložil pri papeški nuncijaturi na Dunaju ovadbo, da škvjf Jeglič razvija delovanje, ki nasprotuje koristim vere in cerkve. Kuezoškof se zlasti obdol-žuje, da se je postavil na Celo Jugoslovanskemu deklaracliskema gibanju — gibanju, ki zasleduje velelzdajnlške cilje. PapeŠka nuncijatura Je baje ovadbo kanonika dr. Lampeta vzela na znanje in poverila kuezonadškofu goriškemu, dr. Sedeju, izvedbo informativnega postopanja. Kot neposreden povod te akcije kanonika Lampeta se označa prizor, ki se je baje predkratklm vršil med knezoškofom iti njegovim kanonikom in ie ob tej priliki škof nepovoljno kritiziral dr. Lampeta.« — Tako torei nemškonacijonalno Cas£>rj?sJe po ljubljanskem d i-hovriku kanoniku dr. Lampetu označa njesovetra knezoškofa za prvega voditelja veleizdajalcev, torej za prvega veleizdajalca! Naj je ono poročilo o Lamnetovi ovadbi resnično ali neresnično*— najbrž le resnično! — moremo reči le eno, namreč da ponovimo besede, s katerimi Je zaključil naš dr-ža-.ni :oslanec dr. Rvbčf svoja izvajanja na našem tržaškem protestnem zborovanju proti dr. SusterŠičevlm podtikanjem: za izdajice ni mesta
med našim narodom!..... »Izpljunil lih
bora....« pravi Bog v sv. pismu.
Obtočila za goriške begunce, nastanjene v Tr^tu. C. kr. namestništveni svetnik nam javlja: C. kr. ministrstvo za notranje stvari je dovolilo enoVrat-no podelitev oblačil tistim revnim, v Trslu nvs,. njenim goriškim beguncem, ki uživajo drža. pndporo v gotovini in ki so bili že pred I. novembrom nastrnjeni v Trslu. — C. kr. namesmi-Štvenemu svetniku kot begunski oblasti, ki so jej potrebna oblačila že došla, ie poverjena razdelitev. Sedaj dobe ta oblačila begunci mesta goriškega izr. cri danih zalog blaga, potem begunci iz dir le goriške In gradiščanske. Tisti begunci, ki menilo, ds nnajo pravico do podelitve, naj se v naslcJnj-h dne1: in po spodaj označeni vrsti osebno in s pir> filno polo o prlpoznani jim begunski podpori z^r-sijo v prostorih c. kr. namestništvenesa svetnika, oddelek za begunsko oskrbo, v ulici Saniti 10 I. v času od 3 do 6 ure popoldne, kjer se jim po strugi ugotovitvi potrebe izroče potrebovana oblačila. Begunci, ki prihajajo v poŠtev, so povabljeni in sicer po začetnih črkah: A D E F dne 29. aprila 1918, B dne 30. aprila 1918, C dne 2. maja, G H J dne 3. maja, K L dne 4. maja, M. N. O dne 6. maja, P 7. maja, Q R T dne 8. maja, S dne 10. mah, U V W Z dne U. maja 118. — Vprašamo c. kr. namestaištvenega svetnika, kedaj naj se prljaviju
be;ur1 z začetnicami C, J, S !■ 2.
Unul je v -ar atoriju VVittesbach v Monakoveni 21. t. m. bivši komomik, poslanik in pooblaščeni minister grol Rudolf Coronlni-Cronberg. Bil je sin ta:ncga svetnika ln komornika grofa Frana Coro-ninija, bivšega goriškega poslanca in predsednika državnega zbora in dolgoletnega goriškega deželnega glavarja. Grof Rudolf Coroninl, je služboval ▼ diplomatski slnžbl v Carigradu. Berolinu, v Bel-gradu in končno pri Vatikanu. Ko Je stopil v pokoj, se Je bavil z upravo svojega posestva In industrijskih podjetij v Šempetru pri Goric!. V sedanji vojni sta bila njegov grad ta vila »Tuscu-Inm« popolnoma razdejana. S svojo rodbino je zadnji čas bival na Solnograškem. Zapušča vdovo, grofico Marijano In tri otroke, od katerih se najstarejši, Aleksel. nahaja na fronti, mater, grofico Selmo, roj. grofico Christalniggovo, ter brata grofa Alberta in sestro komteso Seli. — Dočim je bil pokojnikov oče mož, ki se |e zelo zanimal za politiko, tudi našo domačo primorsko — bil je župan v Šempetru in je kot tak uradoval popolnoma slovenski — bt fe bil njegov v Krombergu bivajoči brat Alfred celo slovenski poslanec, se pokojnik ni bavil s politiko, temveč se Je zanimal večinoma le za svoje gospodarstvo In sploh go-soodarske stvari. Slovenski |e govoril prav dobro in je tudi rad občeval ▼ našem Jeziku z našim ljudstvom. Nasprotnik našim narodnim težnjam ni bil nikoli 1 N. p. v m.!
Nemci se pripravljajo na — Jugoslavijo? V , graški »Tagespost!« čitamo pod naslovom »Slovenski jezikovni tečaji« naslednje: »Kot star nemiki: ■rndn'k na Spodnjem Štajerskem priporočam, da i naj sc kar največ mladih mož in deklet, ki hočejo \ Istopim v skižbo k pošti, železnici ali v druge
urade, da priuči slovenskemu občevainemu teziku. Kot učitelji bi megii vedno jmhs^ati pošfcev praktično izkušeni strokovmaki.« — Bravo! Le tako naprej* V Jnposlavin ne bo mogoče Izhajati brez znanja	lezika. Ali da. ko jim gre edino
le za to, da bi z znanjem *!oven*čme izpodrinili Slovcnce iz državnih in za^brih stnž^b, kjer
tTidi •%• dana«T!*ih protmipj^c-vir-.kih časih otr more izhajati brez slovenščine
Vojaški ko*H za poljedelska dela. V.adtri komi-
razglaša: Glasom ođk>ki vrhovnega armadne-ra povelmštva. TzcJmesa 1. marca 1918, št. 17.566, se morejo začasno preimstir poljedelcem v svrho pospeševanja pomladanske setve, vsi konji armade na bojišču, katere ne potrebuje armada neobhodno, in sicer pod pogojem, da poljedelci, katerim se	prpirste, sami skrbe za njih oskrbo, dokler jth imajo. Iz vojaških ozirov se ne more vnapre! določiti, za koliko časa se morejo konji prepustiti poljedelcem; vsekakor pa bodo vojaške oblasti šle kolikor le mogoče na roko poljedelcem Osebe, ki bi želele, da se jim preooste konji pod zgoraj omenjenim pogojem, naj se prijavijo mestnemu magistratu, odd. I. (mestna palača, III. nad, vrata št. 84) do 15. majnika t. 1.
N»ša podružnica Glasbeae Matice priredi r nedeljo, 5. majnika t L, v veliki dvorani Nar. doma s svoiim mešanim zborom, ki šteie nad pevk ! in pevcev veLik koncert z raznovrstnim izbranim sporedom. Na koncertu sodeluje tud' so^pa P;>vln Lov«e-Bo"*etova, ki je naiboljSa sin firska sopran-slca soTIstinia in Je freta na koneprtu v Liabljani največje uspehe. Spored priobčimo prihodnje dni. Naše ob&rnstvo pa fe daoes opozarjamo n» ta koncert, za kateretra bodo sedeži v predprodaji pri vratarici Narodnega doma od nedelje dalje.
Dobrotnik naše mladine.- Naš znani rostilničar g. Anton Bosak je te dni zopet povabil dva učenca CM šole k svoji gostolinbni mizi. kjer dobivata vsak dan brezplačno kosilo, kar je zlasti v teh težkih časih za na<o že tako obnemoglo deco neprecenljive vrednosti. Sedaj se gostuje ori Bosa-kovi mizi vsako opoldne že 7 naših učencev, kar je vsekakor dokaz, kako grrko in plemenito srce ima g. Bosak za našo šolsko deco — našo bodočnost, za kar mu izrekamo vse priznanje in zahvalo. Da bi njegov zgled našel še mnogo posne-malcev? — Pazrednik.
V *ob"fo, 27. aprila, ob 8 zvečer bo predaval v veliki dvorani Delavskega doma (ul. Madonnina Št. 15) občeznani strokovnjak v prirodnih vedah, dr. Pavel Groše!| iz Ljubljane, o »Lakoti« (fizijo-logiji prehrane). Vstopnina za člane »Ljudskega odra« 40 vin., za nečlane 60 vin. Dijaki imajo prost vstop.
Knj'ire Slovenske Matice so. kakor le bilo že objavljeno, končno dospele, in udje lahko pridejo ponje k poverjeniku, ulica Nadvojvode Josipa 13. I. Za poštnino je treba plačati no 20 vin. Pri tej priložnosti se priporoča, da bi se plačala udnina za tekoče leto, ki je bila zvišana za redno članarino na K 8. Poverjenik.
Jadranska hanka. V seji unravnega sveta Jadranske banke, ki je bila 18. t. m., je bilo sprejeto poročilo o zvišanju glavnice od 12 na 20 milijonov kron. 90% od 20.000 kosov razpoložljivih novih delnic so prevzeli stari delničarji potom opcije, tako da je mogoče razdeliti med nove delničarje samo 10% od prijavljenih delnic. Sindikat, ki je bil osnovan v svrho garanciie za DoviŠanie delniške glavnice, Je bil vsled tega razpuščen n:: da bi sc bil potreboval. XII. občni zbor delničarjev bode sklican za 15. maja t. 1. Na dnevnem redu se nahaja ražun običainega programa, tudi predlog upravnega sveta glede ponovnega zvišanja delniško glavnice. Upravni svet se ie odloČil, predložiti to zadevo v svrho sklepanja že pri prihodnjem občnem zboru, ker so se vlagatel'i zavoda pomnožili na tak način, da mora uprava misliti, da spravi v ravnotežje lastna sredstva z onimi poverjenimi zavoau.
Oblasti, ki ji gre. Presvetli cesar je zapovedal vojaškim poveljnikom, da — če le možno — nameščajo poljedelce - vojake v bližino domačije. 45-letni Ivan Benevoli pri Sv. Ivanu, ki ima največ zemlje za obdelovanje in se nahaja od začetka vojne pod orožjem ter iina sedem otrok v starosti od 1 do 13 let. pa navzlic prošnjam ne more in ne more iz Albanije v Trst ali okolico. Koliko vojakov služi tod. ki ne vedo. čemu so v teh krajih! Mož pa. tako* potreben družini, je v tujini. Ali nimamo vsi istega cesarja?
Od do'na je odšel — ne ve se kam — 12-letni dečko Viktor Besednjak. Odšel je v torek opoldne ln od tedaj ni nobene sledi za njim. Vsa poizvedovanja so os ala brezuspešna. Dečko je dobro razvit, črnih las, podolgastega obraza. Imel je na sebi zelenkast jopič, kratke sive hlače, mornariško čepico in rdečo	Kdor bi naletel na tega
dečka, saj ga prime in izroči policijskemu komi-sarijatu pri Sv. Jakobu, oziroma, ako bi ga doHli na deželi, bližnji orožniški postaji.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 27. t. m., se bodo dopoldne prodajale na Javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 212.401 do št. 215.300. — Popoldne se bodo prodajali razni nedragccenl predmeti (razno perilo brez izkaznice in-druga oblačila), zastavljeni meseca avgusta leta 1917. na zastavne listke serije 142.
»Tržaška kmetijska družba« naznanja, da Je prejela nekaj tobačnega ekstrakta. Kmetovalci, ki so se priglasili xanj. naj ae oglase v njenem uradu Dunajska ulica 10 L
KALI OGLASI.
OčitelUa 17. IL		numti aororto sam Ako In itaitjaa« [ ako v treh Ulica Maiol>ca 2094	
no prodaj Eilinosti.			I »ta dru vinska tada 640 lilrov ▼sakl. Karlov pove Inser odd. 209S
Gral	1 Elv	sem« zamenjan: ali prodam. Stoka, urna Oommeicio od S—7 pop 20^7	
Tftlntff in Pr<*?i5® kupuje ia dobro pla6a Horsl ItluU 'Balkan. Piazza Caserma Trot. 2 :*»			
fnnnln Prve lrrste proda ali camenja k ti lVCyiU iem Tvrdka Dollinar. Tr*t. 6.			
Vreč	a vsakf vT«te kapaja T-'' o (2 grande 20. 7		
Prodom
ali i »manj aru v jastvinami. Ulica £dm.
17. I1L vr. lil od 11—3 pop.
z
■is 4
USotlnn priliko I ^r^r^r
ljenjem prodaje vsaka vrstnih stvaii, n.i relo denem kraju mesti. V©t pova vratanca. ulic* riera &t. 2.">.
Fntaftanf Anton Jarkič - o«'uje ▼ «r
rUlUgiUI r Trstu. VU delte Pov«
i ti •O
V mesecu m?ju 1918 »e vrie licitacijo konj, ki so potrebni o^lpoćitka, v naslednjem redu :
Pii vnovčevafnicl kon« v Kormlnu dne 2. in 16. ob 9. uri zjutraj,"
K licitaciji se dopuste le taki ponudniki, ki se izkaiuiejo s kupno legitimacijo, putr-jeno od politične oblasti, da so poijedt-lo.
Čas, v katerem se lahko kupcu licitira-nega konja, če ta po ine ali ga je bilo t-eba pokončati, nakaže onsg i adomestni konj, se podaljša od 14 dni na tri tedne.
Nasprotno mora kupec, kateremu se jo nakazal kak nadomestni konj, Uga tekom treh mesecev po < dkazu tudi v resnici pre-\ zeti. Ta rok teče od onega dne, ko se dostavi dotičnemu kupcu pismeno obvesTo, da se mu dovoli p evzeti nadomtS':;e a konja. Po preteku treh n esecev zapade pravica do nadomestnega konja.
JADRAliSKA mm
Trst, Via Cassa dl Rlsparmjo £ i	(Lzstno poslopje)
3 Kapital In rezerva K 23, ftj.000. -
t FILIJALFEE: Dunaj Tegetht»fsti4ss« 7 \ Dubiovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatij j Split, &1 enlk, Zadar.
VLOGE NA KNJIŽICE
31 O	•
a o	-
od dn«va vloge do dneva vzdiga. Kcntoi davek H p aca e banka uvojega Obrekovanje vlo^ n.t ^ tekočem in žiroračanu p > ao»ororu - A tre loti Čeki in nakaznic na vsa tu*in inozemska t.rlU ja
KI TU JE IN PltODAJA: vredaoi ne papir -rente, obligacije, sastavna pidraa. prijorite t delnice, sreftke. valute devi e, promet.' itd P ja PREI)I. J11E na vrednostne papirja iu b | ležeče v javnin PkUdiS^h, S V FE r>EPOHITS f PROMESE. — Prod ja sr-^ćk razr^las lote \ rje. Za naravnaj • vsakovrstnih papirjev proti tj kun-.ni izpahi, revizija žrebanja sreflk i. t. d I brezplačno. Stavbni kre lit, remb^ur-t krediti, i	Bor/nt naročila. — Inka '».
> MENJAL.N CA---ESKOMT MfcNIO
j	Telefoni; 1463, 1793 in 2670,
I Uradne ure a od 9 da 1 popoldne
Brzojavi: JADRANSKA.
ZOBOZDRAVNK
Dr. J- Čermak
v Trstu, ulica Poste vecciile 12 vogal ulice delie Poste.
Izdiranje zobov brez bo-leein. — Plombiranje.
UMETNI ZOBJE —
Ki^lo VIHIO
(„Silva" vrelec), ?ganje in vino razpošilja A.	p. GuStanj
(Koroško). — K, puje steklenice vseh vrst ter zmnožke stare in nove.
Priporočljiva tvrdka.
Domska krojačnica
A. RIEGER, Trst ulica Coima^rciala 3. Izdeltre vsakovrstne obieke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, oblel:e za poroke, bluze za gladališče itd. t^ene zmerne.	337
Češko Budjevička Restavracija (.BosA-fcova uzorzia češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
aBatis^iVsSbJf-.*-*!^^: ili . * . 7 Mm\-M§ 1	m
Trst - Cio Stadion 11	1 - Trst 1
OflprtotfB^zveftrnaiire) j	
Vstopnina it 2	__i i - rr 1
Amerikansko du&Soziato
. v zlatarnici In urarn^rl
A. Jerman, Trst, ul. Barrisra mtm 19
Velika zaloga dolgih ln ovratnih verižic, zape s n c prstanov, uhanov, obeskov za slike medaljone i t. Vs^ stvari so po zmernih cenah, izdelane v ncjboij^i.
—	kupujem in oie.iiain
tovarnah. — Srebro in zlato Poltilji se po povzetju.
Ceniki se ne razpošiljajo