M la -TIA» GLASIliQ SLOVENSKE NAJROpNE PODPORNE JEDNOTE intervenciji «o rudarji Ia podjetniki. — Delavci imajo ivoje, podjetni! pa gvoje vzroke za stališče, ki «a zavzemajo. Washington, D. C* (F. P.) remogovniški podjetniki in ru-ji nasprotujejo intervenciji lade v pregovniški industriji, ko pride dne prvega aprila do svke na polju mehkega premo- Van I. Bittner, ki je vodja u-ijakih rudarjev v severnem de-Zapadne Virginije, je obvestil elavskega Ujnika Daviaa, da darji nasprotujejo vsaki in-mrenciji vlade. Organizaci-premogovniških podjetnikov onagahela Coal Operators' Ae-pciation zavzema ravno to «talk v imenu podjetnikov. Rudarji so v opoziciji proti ladnemu vmešavanju, ker jih [uinje prejšnjih let uče, da bo ada tako posredovala, da bo (posredovanje koristilo premogovniškim podjetnikom in ne Podjetniki pa zaradi tega na-trotujejo vladni intervenciji, ■upajo, da ostanejo zmago-»ld, ako pride do stavke na po-mehkega premoga. Neki rugi vzrok, ki ga podjetniki ne ovedo, je pa ta, da bodo pod-etniki zopet ieli ogromne pro-% če pride do atavke. Ce bi ■posredovala, tedaj podjetiki ne bodo mogli izvesti svojih Sinoči je bil prvi razstavni večer v dvorani S. N. P. J. p0 stenah so obešene slika pri sliki, razne oljne ns platnu in vodne slike v najrazličnejših velikostih, od ogromne, 63 palcev dolge in ravno tpliko široke oljne študije "Molitev" pa do malih jubkih in otbžnih vodnih slik. V katalogu je označenih petinštirideset slik, v resnici ps je i razstavljenih najmanj dvajset več, in sicer malih v vodnih barvah. Oljne slike so po večini vse večje velikosti; le nekaj je manjših. ".Med manjSiml oljni-mi se najbolj odklikujejTslike '«Sestrice astre," "Kompozicija" ia "Popotnik." Slednja ni na prodaj. "Kompozicija" (št. 1), kakor-Ina je na fotografiji, je nevre- Berger predlaga bolj libe- Član plovbnega V.. .. i— JU I^hfa .. «il*iilMM> /tHffiVA ianmm ml A- . . 0\ Kar se bo dogodilo, če prid« itavke, je to, da bodo podjet-ri nastopali v organizirani impanji proti rudarjem. To ie zdaj godi. Ta organizira-kam panja od strani podjet-■bo skušala ubiti v rudar vse upe na zmago. Ta pro-iganda je že zdaj pričela, kaj dnevnik, ki podpira upravo prinesel vest, ki ima namen •kazati, da unija preneha funk-Honirati, ko rudarji odlože o-odje. Nadalje ta vest pripoveduje, ■bo položaj letos popolnoma fcličen, ko se snidejo zastopnl ■ rudarjev in podjetnikov v amiju, Fla., da sklenejo novo igodbo, kot je bil pred tremi M. ko se je sklepala jackson-ill*ka pogodba. Oni naglašajo ieh vesteh, da so takrat unij rudarji produdrali 66 od tokov premoga, zdaj je stvar Produkciji narobe. In ker ao ¡mere take, nadaljujejo poduki, i,odo voditelji rudarjev »vidni in skromni v svojih Stavah. Vse, kar bodo delav-feleli, bo nadaljevanje * Pogodbe. & podjetniki ne bodo kričali, |je intervencija vlade potreb-* »amoposebi razume, da fre* ne bo ničesar storil. Ampak rudarji lahko podjet-kom odgovore in zaetavljo ««nje: "Kakšen pe bo popi v premogovniški induatri «ko zs stavkajo rudarji tud •^organiziranih rudnikih? Al ■Mjetniki še govorili, da premoga producirajo neor-I »tirani rudarji, ako ogromna neorganiziranih rudar organiziranimi odloži o-prvega aprila? Mo listo ik f>rmimon t ixm ____ Anwies, Cal.—K. O. Or bivši radio operater v templu ln znani glavai il*Tl !■■»■ MM f4e H jo V I Aktivov. Bil Je izpuščen jamcevhd $2600 dO r^ve. ki se vrši enkrat pri-'¡' Ormlston še ve- je Aimee njegove im. at epcrUl rate e( torek, 21. decembra (December 21), 1926. 1111. Aet el Pet, i. Itlt. $TEV,—NUMBER 298 slik je otvorjeni Za kakih dvajset slik, največ v vodnih barvah, Je bora-tejša, kakor je bilo naznanjeno prvič. Sodba o "Kompoziciji." Informacije glede nakupa slik. den odtis dels, ttakoršno je v res-nicl. Nasilne plave barve, ki poveličujejo aimbolično skalovje k oblačnemu nebu, tvorijo akupno z zelenim, rumenim in rudečim mogočno ln učinkujočo skladbo, ki vpliva na človeka kakor u-merjena štiričetrtlnska glasbena kompozicija. Ne samo en pogled in ne samo površno opazovanje ne bo dalo gledalcu tega vtisa; treba se je zstopiti v delo, misli-U, kaj je emetnik hotel podati z živimi barvami, ki jih je porabil za sestavo čudnih, očesa nevajenih oblik. Kritiki ao v glasbenih revijah proglasili "Kompozicijo" (št. 1), da nam z njo pove umetnik nekaj, česar še ni nihče izrazil na platnu. Imenovali so jo med najboljša Perušekova dela. \ . .(Dalje as S. straal.) Delavski tjialb Davki jim pri-|sta*saja.~ Pedjet-hodijo svojo pet KPK aaealaiške zakone > Predlagal je, da se dovoli ženam in mladoletnim otrokom tuje-semcsv izseliti v Združene države. WaShington, D. C. — Socialistični kongresnik Victor L. Berger iz Wisconsina je v kongresni zbornici predlagal, da se bližnjim sorodnikom v Združenih državsh bivajoča tujezemcev dovoli priti v Ameriko. Pe nje- odbora zagovarja privatne I atar tea Ampak pri križnem nju Je moral pripoanati, da ae primanjkljaj znižuje od leta do leta. Waahtngton, D. C. — Senatni trgovski pododsek je uvedel preiskavo, da izve mnenje glede nrodaje vladnih trgovskih ladij. Prad tem jKHiodsekom Je M Združene države ženam, mla-.doletnim otrokom in lUrišem tujezemcev, ki že bivajo v Ameriki. Tem se naj dovoli, da pridejo sem zunsj že odmerjene kvote. Berger je podal dolgo izjavo, v kateri našteva trpljenje nase-ljenikov, ki so že dosti kaznovani, ako so prisiljeni zapustiti deželo, v ksteri so se rodili. Vrh tega jim pa ni dovoljeno s ssbo pripeljati svojih žen, otrok, ita-rišev, bratov in sester. Berger je naglašal, da nasprotniki naseljevanja, lahko dosežejo svoj nsmen, ne da bi jim bilo trebs trgati .narazen družine, ločiti može od žena in otrok. Povdaril je, da ima sedanji zakon namen uničiti dru- line. Oni. ki se zanimajo toliko za družinsko življenje v drugih deželah in kažejo ljubezen do družine, pozabljena .družine v tej deželi, kadar «U-sujejo za omejitve namUja-nja, kot je žabeležen v sedanjem £konu, ki pospešuje nemonU- svobodne poeteve M ločitev srs k na Rudni- L^ ^ UJnA organisacUs hle- 4k!iT ilE1 H^' rarhije v Mehiki, je včeraj na- v Washington!!, izjavil, ds L^^ vlado na nov način. 8pu- mogovniški podjetldki na polju LtlUl j« v zrak sto balonov, v ka-mehkega premoga »Iso podvze- terlh j9 bUo M tisoče letakov, v 11 še nobenega koraka, da osdra- ktUrlh klerikalci IJuto napada-vijo premogovno Industrijo ln h0 Callesa ln poslvajo ljudstvo» jo posUvijo na sditvo podlago, ««odpre oči." Vladne In privains prslskave New York. N. Y.—Arturo M. ln študije, ki so stale milijone Elias, mshiški generalni konzul, dolarjev so jim nudile pomoč, je 1®. t. m. v imenu mehiške via-e dejal delavakl tajnik Davis. I de odgovorU na pastirski Ust ampak industrija gre ivojo pot kaidinalov ln šMov v Mruše-in boleha, ker ni volje sa sdru- nih dršavah, ki So paMMi pred ienje, organiziranje ln da se po- enim tednom proti Mehiki stavi industrija na zdravo pod- Takoj v začeUu odgovora po-aif0 ^ i IsUvlja Ellas ameriške kardinale ■SLaLl lal sakaf nai bi bila h* ko ** *{lfm' ^ .Vp.~ffl "Iji predsednik Calles kdaj "sto- J*T^J-Silii^iJSmS 5 P^ ameriško ljudstvo s ka-na «oveškim «Kiom Ia «vi. «HWm ape,ofn opravičevanja gleda kot na AniJeškem. v Belgij ln j Ata]iMa napram katoll- Franciji. Kakšno pravico lmaL^^, y ^h kot ^ sedanja genefaelja iiganjatl po- kirdJ|MU1 v iVojim iiitu, ^uir^'tZ^Zvl "Kardinali so v zmoti. P msljskih Calles nI nikoli iadal po- premoga, iz njih pa vzame amoi Aptu M ljudstvo Zdru- šestdeset? ženih držav. Kadar je predsed- Priporočal je «družitev indu- nlk odgovoril na napad« hlerar-atrije. M«nU je, če «e to do««- hlj«. J« bU nj«gov odgovor našo, da bo od tega imela v«a (U-Ljovljen na vsa eivUlslraaa Ijud-¿eia dobiček» OoeurU Je o as- Utvs v splošnsm,H pravi Kllas. varnosti stavk, dokler vladajo "Pastirski list ameriških kar-take razmer«. dinalov In škofov poziva Am«ri- Ampak DavU ni priporočil na- čan«, naj sodijo pozicijo mehi- \H takim priporočilom prihaja Ivprkovnl komisar sa aaaelje-vanje. — Gotovi interval Šel«, da prid«Jo tuj«s«mski delavci pod aadaorstve. — Do nad-soratva vaeh delavcev J« pe Um A« «n korak. Waahlngton, D. C. — Naprav* ^ [' KJjSIS J« drugačna dešsls s . . drugimi raameraml, J« mehiška Vlada vseeno vesela, da «s na konflikt m«d mehiškim ljud-.stvom in mehiško katoliško hi«, diktator '«rhljo gleda g vidika ameriška-ga standarda. Se v«č. Ml bi radi, da ss katoliška cerkev v Mehiki primerja s stališčem katoliške cerkve v Združenih državah." Nato navaja Elias, da prisns- ima svobodo in pravico, da veruje kar hoče. Ameriški kolonisti so spoštovali ta princip in zato so sprejeli točko v ustavi, da ne sms biti priznana nobena, - IM>uw„« vera in da morata biU cerkev Men bo wjbrt drug l» »kus, da n država strogo ločeni. Kako « «pravUo tujezemskl deUvei pa j« bilo v M«hUcl? Kavno na- M ****or*i}f?' *>red Slovencev, sploh Jugoslovanov, da pripeljete svoj drobiž s seboj, ker jih želi Miklavž videti, da se bo rešil vreče, ki jo ima na hrbtu. -Torej na svidenje na 25. decembra ob 8. zvečer. — Poročevalec. - ' *W T^T -ii govorniki, ko jo napade dušni pastir ali pa njegovi zaslepljeni pristaši Bratski pozdrav! — Anton Mravlje. TOREK, 21. PECEMBii politika povzročila, da odvisna flllfftiira' judstvs ns sodelujejo pri svoji ' UlIllUlVItT lastni vladi, kot je n. pr. na Hai- $ -- ti ju in v Nikaragvi. Največji božičnik. Znamenja ameriškega impe- Ta teden režejo naj vej rija v t repičnih krajih tvorijo «¿no pogačo v Ameriki. £ ... . . .. . . _»_■_ knai •• J _ , vaaaUk ami^amsvasmi ——""•a ww ^eeiiMai| Naznanilo posojilnega draštva. North Chicago, III. Slovenako S ta vb in h ko in poaojilno društvo (North Shore Building and Loan Ass'n) ne bo imelo urada odprtega v soboto 26. decembra, ker ta dan je božič — postavni državni praznik. Ravno tako tudi ne bo urad odprt v soboto 1. januarja. Vsled tega bo urad odprt v detrtek zvečer, to je 28. in 30. decembra od sedmih do oamih. Naprošeni ste vsi, da to upoštevate. V slučaju, da vam ni mogoče priti v četrtek, se lahko zglasite pri tajniku ter vam bo v vsem poetreženo. Zlasti one, ki želijo svoj denar dvigniti, opozarjam, da se zglasijo pri taj niku zvečer med tednom, da vse stvari uredi in nam ne bo treba potem v uradu predolgo čakaU. Pri tajniku tudi lahko zavarujete svoja posestva proti požaru ali drugim vremenskim nezgodam. Ne posabit« torej: Urad bo odprt v četrtek 28. In 80. decem bra, namesto v soboto 26. decembra ln/l. januarja. Za Slovensko atavbinakoln poaojilno društvo — Matk Ivane tleh. tajnik. Miklavžev večer. — Nesreče. ___Hpodjetij v Kitaju ogromne pro- T*11 otn* iU mL r rala umreti v ognju. \ Druga nič manj žaloetna ne- K d*ieu v "Amer. Slov." Collhnrood, OblA — Slučajno sem naletel na frančiškanako glasilo, v katerem je neki Skebe oddal svoj podpjs za Hribarja, tako da se lahko Jtopiri kot prve vrste časnikar, fi&vi pisec do-tičnega dopisa se je spravil na Johna Lokarja, čel da je postal zgodovinar, in namene pa, da pišem pridige. Takb hoče župnik sramotiti priprošte* delavce. Očita tudi Lokarju, da je pri opisovanju naselbine pozabil na sveto cerkev .fltdf; Ko plrmerja mene onemu, pa pravi, da sem jaz na boljšem. Hvala lepa za taka priznanja. Moje mišljenje o Hribarju je tako, kakoršnega zasluži, pa nijS boljše. Prs? nič mi ni za to, da bi ga nappdal in pisal čez njega. Naj le sam kriči in se izkriči Hribar bo spoznal, če še ni, da bo Slovenska narodna podporna jednota rastla še bolj, kolikor bolj se bo on zaganjal vanjo. Hribar bi moral vedeti, da se ne spodobi v cerkvi govoriti proti društvom ter hujskati fa-rane proti organizaciji. Ce že hoče biti dušni pastir, na j se zaveda tega, da hujskanje proti "brezverafeimu strupu" ne bo prineslo dobrega sadu niti zanj niti ne sa njegove farane. Pisec vprašuje, kdo je bil kriv vaaga prepira. Jas ravnotako enostavno povem, da ni bil kriv nihče , drugi kakor Hribar sam. Pravi, da Hribar vedno kliče brate in aeatre Slovenake narodne podporne jednote v naročje a ve te cerkve. Rea mu to služi kot dobra pretveza, toda mi tudi vemo, zakaj jih kliče. On je bU in vedno b* za razdor. Ravno on je najbolj hujakal pri svojih ^pkozvanih zastopnikih proti jodnoti. H ' Hribar tudi vedno povdarja, naj bodo bratje ln aeatre SNPJ. dosledni, pravi plete, Ako so zavrgli vero svojih dedov in pra-dedov, ne pa pri teči v f aro vi prosit sa cerkveni pogreb, ko ao se vendar akosi VSe življenje o-gibali cerkve. Tu dam piscu popolnoma prav. Rea ao ljudje, kateri niso trdni v svojem prepričanju, toda vel^a večina alučajev je drugačna, kot bi jo rad pokaza pisec. Kdaj js pa1 mrtvi brezverec tekel v f aro vi, da ga pokopljejo cerkveno. C* njegova ver aka "ilahta" to atori proti volj pokojnika, naj ae nikar ne baha a takim očitanjem. Dobro je, da vemo. kdo piše v Bat frančiškanov. Ko župnik piše seveda ne bo piaal drugega kot hvaUt samega sebe, svojo cerkev in svoje dobre "ovčk*" Somišljeniki, bratje in aeatre S. N. P. J., mi stojmo sa 8. K, P. i. in bedimo povsod njeni za- 2ene aa aliiele, da je prelmn sti- kev z Mehiko mogoč. — Slišale ao tudi precej reSak, ki eo jim bile deadaj Washington, D. C. — Na konferenci devet velikih ienakih organizacij, ki je bila sklicana, da se poizvedo vzroki za vojne in poiščejo sredatva za odpravo vöjne, je govoril Carleton Beals, pisatelj in čaenikar. Dejal je, ako se pretrgajo atiki med Združenimi državami in Mehiko, je to logična pot, ki vodi do vojne. . Beals je naglasil, da pojde prelomom diplomatičnih stikov roko v roki odpoklic prepovedi za uvoz orožja v Mehiko. Preklic te prepovedi bo zopet vodil do civilne vojne v Mehiki, do uničenja, domače in tujezemake lastnine. In nazadnje se mogoče iz tega rodi mehiška vlada, ki bo še bolj odločna braniti naravne zaklade proti tujesem-skim izkoriščevalcem, kot Calle-sova. Njegovemu govoru je sledil buren aplavz in ženske so obsu-le govornika z vprašanji, ki ao tvorila zopet predmet poleg delavskega gibanja za nadaljne diskuzije. Beals je razvil v lahke umlji-vi besedi zgodovino ameriških agresij, teritorijalnih in goepo-darskih proti mehiškemu ljudstvu zadnjih sto let. Citiral je drugega poslanika za Mehiko, ki je vprašal za denar, da podkupi mehiške uradnike. Citiral je obaodbo predsednika Jacksona, ki jo je izrekel nad tem človekom. Opisal je režim Porfirio Diaza, ob čM katerega so bogastvo mehiškega ljudstva razdajali tujezemcem, umazani zapisnik o diplomatičnem zastopniku Thompsonu, črni zapisnik diplomatičnem zastopniku Henry Lane Wilsonu, in drugih Američanih v Mehiki, ki so se trudili mehiškemu ljudstvu iztrgati. sadove revolucije. Govornik je citiral obtožbo, ki so jo izrekli mehiški uradniki in po kateri so bili prostori ameriškega zaatopstva pod Lane Wilso-nom središče za kovanje zarote ki je vodila do umora Madera. Mrs. Rufus Dawes, soproga čikaškega bankirja in avakinje podpredsednika Dawesa, je protestirala proti izvajanju Bealsa češ, da izkoriščevalci Mehike še niso bili pronajdeni krivim. Zapustila je dvorano in spremil jo je is dvorane general Friea, k je pripravljal razglašeni "paj čevinski zemljevid" za Ženske organizacije, da imajo zveze tretjo internacijona^Q. Rose Schneiderman, predsednica 2enske strokovne unijske lige, je menila, da glavni vzrok sa propagando v Združenih državah postoje v tem, kar sedanja mehiška vlada aimpatizira z organiziranimi delavci in je u-sakonila veliko delavakih postav, ki lahko služIjo drugim za vzorec. Ne)ca druga delegatka je pri poročila, da zabrani krvoprelit» je, da naj ameriške žene pošiljajo piama in brzojavke pred sodniku Coolldgu, v katerih na priporoče, da naj "Mehika ostane za Mehikance". Tkoa. Parker Moon; profesor na univerzi Columbia, je sledil ameriški evoluciji od čaaa Mon roejeve doktrine, po katerih ae Amerika ne umešava v evropej ake kolonije na tej polovici se-meljske oble. Amerika je apo-dlla Špansko a Kube in Port or i-ka, das i ravno je dala to obljubo, in sprejela je McKnileyjev dik tum, da je to previdnoet božja. Nato je Amerika sprejela idejo, da je treba v latinski Amerik u peljati sanitarne naprave. Wal. ter Hlnee Page ae je o tem isra-sil. da je dolžnost Združenih držav "odpovlti bandite, žolto mrzlico in zajedavo glisto" na Haitiju in drugje. Ali kar jasa podeliti ao počlatfla ameriške finančne alle na drag način, ko ao uničevali komarje In rebele. Moon je dejal, da je U vrste ne navzoči ni delavci , al Moon. lastniki, slabo plača-in pot lačen j a, je de- IŠČEJO SE. Waller Čordaš, zadnje znano bivališče R. F. D. 2, Parnaaaus, Pa. Atirko Zalaznik iz Slovenije. Živel je v Chicagu. Vilko Knkac iz Sušaka. Miljo VinriU iz Kučevice, živel je v Juanita, Pa. Julius Neivirt, zadnje bivališče 411 Dickinson St., Fremont, Ohio. Tomo Hrvojevič iz Nove Kapele, živel v New Salemu, Pa. Josip Benič iz Zvečaja pri Ge-neralskem Stolu. Juraj Matusa, zadnje bivališče P. O. 18 X46, Irondale, O. Nikola Zoraja iz Like. X vlado l Saj vidiš, da b ne bo vlade. Jakob SmuTi* Lipenca v Sl<^ v^jgf ***** veni ji. te kliče! ^VstanU^rga^ Vaao Kojič iz Pančeva, zadnje bivališče P. a Bo« 86, Weirton, W. Va. Nikola Tadftč iz Lečevice, Dalmacija. Moio (Morič) Gutenplan iz Vi-v Bosni. Izidor Kraua, zadnje bivali- tel) pepeža Leona XIII. o e šče 1826 Morgan St., Chicago, Illinois. v H Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da la naznani izae-ljeniškemu poslancu (Commia-sioner of Emigration), 1819 Broadway, New York. radio^kmtanje Nemec, kl je iznašel važni način reguliranja vlakov, prav«, da bo možno preprečiti koBzije» Washington. — Theodore Pilger je iznašel način, a katerim bo možno kontrolirati vlake, kakor poročajo državnemu depart-mentu iz Berlina. Trgovska komisija, katere načelnik je PUger je vest potrdila. Vlake se bo lahko kontroliralo na veliko razdaljo-z gotovo radio postajo, ali pa. vsak vlak posamezno. V slučaju bližajoče kelizije t drugim vlakom bo vlak ustav ljen na mah. Zavore vosov bodo pritisnjene in nesreča kolizije bo preprečena. Vlaki bodo oprenfe ljeni z oddajnimi ju sprejemnimi aparati. O tej novi iznajdbi je bilo pred kratkim poročano na Nemškem, kjer je bila ta iznajdba tudi patentirana. Br/ezdvoma bodo vse železniške družbe v kratkem upeljale ta varnostni način preprečitve kolizij. To bi se moralo izvršiti kaj kmalu še poeebno v Ameri kjer imamo tolik? železniških nesreč. Portugalci vrnejo Nemčiji del kosi zapuščajo bogato obkJ mizo. Hej, Majk, Pit. Bil p« Jaka! Vi, ki ste pogačo »« kje ao vaši deleži? Vi, ¡5 pripravili moko in testo ki iz svojih kit in miéic ¿^ znoj masti za to pogačo ali niso nič dali? — Nič, niš, nič! — Najvišji, konje tak, da oni, ki deU V pogače —- pač pa oni, k¡¿, dobi vse kose.i Zato pa vi žanjci, mlinar« peki lapo tiho bodite! Zau sklonite kolena in moliteH vi alavite Boga na višavsk, je tako modro uredil živjji na tem svetu! Zato vi p slavo velikim možem, ki so bre volje!' a a « Dobre novica Iz mile domovi) * * » Nekričaneki delavci. | Delavci v Vatikanu so zaiti kali. Sveti oče jim je pra< encikliko socialnega (opn nostih in pravicah, toda tn glavi delavci so odgovorili: ] denarja ni krčmarja. Plati, ti otac, plati in šuti! • » • Lisbona, 20. dec.—Portugalska vlada je sklenila, da Sa Nemčiji vrne teritorij južno od reke Rovume, ki je bil pred vojno del nemške Vzhodne Afrike. Zavezniki ao «o kolonijo dali Portugalski, ki je pa ne more obvladati. Pesmica iz Ohaja. Dragi Žarkomet! Povsod i posvetiš, samo na Nov Ltfa Ohio, te ni. Pa tudi tukaj Smo brez novic, malih in ? kih. Miklavž že raznais daii Prosim te, posveti ns Nov 1 ferdi tako močno, da bodo drugI v okolici videli, če bo i ri Niko kaj dosti nametsl v * sket" neki odlični osebi. - K Ča gavtrožca. j. « * Izvoljen narod! Najsrečnejša dežela v Evi je kršna Albanija. Ima tri sede in vsi trije jo čuvajo, di pade v morje Adrijansko. • • a ''* ft1*^ ¡' ' < ■ h Raca na vodi v Fontasi! Dragi Zarkomet! V tvoji ioni z dne 22. novembra čH vprašanje, kam je izginil Tn iz "Pisanega polja". Moj govor je, da je Trunk gotov« na kokošjerejo v Fontano, — M. F. R., HumboltCo^g a • e Modemi Dijogen. Ta dni ae klati po Chid Navadno ga vidiš na vogla in Lincolnove ceste. Nsm običajne lanterne ima kuksk gleda in gleda, kje je tisti ^ ki aa podpisuje za urednika» čiškanakega "dnevniks", nt bi bil odgovoren za vsako t patru Kazimiru, a do dama še ni našel. .»t 1 • » » « Chicago. — Mali Augustin Clements, osdmletni deček, se je v kleti igral z vžigalicami ter eno vžgal. Blizu njega pa je bila posoda napolnjena s barvo, ki je ekaplodirala ter močno ožgala dečka, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo skoro gotovo umrl. , * , w Nova moda sa saoAke: kleče dokolenke! Pariš, 20. dec^—Kratka ženska krila dobe paralelo v kratkih moških hlačah, ako zmaga načrt francoskih modtstov., V načrtu nove moške mode eo kratke hlače do kolen in dolge svilene nogavice kot je bila navada v starih časih pred no ao ravno Francozi med revolucijo uvedli dolge hlače. Hnda sima je povzročila I štlrfh. New York. — Grozen ki ja prišel zadnje dni Is zapada. |s povzročil štiri smrti I» več ljudi je bile odpeljanih v bolnišnice vsled hude zime. _______ as je izs*ssL Edison brani modemi ta. Pravi, da se nosijo lepo pravilno. Nič slabegs ni na al ln v njih. S tem je Edison ubil iskro svojs vere v du*. derna dekleta nimajo du* • • • Tako as zabrusi! Pio de Ri< mo šegnano olje- Skof Pk> de Rio: Mi xsh Callea: Vam zadostuje W na voda! v e • • Pertioentna n»rsšssj^_ Kakšne vera ps J« * Claus, ker ae zanima tudi»' krščene otroke! „ , , Igra -Ok. U A-^rta.: K' Berlin. 20. dac.-V je pojavila dramska kim uspehom. V sst.H jaJJ stavljena Amerika kot ^ pobožni, hinavskih in po*1** kapitalistom i + fersčil John Madsen. s r^j akladišče v Parku, kjer je bil zspe TOREK, 21. Vesti iz Jugoslavije Narodni Hocinlteti pojdejo n« Kranjskem in n* Štajerskem skupaj z demokrati v volilni boj. Torej z izrazito kapiUli- gtično stranko. Praznik ujedinjenjn ae je «raznoval po celi državi, kakor običajno. Bilo je tudi dosti patriotskih govorov. Govori so artikel zase. Drugo so čustva. In ta čustva niso baš taka, kakor dober patriot misli. Kajti ba.š ob ooemletnici ujedinjenja je naš narod Se bolj razjedinjen in razdedinjen kot pred 8. leti. Mesto naprdeka reakcija, meato blagostanja, kraja in korupcija. Naš primer kaže, da tam, kjer ni razvite buržuazije, ne more tudi biti državne in narodne razvitosti. Naša barfuazijs, je do mozga neumna in skozinskoz nesposobna — pa na j se čudimo, da je tudi proletarist zaostal! Nerazvita buržuazija, nerazvita država. Na dan letošnjega praznika ujedinjenja bi se moralo pravzaprav praznovati brezpri-merno neumnost in rudimental-nost vladajoče burfuasije, ki krade in korumpira, ne zavedajoč se, da s tem ne škoduje samo delovnemu ljudstvu, nego tudi razvoju lastne buržuazne države. ft-*v '.'."jjfc- Slučaj prof. Valenta. Znani ljubljanski ginekolog, bivši pri-marij ljubljanske bolnice, ae je ustrelil in naši liati so seveda o samem samomoru veliko pisali, niso pa povedali vzroka. Prof. Valenta je bil značajen, sposoben in plemenit človek; ker je pa bil po narodnosti Nemec, so reševalci domovine začeli tudi njega reševati in niso dali miru, dokler ni bil prof. Valenta, najboljši nad ginekolog, vzoren pri-marij, vpokojen. Prof. Valenta je sicer tudi spisal edino slovensko knjigo o porodništvu in je bil tudi drugače Slovencem naklonjen. Pa kaj to iskrenim slovenskim pstriotom in naši pravicoljubni vladi. Vpokojili so ga po 20. in več letih slijjbe in mu za njegove odlične zasluge priznali celih 22 Din mesečne pokojnine! Pa naj ne bo človek duševno deprimiran in naj ne seže po revolverju! Slovenski lažinacionalistil Samomor prof. Valente je vaša sramota! Prof. Kropač, eden naših najboljših rudarskih strokovnjakov je zapustil ljubljansko univerzo in se namerava izseliti. Kdo in kaj je temu krivo, ni treba povedati. Kako skrbi vlada za nade univerze in sa naše najboljše javne in prosvetne delavce, je itak znano. Le tako naprej in na univerzah bodo poučevali vratarji in na šolal* sns-iilke. Prodaja cerkvenih V ministrstvu sa vere je podpisan ukaz, s katerim ae dovoljuje prodaja nekateri večjih poae-»tev katoliških cerkva na Hrvatskem. ' SB Stoletni starec _ žlvljsnjs «it. V Belgradu ae jo obesil stoletni starček Lazar Dobreško, rodom iz Psnčeva. Kaj je do-vedlo starčka do obupnega čina, m znano. Najbrže se je nsvellčal življenja. Velika tihotapska afera v Zagrebu. Kakor smo nedavno poročali, je zagrebška policija pri-«a na »led velikemu tihotapcu .svi|e na tamkajšnjem kolodvoru Sava. V afero je zapleteni tudi več nižjih železniških uslužbencev. V Zagreb sta prišla dva inšpektorja generalne direkcije carin, ki vodita pre-"kavo v tej aferi _. ('Kanom prihod v Zagreb sa-hranjen. V preiskavi glede zna-razbojništva na osati Za-reb-Seavets, ae je ugotovilo, da »o zločin izvršili cigani, k! ima-J" na vesti tudi mnogo tatvin * ' in na periferiji Zagre-Aretiranih je bilo nad 200 ciganov, ki ao bili — v kolikor * i« krivda mogla dokazaU — kaznovani, ostali pa izročeni •"»tanki oblasti, ki jih je odpra-^ V pristojne občina, kjer bodo Pn»iljenl ns trajno bivanje. Pb- in zlasti prihod v Za-r>h je strogo prepovedan, ^"¿arijonalaa aretacija v Za-v Zagrebu je bil zaradi ^verbo suspendiran šef tam-^Jmaga državnega kolodvora iu;»j M.halovlč. Kakor javljajo S; J€ Mlhalovlč «°.000 dinarjev. Roparaki napad. Javna van-nost pri nas ne samo v mestih, kjer žive Uudje bolj na tesnem in se med nje vrinejo vsemogočni sumljivi elementi, marveč pada tudi na deželi. Dočim smo pred vojno le redkokdaj čuli o roparskih napadih in o predrznih vlomih, se taki slučaji sedaj neprestano ponavljajo. Na Dolenjskem je bilo izvršenih že večje število napadov na kroš-njarje, dalje na posameznike, ki bo se vračali s sejmoV in na žen- V bližini Hrastnika je bil te tudi gorenjski gozdovi, kjer so poetala križpota kaj nevarna posameznim osebam. Najčešči pa so roparski napadi v okolici industrijskiht centrov, kjer se prav radi zadržujejo razni sumljivi tipi, ker se tamkaj lažje izgube med stotinami delavcev. V bližnji Hrastnika je bil te dni zopet izvršen akrajno predrzen roparaki napad. Nedavno je bil napaden ponoči neki posestnik iz okolioe Laškega, sedaj pa so se zlikovci spravili na svoje žrtve tudi že pri belem dnevu. Ko se je 23. novembra vračal steklar Ivan Jager iz Sv. Lenarta ob 15. uri po gozdni poti med Ojstrim in Trbovljami domov, so nenadoma skočili pred njega z nbžem v roki. Tretji je nedaleč od tu: eden izmed njih je pograbil z desno roko za tbkav >r mu z levico nastavil na prsa revolver, drugi pa se je postavil pred njega z nožem v rokah. Tretji je nedaleč od njih prežal na eventuelne nevarnosti. Stal je na straži, da v slučaju potrebe opozori svoja tovariša. Mož revolverjem v rokah je zavpil nad Jagrom, naj mu izroči denar in ga poučil, da ga stane vsak odpor življenje. Roparji so nato Jagru odvzeli 30 Din gotovine in tri vardar-ske cigarete, ki jih je imel pri sebi. Končno ao imeli kratko posvetovanje in Jagru 30 Din vrni. U. Čudna širokogrudnost in dobrosrčnost, posebno še, ko je hip nato prejel Jager par krepkih zaušnic, s katerimi so ga pognali v beg. Med begom se je še Jager ozrl, ni pa zapazil nobenega napadalca več. Izginili ao že v globino gozda. Utopljenec v Savi Dne 28. nov. je našel neki kmet na produ Save med Hraatjem in Mavčičami moško truplo. V mrtvecu so ugotovil 211etnega delavca Josipa Dolenca, doma iz Bitenj pri Smartnem, ki je pred šestimi dnevi utonil pri lovenju lesa in drsves pri Majdičevem mlinu v SavJ.__ čuvajte so ponarejenih deaetakov! Washington, D. C—Zvezna zakladnica je objavila svarilo, naj se ljudje čuvsjo ponarejenih desetdolerskih bankovcev federalne rezerve, ki krožijo po deželi. Falsifikati imajo letnico 1914 in so glase na "Federal Reserve Bank of Boston." Pridelek kiompirja v Nemčiji ja bil slab. Berlin. — Letošnji pridelek krompirja je bil alab, kakor Je poročal uradni biro iz Berlina državnemu departments Letošnji pridelek je za celih 26 odstotkov msnjši kskor je bil leni Ns Angleškem je zaznamovati tudi slabo letino za tekoče leto lov jem se v ozadju sw>ti modro morje, pred njim pa ae razprostira avetlo in temnoškrlatno polje. Dvigajoče akalovje sekajo Žarki iz pretrganega oblačne-«a neba. Komplementarne barve dvigajo silne naalage "mrtve" snovi k nebu, kakor v neznanskem hrepenenju po dosegi in veličini. Oblaki, ki ao najtemnejši, plavozeleni tik nad viškom skalovja, pa zapirajo pot. "Prizadevanje" bi lahko imenoval "Kompozicijo," ki nudi intro- ik SVETA nnoriui ama as bss ssb aasiaaiasia RAZSTAVA PERUSEKOvlV oUK JE OlrOIMEIIA (Nsšaij«vaajs s L »tnal.) jspektiven žarek v dušo stvarite-Med do neba segajočim ska-llja. Obupna bi bila ta alika. obupna vzlic žarkom ls neba, da ni umetnik pomagal zatreti nasilne barve plavega z milejšim zelenim, ki poganja od vznožja ln si enako prizadeva od tal— organska vegetacija, človek sam. Obiakovalci razstave, ki ae vstavit*4>red to aliko, pustite na stran vaa nazore in predsodke. Pustita OS 81 ran tudi sugestijo, ki jo mogoče dobite ia gornjega opisa in, akušajte čisto neodvisno razumeti, luy je hotel povedati Pesušek a "Kompozicijo." ki je vzbudila obaežno razpravo med kritiki In drugimi umetniki. Raaatava, kakor je bilo naznanjeno prvič, traja aamo do nedelje dne 26. decembra. Poleg tega je še (spuščen datum dne 24. decembra, katerega večera bo dvorana zaprta. Vstop Jo proat vae dni, toda šeleU je, da bi val obiskovalci ne odlašali do konca« temveč poselili raastavo Še ob pričetku. Kdor aa lateresira sa nakup kake slike, naj ae obrne do odbornikov, katerih imena do-bi na katalogu, ki je vsakomur na razpolago pri vatopu v dvorano. onevf»ril Francija reducira Pariz, 20. dec. - Francoska zbornica Je včeraj, pred odho-dom na božično počitnice, sklenila. da se stalna armoda Fran-clje zmanjša za najmanj lOO OOO mož in dolžnoetna vojaška služba ae skrajša na eno leto. Bandit oropal žensko. Chicago. — Včeraj Je nesi bandit nastavil Rafaeli Kroaln-ski revolver ter zahteval od nje auknjo, vredno $1«00 in denar- nico. - Teror v Italiji. Rim. 20. dec.-PoHtlčna poM-cija v Florenci Je včeraj aretirala večje število komunlatov In socialistov. Obtoženi ao podzem ske propagande. ^ zdravja. — V soboto as Je valed slebega zdravja Ginffra, 16. Piše Frank Lukančlč, potovalni zaatopnik Proavete. Dne 30. novembra ae je nahajal oglas v Glasu Naroda od West Virginia Coal in Coke kompanija, ki se glasi: "Veeel Božič majnarjev. Ve-sel Božič bodo ImeH tisti maj-narjl, ki ao aedaj zapoaleni v O-mar okraju, W. Va. Ta okraj je tujesemskim majaarjem najbolj priljubljen. Oče ne pride na plačilni dan domov a 40 ali 60 dolarji, ampak ssalušl s stalnim dslam o* 160 do 20S dolar Jot v dveh tednih. S tam denarjem seveda lahko napravi , svojim dragim resnično vesolje, reanlč-no veeel Bošič. Oni, katerim as ss božičae praznike nič kaj dobrega no obeta, naj no odlašajo predolgo, kajti čo Jo praaon I nI niti veselja. niti sadovoljatva. W. Va. Coal Coke Co. vabi vse, mlsde la stars, poročeno all si ee, da ssšno stalno delati v njenih 21 velikih majnah. ki so vso bližini Legaaa. W. Va. Omana majn ao: Sttrrat, Barnabua, 0- Chauneey, Mieco, ft mora, Mana, MonavilIc, Barling, Maubar, Wllburn, Lyburn, Wan da, Manitoba In naše majne v bližini Elklnaa. V majnah ni na štrajka, ao plina Is no vode. Slo-pove ladriftove majne. Obrata-Jemo s električnimi stroji, odpr-timl svetilkami, strelja as s črnim smodnikom. Dola so s pikom sli s strojem, Plača je vsaka dva tedna. Imamo 1600 dobrih hiš. Elektrika v vsaki hiši; dobra voda. Najemnina Je šest dolarjev is več aa mesec, en dolar sa pre mog. Pri vsaki hiši je vrt, kjer Imate lahko aefcnjave. Prav lahko redite kokoši la prašiče. Doptl sadja in dosti kootanja. Imamo doati dobrih trgovin, cerkev. Šol, vleoko šolo la gledališča. 2lv-ljenskl stroški ss dsotl cenejši, kot kjsrkaM drugod. Imamo dobre cemeatiraae poti. vodeče Is kraja v kraj. Majaar Je najbolj aeodvioea človek. Na delo gre. se ms sljubl In s dola so vrne, kadar so m« hoče. Ko konča svoje delo, lahko odpelje ovo-jo družino aa Islet. Večina aa-Alh majasrjov lam avoje avto* mobile. NsAl majaar JI ae žive Is rek v usta. kot morajo živeti delavci p« rasnih dragih krajih. k uživajo življenje, j pijejo la os zabavajo, ter lahko prihranijo polog deaar " aveJs stara leta. Med na! majaar JI so nekateri .Uripo nitmi—* let. pa Ao vedao lahka ssoložijo po 10 dolarjev na 4aa. V tolikem mosta M tah dola ae dobil, v tem akrožj« Je W maja: vae obra-tajejo. so obrslavide ter bodo obratovale, kajti ajlhove be as ki js tekaj bodočnost, veselo ia sdrsvo dru-žlno ter mu nI treba sa nič skrbeti. Oni. M hočejo Isboljlgtl «voj položaj, ki vedo eonlU dobro de lo. naj vpoštevsjo nsaledaje: No osiraje so odkod pridete, so pripeljite v Huntlngton. W. Va« na Chsaapeake t Oblo železniško poeta jo. Od tam voslU vsak dan dva vlaka proti Logann; prvi ob Aeetin zjutraj, drugI pa ob pol treh popoldne, Is Logsns lahko vgamete bus, ki vo*l vsake pol uro h katerikoli naših maja. V Hunttngtonu, kakor tudi v Le-gaau Imamo naše agoate, ki vam bolo šR v vseh ostrih na roko. Advt.H To jo oglas, ki ga jo priobčil takozvani list, ki nosi ims "zastopajoč smeriške slovensko do lsvoe." To je res nekaj prsv lepega čitkti take oglass v dela v sksm listu, ki gs podpira edino nal slovenski unljskl delavec v Ameriki. Zdi se ml táko, kakor bi deis vel tolkli ssml sebe po glsvl. Mislim, ds vsako uprav nÜtvQ Iskho pogreša tistih par dolarjev, ki jih prejme za tak u mssan oglas, ki išče slovenske dalsvce ss odprto dolsvnico in jih hošo spraviti ls premogo-rovne organizacije, ss kstero so m naši rojaki in drugi delavoi tako borili in toliko šrtvovsll sa-] njo. Kor še sam na sobi msrsi-kdo omaga, no da bi ga nagovarjal s kakim oglasom in spodbujal ln še poeebno a takim, ki ai roo mlati siromašni dalavac-tr-pin, da bo prišel Is raja v raj. TsŠna maj ka tisti roki, ki Jo pi-aala tak oglas in pravi škandal jo sa delavski list, ki noel take oglase za ssklpaafl slovenskih delavcev pod odprto dolsvnico in še posebno tja, kjer imajo agente sa nabiraoJe delavcev. Ako bi ras bile take dobrote v W. Va., kot je oglas v Glasu Naroda, ne bi bilo treba na oglasov ia aa agsntov, bi bilo toliko delavcev tam. da bi bili drug drugemu na potu. «| Dragi sojaki — delavci — trpini, no verujte takim oglasom. Jas sem delavec, sam tudi bil premogar, zato vem ceniti premogarako delo. Bil a#m tudi tam v Ustom "/lati-m raju W Va." Da bi bil ros tak raj, kakor se opisuje, bi se gotovo nikdar več se vrnil nazaj v Panno. Rojaki ln Člani S. N. P. J„ bodite previdni in premislita, ali zaslutijo podporo taki listi, ki pobijajo našo organizacijo U. M. W. of A. z njih oglasi? Ali taki oglasi ne pehajo delavcev v še večjo revščino in sužnoetT Cita j te evoj lastni bratski Is delavski list ProevetO, ki vas poduči o delavskem položaju, ker v> resnici zaotops naš alovenek delavski in unljskl narod. V našem dri svakom listo Pfroevetl nieto is tudi se booto videli ga oglass, akoravno jo še tako drago plačan. Moramo ae držati drug s drugim, delsvoo s delavcem, čo hošemo kaj napredovati. No dajmo ao varati nobenemu sapoljlvcu delsveev. Toraj no širimo delavstvu sovražnega tlaka 1 Bodimo sa vodni dola vsi I Lahko pogledate tudi dopis Is Moon Runa, Pa., v "Glasu Naro- da" s dne 80. novembra, ki ga piše stavkokas F. Grosnlk, ki pravi, da ni stavkokas, kar pa jo v resnici. Priča Js mnogo članov ia članic S. N. P. J. V dopiau pravi, da ao mu oni, kateri o njen pišejo v Javnosti nevoš-Ulvl, kor Ima dobro delo Is čo bi on to delo pustil, da bi vsak veseljem sanj prijel itd. Polog toga ps ims tudi tako lopo pisavo ter ae pači neki naši članici S. N. P. J., ki Je nekaj omenila o njegovem atsvkokašksm delu. Ne vem, sli Jo on tako le|>o-sloven, sli mu Jo uredalštvo nI hotelo popraviti, sli pa mogočo dotična Članica nI leposlovna. Nekje so Jo moral vasono Jezik apodtikati, da ao Jo vrinilo v dopis tako apačeno pisanje, kakor "—najlt ~ dlalaj - koupleš -kulna — sej — nis — blnkol — kdu — kej — muore — soj — frej - kontrs" Itd. Poglejte člani S, N. P. J., take israsa pl-Šojo s ta v k (»kazi v slovenskem 'delavakem listu Glssu Naroda' o Junaških delavcih, oziroma tonah unljskih delavcev. Menda za odgovor niti mesta ni imela na-ročnica Glaau Naroda in soproga unljskoga delavca. To se vidi, ds Imsjo taki vedno več veljsvo, kakor unljskl delavec. Wfo je prsv I pričetek kampsaJs slovenskem listu proti unij slovenskih premogsrjfv. PETICIJA ZA DRŽAVLJAN-0TVO SS H1NDUJCEV. Ora radi državljana!va, katera- kstrro Bead Iz I ko» #ltej is imirsigiir jo pradložil senator | PonnajrlvaniJe In katera bi aa-tulUirsla SS Hindujcov, kateri ao že prej imeli državljanake papirje, a ao poštah aeveijavn! po ssdnjom odloka višjega sodišča, kateri jo odločil, da Hiadujei ao morajo posuti državljani Zdru ¿tsih držav, kor nioo belega plo-jHpags. j/ j Več pisem in brsojavk jo bilo poalanik na sonatal komišsj im igrači j ska zadeve, da saj op*» Isti to delo, kor lo bi dola J oom živečim ns Havajskih otokih nekak pracodoot, ds bi za-b tov al i late pravice kot bi Jih Imeli Hindujcl. \ Prosto po Lovu Tolstem. Ležal jo pod p* o kom avoje izbo ter ao obračal ko kura po raš-nju. Ni mogel spati, da ai ae je vrlo trudil, da bi saspal. Zdihoval Je le venomer: "Oh, kako srečni so bogataši, ki imajo velika scmljlšča. A jas, siromak, imam samo voglio k zemlje, a še U ni moj, ampak občinski. Prepustili ao ml ga mlloetno, dobro vedoč, da bi jim bil aicer docela na bHgi. Oh, ko bi bil vsaj vrag tukaj, takoj bi ae mu sapiaal, da bi mi le pomogel do tollksfa zemljišča, kakor daleč mojo oči neaor vrag Je pa bil baš skrit sa k>. Skočil jo brS predenj ter rekel: "Naj velja; seži mi v ro-ko, pa sklflieva kupčijo." Kmet je ob vragovom dotikanju takoj sasnul. Neslo gs jo daleč stran v kraljestvo maj. A vrag mu jo pokasal tam daleč aa Uralom veliko, prosto ledino. Pokazal mu jo tudi pot tja ter mu l^c^tj^tpbl^tuj^^ dtIDIkl*JH« Drugo jutro, ko ao jo Pahom zbudil, so Jo napotil takoj proti Uralu. Prehodil Jo vrsto sa vrato. to ao kik njegovi čevlji doooU raztrgani, ko jo doopol v deželo Baškirov. Sel Jo takoj k starosti tor mu podaril lep bel kaftan ls ovčjega krzna, kojega jo bil nalašč vzel s seboj. Poklonil ss jo uljudno prod starosto tor mu skassl vss Časti. Starosta Jo bil rojen moš s debelim trebuhom la rudečim nosom terja amrdel po žganju. To-a Pahom ae mu jo prikupil, aato e rekel: "TI ai priden dečko. S čim naj ti postrežem?" Pahom pa Je odgovoril: "Tu mate veliko več sveta, nego sa rabite. Saj vidim, da Jo som I Je obdolsns, drugo so pa vsa prasne ledino. Prodaj ml nekaj ssmljo, ki je tako ne rabite. Ba 1000 ralov ti plačam 1000 rubljv." Župan pa je odvrnil; "Tukaj na prodajamo zemlje po rallh, car nimamo zomljemerča. Prodajamo la po "dnevih." Daj ml ovojih 1000 rubljev, pa bo vaa semlja tvoja, ki Jo .obhodiš v nem dnevu. Vstanl Jutri sgodaj, da boš Imel več časa, da boš več obhodil." Drugo Jutro ji vstal naš mu-tik še prod sarjo. Obul ae Jo novo čevlje, vsei v roko gorja* truha ter steklunico vode. Potom Jo šol budit ataroato, ki Jo še spal. Sinoči jo bil pijan saapsi ter se niti ni slekol ls avojogs novega košuha. Starosta ln Pahom tor šo nekaj kmetov ls vasi se\je podalo na grič ss vssjo, od koder Je bilo videti daleč na okrog. Zdaj voli starosta: Tukaj vstavimo. Doni svojo kapo na tla Ur svojih 1000 rubljev vanjo. Ko bo začelo solnoo vzhajati, grsš na pot. Ali pomni si, ako boš nassj pred solnčnim zahodom, todsj isgubiš avoj denar semlja ne dobil niti pedenjs. Pahom Jo samo prikimal snak, da mu Js ku^ija po godi Niš m ni bal. Saj poletni dan Js dolg, lahko prehodi do večera svojih 40 vrat. To bi bilo atvo desetih štfrjašklh vrst, to Jo več< kot si Jo kedaJllB Lahkega koraka so poda na |K>t, ss nJim ps Jsšs Tstsr, ki Ima sa-blti v zemljo zdaj, sdaj kol, da samejl novo posestvo. Ko Jo prehodil Pahom 10 vrat, so Je oglodsl po solocu Ur videl, da šo al prešlo četrtino svojegs še kakih pat do šsst vrat UI ss Jo čilega ln lahkega Ur jo vesel nadaljeval svojo pot. Toda, ko Jo prehodil petnsjst vrst, ia lauasil. da nostaJa njegova S™ ■•fp^»*! g"""-""* ■ "o # ■ ■ ■ senca krajša la da jo skoro na višku. Hitro ao Je obr nit na dsaao Ur poopošU barsko. Kmalu nato Jo prišel čaa obo- di gori do izvora Ur pridobil tako Ša par vrst. Med tem Jo bilo preteklo solnoo io tri četrt svojega loka. A holm, od kaUregs Je bil Pahom odšel. Jo bil tako oddaljen, da ga Jo komaj šo videl. Zdihoval o: "Skoda, da no moram prehoditi šo dveh takih atranic. toda pi ekaano Je ž^ MoJa poooat sdaj sicer no bo enakomeren četvo-rokotnlk, toda še huje bi bUo, a-ko bi izgubil vae. Vdarlti Jo moram naravnost proti griču!" Pa da mu Jo bilo legij* Jo vrgel suknjo ln steklenico proč Ur atopal še hitreje. "U naprej," Je rekel, "sa petdeset let sreče se Ae oplača no uro napoti svojo msfell" Pa Jo začel UČI tako urno, da mu jo Ta Ur na konju komaj sls-dil. Strahoma Js aapaail, da njegova aonoa. ki Js šla prad nJim, vedno bolj raste. A šo vodno nI bilo holma. Rad bi so bil oglodsl po aolnou. toda ni ao upal, kajti aa muditi ni smol več niti hlpos. Ali čutU Jo, ds ao Jo dotaknilo ■oincs s svojim krajem As sb-sorja širno sUpe. PrIUsnil jo komoloo k sobi, na uatah ao mu sUle tople pena, s čela mu jo curkoma Ukol znoj. A tekal Js. kar so mu Js dalo. Ia doaasl Jo pravi čas. U na holm mora stopiti. Glej, solnoo Jo v tem še ckoro čisto zatonllo. Zadnji r rak obovetll šo holm v ko dosps tja mužik, Ao onemogel, ss priklanja/ao ti na somi jo, ko so s roko ne kapo s denarjem. ■«Tri dečko," reče župan. "Le-po pot si prehodil Ur si pridobil epo posestvo. "81-11 sdaj sado-voljonr Zdaj si najbogatajšl hmst v nalem okolišu!" Toda mušlk nI odgovoril več. Tudi se nI več vzdignil. Bil js mrUv. Is njegovih ust Js curjsla kri. starosu so Jo saamojal, kot bj bU adaj vrag v nJem. Vtak-?iU J?1d!®JUr v šop tor rekel svo-jim Uudomi "Kar tukaj mu Is-k opij i to grob. Njegova posedt^bo Jako mala, šoot čevljev dolga, dvs čovUa široka, ravno toliko, kolikor gre vaškemu človeku." ds. Pahom bi ao bil kaj rad vae-dal; vssJ toliko, ds bi ae najedel. Toda premišljeval Je, da ao s Um predolgo zamudil; jede jo torej avoj kruh kar gradoč Ur Ispll nekaj vodo. Ko Je prehod dvanajst vrat, Jo sapas!!, da m solne« že nagibi Je. Kar jo |faču-tU tudi šo neko utrujenost, hotel pričeti kar tretjo stranico. Toda, boš ko ao Jo fenol obrniti, Jo prišel do poUčiška. kojega bregovi ao bili saroščonl s buj ni.ni fliami. Lahko bi bil pre-gasil vodo. da pride v novo Uda smililo ao mu Js korist naga studenca, da ga ae bi dobil avojo poooat. Sel Jo tedaj ob vo- VODIK MBBTO OUA BA ZRAKOPLOVI. Britje so laisll le poskusili rabiti vodih rivo mesU bass is ka- Undoa. — Is Londona poro- ¿ajo, da so Imeli britaki eksperti uspeh, ko so rabili vodik meato gssollna pri motorjih is šfogls-no. Tako so glasi uradna vsot državnemu departmeatu. Doaedaj Jo ušel vss vodik Is motorja, kar Jo tudi povsioAllo da Jo zrakoplov postal lagljl. S to novo v pora bo vodika pa bo stvari odpomoglo. Plin vodik bo lahko rabljen kot kurivo la bo obensm vedno ostajal v motorju, da bo srakoplov obdršan v ravnotežju. Prodno so prišli «lo toga, SS rmume, Jo vsoto več časa. kor vršili so so rasni eksperimenti, bi so vodili k Umu, ki Jo. kakor zagotovlja uradna veat, DRUŠTVOM IN DRUGIM NA SNAJI JI. Igra "Hrbtonios" v treh dejanjih, katero Jo opisal bs. hran Molsk In katera Jo bila prsi ae-davntm objavljena v Jo sdaj bito v lični aa posamezni brošuri js SS asa-tor. odre U sa lahko predstavlja ob prilikah kako društvoae slavno- Atrff ^^^^eg BU^I JPJPS® oej propagando sa aašs jsdnoto. Društva ls dramsko orgsntoa cijo, ki hočejo Igrsti "Hrbtenico", dobo pri Jednoti vso Istloo, kolikor Jih potrebujejo. Kar Js igra selo poceni, priporočamo društvom ln drugim, ds nsročo toliko Istlsov kolikor jo r Igri oseb; s Um si prihranijo prapš-aavanje ulog. PišlU aa KnJMsv-no Matico S. N. P. J. In poAlJIto Wall amo Jih lo par sls nov In bodo kmalu s naročilom, da no snj. IS Istlsov sta« PklSp Oodlaa, TOREK, 21. Ö8CEMBRA. Zofka K veder: VDOVA jmlajli 80 na (Dalje.) .. Ali zato *o bili «počiti in sveži, saj »o doma svoje pozdravili za dva, tri dni, kar ni »toril vsaki, ki ae je pripeljal od zunaj čez morja vojskovat ae junaško. Rodovi ho se zbrali skupaj, zakaj tako je bilo od davnih čAaov, da so bratje stali skupaj, očetje • sinovi, vsi iz enega »ela in ene krvi. Za njimi so romale ženake, čeprav jirti je kralj to pravzaprav prepovedal. Napekle kruha, kolikor S9 mogle ln plečih in glavah so nosile težka bremena. Vse so nabrale in vzele seboj, o čemur ao miallle, da bi bilo lahko v korist možklm v boju. In ko so padli prvi ranjenci, so bile one že na meetu, pomagat jim. Na priprostih nosilkah so zvlekle ranjence spet nazaj po atrminah čez mejo domu ; in marsiktera je J>ila med njimi, ki je na U način rešila možu aH bratu ali einu življenje: Morda ga je tudi sama na plečih nosila kos pota, dokler niso prišli vozovi in ji odvzeli breme. Tudi iz njihovega sela je odšlo ve^ žensk z možkiml. Jana pa je ostala doma, njen mož jI je to zaukazal ln pa za otroke ae je morala brigati, od katerih je bil najatarejži enajst, komaj leto star. Spet je legla tišina na selo. Strah ln nemir je napolnjeval area vseh, tudi otroci so bili bolj tihi in še starci zamišljeni od pričakovanja. Malo jih je ostalo doma, ki so bili preslabi, da bi odšli v bitko. Ob večerih ao .se zbirali po kočah in starci so pripovedovali zopet in znova o svojih spominih ns davne mla-deniške čase, k o so se bili s Turki, prežali izza pečin na nje in ae skrlvsl! po skalsh ln grebenih gorskih. Spoštovani so bili, kakor še nikoli in ženske so rade poalušale njihova pripovedovanja ln ssmozsvestna prerokovanja o skorajšnji zmagi. Dva od teh atarcev sta bila celo v Skadru svoj čas in vedela o tem navajati čudovite povesti. Kakor v pravljicah leži Skadar lep in sijsjpn, bogat in razkošen v prekrasni ravnici, rodovitni, kakor paradiž. Lepo živijo ljudje tam in ne poznajo muke in težkega dela. Stotero, vrne zemlja vaako seme, ki pade v njo. In kadar bodo Črnogorci gospodje tam doli, ne bo Več gladu in pomanjkanja tu gori v gorah. Kakor zvrhoma polna prebogata o-gromna žitnica je zemlja tam doli; za vse njih bo stol doli o-krog Bojane in Skadra kruh > preobilju. ^ Lepo In prijetno je bilo poslu žeti ta pripovedovanja, kajti zl ma je bila trda in Jiruta. Poča- vsak bil težji, a in bede, m. Tako se dslo. Ovce in koze bilo živine v deželi minili tedni, prišle nekega tisti nI strela if je I so odgnali I one že v začetku vojske proti Četi- može do« v Albanijo, ■ nju in potem dalje k vojaki, da|le Skadarsko jezero in Taraboš je bilo hrane /a junake. S VE t da bo vojsks kma-1 hovi možje niso zaatonj umrli da bo Skadar zdaj zadati od aovratnih krogelj, raz-BSSf1 ¿rgani od šrapnelov, sesekani od bajonetov. K jihova kri ni tekla I dne I zastonj/odprla je vrsta v raj,1 S POLJA VEDE. "Miaeing Mak" 00 naj*. Njegovo ime je "Dryophitheoua." New York.—Znanatveniki v ki ^ spremile vmesto bo^to i'n pono«o in sai, a» i»« ommurnim*** -----i _ , »r«j-i« tv^Iotia I rekten izvor človeka in opic ks Kar Je Id J« k.kor neprenu*ljiv. yr.U . ^ »kupnega prednik», idej ibrana kotah, letel pred pemdliom, ki nI bilo je ve»«« znvov» «,»huju krnilo na celi črti. njemu bilo sicer kaj boljšega po kočah, vzeli ao možje s seboj in ostalo je premalo polniti želodce žen in otrok vsaj za silo do spomladi. 2ene ao bile sicer potrpežljive, polne zaupanja. Kmalu, kmalu ae bodo vrnili možje, ovenčani zlv selo. zmago, obloženi z bogatim ple- njihove nom. Potem bo prenehala beda|kor grde brez eledu, kakor mora zgine zjutraj brez žledu, ki je ? fozo napolnjevala noč in aanje. * Te dni so prehajali počasno in meseci so prešli, a še ni postal Skadar črnogorski. Kaj vse drugo, zakaj le Skadar je bil miti kliiičji ia nie kljub mno- in če ni bilo druzega, odtrgala M_ dm in mnoeiri îbnkom ki so je kos plota, vrata od hleva, aa- Dr. William Kt Gregory, ku- gim in mnogim^om, * ^ ^^ vrh ^ večja -t kompa« ^ anatomije m ^ vrane 8poml- ^^^^g^j^oba kale med anežno belino gor. Iz je do meje in sto in sto ognjevl^ imatov je tudi najden - koč so planile ienske, otro- je oznanjevalo v molečo aamo- ^ je jme «Dryophitheoug m d so stekli naproti črnim ženam to te kamnite, nerodovitne, a k y gozdu Wvajoča opica in tudi starci niso doms čakali vroče ljubljene domovine, da «o 2ive, je v Miji in Evropi pred njihovega prihoda. In vsi ao se njeni deci odprla vrata v pa- w mflijo2) leti slutili, da ae bliža za vse njih radižnl vrt, da je bila pribojeva- temna, žalostna vest, kakor pre-| na cvetoča, obljubljena dežela. | jStrašilo proti vpuiam. ljudstvu zlat cilj, peetra pravlji-1 ™ oblak. Onih šest ali osem Zs vedno! - . TT i, Gašper: "Na tvojo njivo, kt (^obljubljena dežela čudežev J žensk, ki so bile tako • • - ¡i". W^'^llTí^ ^m^l" j» onl UIr,i- Vrn"? "I vel Uka reltkega trenutka, teto-, RAD BI IZVEDEL zdaj «e je podala ktera na pot v po,Ur,ne' In od dne do dne je neetrpiro ^ Uri Ima dve Ioti M Maremet( l kot j. vrnila, je ve- «f. ^^^ Va., katere ao bile prodane možje so tmrfli pod Tarabošem vzame vse skrbi zanj. junaško smrt. kdahnili so vsi I Mi ^ ^ Moreč nemir do zadnje duše in ni je med na- ! ^goma lotil njenega ml, ki bi ne bila vdove t1^. l6rCa, bol^a nestrpnost. In tudi jih često pokopavali. Znamenje (Nov. 30-192«) 1 pomeni, da vam je naročni* potekla ta dan. Ponovite )• no, da vam lista m ustavimo. Ako lista ne pre), ja mogoče vstavlja ser ni bil plačan. Ako je ^ list plačan in ga ne prejme, >fo6e vstavljen vsU napačnega naslova, pišite dopisnico in navediti stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi drv. štveni tajniki in drugi z*. stopniki, pri katerih lahki plačate naročnino. Naročnina za celo leto j« $5.00 in za pol leta pa $2.50, Člani S. N. P. J. doplažajs za pol lata $1.90 in za cdt leto $3.80. ^r^v; Za meeto Chicago in aj w leto $6.50, pol let« za flane $5^0. Za Evropo stane za pol I»] ta $4.00, za vae leto pa $8.00. Tednik stane za Evropt Člani doplačajo sum Naročnino lahko tudi » mi poiljete na naslov: UPRAVNI8TVO jih dobi nazaj ako se javi meni ali na aodnjiji (Court) na Jack Trouch. Rojake prosim, če kdo m ve za njegov naslov naj mi to * PROSVETA" (Dalje.) Palače teb atarih papeških rodov so pri-stopns gotove dni. Lsksj pobira vstopnino, drugi lakaj odpira vrata v dvorane in sobsns, koder vise po stsnsh slike znanih in'manj znanih imen renesance, in kjer stoje sredi dvorane antična poprsjs, odlomki kipov ln kapitell od stebrov. Fotelji, prevlečeni z ogoljenim blagom vabijo sesti, stare shojene preproge pri-glušujejo korsk, na stropih so freske obledelih bsrv, in povsod tihoU, taka tlhota, da tudi Slo-vek ssmo Aepetaje govori. In ssmtertja taka čudovlU svsr, ds ti kar sapa zastsne: v palači Dorla-Pamflll slika Innocenca X., slikana od Velasqueza — vse svdje življenje nisem videl, kaj, niti sanjal ne, da je taka slika mogoča; ako dsls sllkrastvo čudeže — tu je tak čudež. Dvorišča palače Massiml je cel muzej sntlčnlh stebrov, odlomkov kipov, reliefov in ornsmentov, filigranskih fontan ln veličastne arhitekture. V palači Farnese, ki jI je sezidal fasado sam Mlchelagnlolo, je v veži sarkofag mladostne Cecilije Metelle, katere tombs stoji ns sppljskl cesti; ns nje dvorišču ps leže razmetani mra-moml stebri s krssnlml kapitell, odlomki kipov, žare, napisi — vsak, tudi največji muzej kateregakoli evropejakega mesta bi ae lahko z njimi ponašal. V palači Colonna je Madona od Palma Vecchio in pokrajine Pousainove — kadar kraljevska vlsds vse te zbirke scentrsllzlrs, bo to galerija vseh gslerij, ki je n^ bo mogoče ne pregledati, ne obaeči . . . Kralj /edinjene Italije prebiva v Quirlna-lu. Papci Gregor XIII. Jo postavil to palačo, "da bi sebi in svojim naalednikom sedež pripravil, kjer bi ae dobrota popolnoma čistega zraka uživati mogla," zakaj niti Lateran, niti Vatikan ga nima. Quirinal je ogromno poalop-je. Zelene ¿aluzije v vseh oknih so spuščene, in pred vhodom koraka po hodniku vojaček a puško. Solnce pripeka na vso moč, vojaček pa je napravljen, kakor 7.a potovanje na aeverni tečaj. Ima plašč, gamaše, zapet do vratu — bog si ga vedi, Čemu mora biti U laški militarizem vendar v nekateri atvari tako glup kakor vsak drugi militarisem ostale Evrope! Pred palačo je fontana, In na nji kolosalna skupina Caatorja In Polluxa, bel mramor, čiato antično delo. In z rampe krasen razgled na Vatikan, ki zahaja aolncc za njim . . . Ce pogleda sveti oče akozi okno, vidi lahko uzurpatorja svojega posvetnega gospodatva v oknu. ln če pogleda skozi okno Vittorio Ema-nuele III., vidi oni zakajeni, brezoblični Vatikan, in za njim zahajajoče aolnce. Dan za dnevom zahajajoče solnce , . . XXXI. (»b nolnčnem zahodu. Na oglu palače Hraarhi stoji mramornat torzo grAke skupine: Menelaos z mrtvim Patro-klom. Mogoče je bila skupina nekdaj med okraaki bližnjega Domitianovega stadija. Tu je letala- napol v zemlji, ljudje ao o& dežju stopali po mramornem Menelajevem hrbtu, dokler ga ni dal I. 1*01. kardinal raraffa dvigniti ln postaviti na ¡»odstavek. Hernini aa Je sicer proglasil za najlepšo vaeh dotlej najdenih an-tik, toda do nesmrtnoati je pripomoglo temu torzu nekaj drugega nego krasota. Nekje blizu tukaj je a leno \ al grbaat dovtipnei In šaljivec, krojaček Peaquuio. in njego\im znancem ae je sdek), da poatavljenl torzo tako živo apomlnja njegove poatave, da ao ga z^eli Imenovati Qaa-quino in ljubi Pa*qulno je takoj tudi prevzel burke in šale avojega predhodnika sosedom, potem vsi okolici in nazadnje tudi vsemu večnemu mestu v zabavo. Zasledoval je dogodke, povedal, česar si nI upal nihče povedati, bičal z dovtipi papeže in njih vlado, kardinale, škofe, in postsl oče pasqulla, započetnik satiričnih letakov, listov ln časopisov. Nič se nI zgodilo v Rimu, česar bi ne bil Pasquino gloairal, jutro za jutrom so bili na njem pritrjeni papirčki z dovtipi, epigrami, opazkami, radovedneži so se zbirali okoli njh, jih brali ter jih raznašali po mestu. Cisto papeško ljudstvo nsmreč Rimljani niso bili nikoli — Pasquino je govoril zs nje in govoril jim je iz srca. Hadrijan VI. je hotel dati vreči kamenitega zasmehovale* v Tlbero, ln aamo vojvoda Sassa ga je^ešll z opombo, da bo živel Pasquino tudi v Tiberi kskor ¿aba dalje, ln da bo še naprej govoril; drugi sveti očetje so gs dali strašiti od mezdnikov, pa niso ničesar opravili, Pasquino je delal dovtlpe ven ln ven. Ko je Ubran VIII. iz rodu Barbarini oropal Pantheon ln uničil mnogo antičnih spomenikov, je zinil Pasquino: uod non fecerunt barbari, fecerunt Barbarini (česar niso napravili barbari, so napravili barbarčkl) — dovtip, ki je poatal docela sodba zgodovine. In govoril je v vseh čssih, najživahneje v najslsbših časih, sa vlade inkvizicije in podjarmljenja, ko je bil vsak človsškl jesik obsojen ns molk. Na dvorišču Capitolinskega muzeja leži ko-losalen kip neke reke s školjko v roki. Morebiti je to Ren, morebiti je stal nekdaj na Augu-stovem foru in potem pri cerkvi svete Martine blizu Mamertinsklh ječ. Temu kipu je dslo rimsko ljudstvo Ime Msrforio, ln ta Marforlo je poatal tovariš ln sodelavec Pasquinov. Dajala sta si vprašanja, odgovarjala si nanje, dopolnjevala drug drugemu izreke in razsodke — rebelantskim rimskim dušam na veselje in v jezo tistim, ki so bili zadeti. Neki rimski ka-planček, brezpomembna ničla, je postal po papeževi naklonjenosti kardinal. Sestrs mu je bila periea ln je seveds morala opustiti to obrt. Pasquino vpraša Marforija: Zakaj si pa tako umazan, Marforio, Zakaj ai nisi niti srajce pre^ oblekel T In Marforio odgovori; Tiho, tiho — moja perica je postala včeraj princesa. — Alt pa: V Pasquinov i ulici (ta ulica se Imenuje še dandanes tako po kamenitem satiriku) se js^ienll papeškl advokat Glovannl de Cesar! s Cornelljo is rodbine Roma, in ta devicp ni bila ravno na najboljšem glasu. Pasquino ga je oposoril: Caesar cave, ne Roma tua rea publica fiatl — Mladi soprog je šel mimo, bral svs-rtlo, razjezil se je in prilepil tjs zvečer odgovor: Stultsl Caesar Imperatl — ln zjutraj je bral opazko k njemu: Imperatl Ergo corona tua eet! —. In še en duet: Papež Gregor XIV. je nastopil potovanje v provinco in njegovi podrep-nikl so gospodsrtli v Rimu. • Pasquino vpraša Marforija: Zakaj plakaž? Marforljo odgovori: Kako moreš vprašati 7 AU nismo isgu-bill paatirja? Kdo bo zdaj ovce čuval? — Neumnež. ga tolaži Pasquino, sli o(sq ostali psi za varstvo črede? . Cele zbirke so teh pasquinad Is raznih let... Ta dva antična mramor j a, eden z mesta, kjer je bil Domltlanov stadij, drugI iz razvalin Fora, sta zrla v življenje papeškega Rima ln sta gs eodila z zaaaehl In dovtipi, Id bi bili delali Čast mareikateremu aatiriku propalega Imperija. Stala sta v boju proti papeštvu, ko nI bilo niti najmanjše nade ne na imago — nego bodisi tudi na najmanjši uepeh. In gdej, Ideja kljubovanja In upora, ki ata Jo noalla. Je prešla ljudem nekoliko generacij v kri — ln da-nee Je politična moč papeževa sa vedno uničena, papeštvo aamo leži na amrtnl postelji in ne vstane nikdar več. Duša arednjega veka umira v temotnlh vatikanskih palačah. In zaja^flcovalo je selo, zajokalo je, zaječalo, da ae je raz-nesel odmev na vse strani v večni zimski mir pustih gor na-| je komAj bledel prvi sij pri-1 • okrog. S trdimi pestmi so si ] hajajočega dne nad gorami. Po- v njeni verujoči duši so se porodili dvomi in bojazen. In neke-I ga dne je vatala zgodaj v jutro, nemudoma javi zakar se že naprej zahvalim. John Herrack. P. O. Plus, W. Va. (Adv.) 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO. ILL (DaUa prtkaéaJU) fc ßJLIJi — i- a» «m ■ 30 izhajajočega dne nad gorami. Po-1« tolkle žene po sestradanih P™ih I trkala je aoeedi na vrata, pripo- ■ ln zakričale sO svojo neizmerno L^j^ jj j€ otroke in podala ae nesrečo na vso moč proti ne- he ^ pot v dolino. Sla jo akozi usmiljenemu nebu. zaseke, vzpenjala ae spet kvi- ■ Zdaj so bile; vdove in nikjer šku skakftla pr«ko skal, bredla ■ več nI bilo pomoči za njih in ni- raztrganih strugah hudour-koll več upanja. Mnoge ao ho- L^ dlle z blagoslovljenim telesom, (Konše kakor da še ni bilo dovolj sirot -- v salu. Spomlad se ja bližsla in L^u zopet zavrnili Vatikan, v nobeni koči ni bilo ničesar, kar ^ 20 dec._To dni je bila I bi se djslo v žemljo in nobenih I ^^^ ^imiva polemika I čred, da bi se pasla po solnčnih med faiigtovskim glaaflom "HI obronkih in nObene koze, da hi I Tevere" in papeškhn glaailom jo pomolzle in utišale lakoto o-1 "Oservatore Romano." Faši-| trokom. I stovskl list je poudaril stališče, Mrko so ždele ženske v kočah & v Italiji ne sme biti nobene!_ in nobenih izgovorov ni bilo druge organizacije za mladino L med njimi. O, kuku mene jad- kot edino fašiatovska "Balilla." L niče! so zajokale včasih in se Papeškl Ust se je potegnil za zopet pogreznlle nazaj v težko I "Deške skavte." Fašisti so od- L razmlšljevanje. Otroci ao utih- govorili, da skavti so mednarod- B nlll ln nlao se več upali tožiti na organizacija, ki nimajo me- j nad lakoto in Igrati glasne igre, sta v ItalUl. Vzgoja it^Uanske l vojsko in strelisnje ln zmago, mladine mora biti samo faš^tov- Trda neusmiljena pest je sdfO- Pape" ■ bilo vso srečo sela na desetietja. «W Hst je nato umolknU. ' Samo Jana ni hotela verjeti. | Počrnilo je aelo od črnih vdov-aklh robcev, ali ona ni hotela po-1 kriti glave z ialoetjo, prepričana je bila v duši ln arcu, da njen mož še živi. Ce so vsi umrli, on ni! Kaj je ni ljubil bolj, kakor Je bilo navada, da so ljubUl pri njih možje svoje žene?! Kaj ni prihajal veaka tri leta iz daljave k nji, od kraja eveta, da jo vidi In pbjamain mu ni bilo škoda drage vošaje?! Kaj ni pri-štedll več, kakor 11r«, knjic«, koledarje, letake ttd. r il»l«lriiM. hrratskem, iloTsikem, Fi'ftñw. neraikem. uif-jdtahàiii. voktvo tiskarne apelira ha tUUSTVO s. R. p. j., m tiskovine naroča v svoji tiskarni CBNK ZUKRNK, UNIJSKO DRLO PB VE TUŠU m POJASNILA DAJE VODSTVO TBJUUNB 8. N. P. J. PRINTERY Lnmiak A tAM m D0B8 NA tBUO fDDi VSA UBIMBNA POJASNIL*