g* koristi dela v -, ljudstva. Delav-opravlčenl do kar produclra|o. lia paper I« devoted the inter««!« oi the fkirxg class. Work-, ars entitled to all phat thsy produce. Kst*r*4 a* ••oond-elu« m»u«r, D*e. (J 19CT. at tba pout offi«*« »t Cbtaago III. und«r lbt> Act of Oongr«M of Mtrob Srd l*7V Office: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITE! na številko v oklepaju ki se nahaja poleg va- ietfa naslova. prll«pl||. nega spoda| ali . na ovitku. Ako (100) |e itevilks . . 7 ieda| vam s prihodn|o itevilko natega lista po teče naročnine. Prosimo ponovite |o takof. Stev. (No.) »9. Chicago, m., 3. augusta (August). 1909. Leto (Vol.) IV. NA DELO! _ dolgo tega smo na tem me-razpravljali o povečanju lista. 1 smo, jim dali priliko na izbero, fcocejo imeti list na osmih eh." 0 tem ne bomo torej nič več ►ravljali. < Auipak o nečem drugem hoče-ko govoriti na tem mestu, o neki JnAS — če že ne za VAS — %lni stvari. Ta stvar se tiče na-ih naročnikov. .Čudno se čuje naprimer, če odstvo lista, ki opravlja vse delo iwzplaeno, daje ljudem vse ugod-tosti za vzdrževanje dobrega, ne-dvisnega delavskega lista. — le-i pa ne samo, da ne marajo ugod-osti. temveč niti nečejo vršiti loje dolžnosti in poravnati zastale naročnine. Tacih lenih pla i t i I Od b I i z o in daleč — V Španiji je gopet revolucija na delu. Vlada in vladajoči krog hočejo napraviti "red in mir" v Maroku. Mulaj Ilafid, novi maroški sultan je nezmožen za ulogo ponižnega hlapca evropejskih izkoriščevalcev, radi tega je posegla v akcijo Španija, ki je odposlala vojaške čete v Maroko. Po nazorih španske vlade se morajo varovati osebne koristi rudniških baronov ob morski obali in ma-gari če pogine na tisoče ljudi. Crvivo drevo na španskem prestolu, don Kižot Alfonzo, v kte-rem so vtelesnene iu združene vse slabe lastnosti Habsburžanov in Burbonov, kterega obraz je podoben Orangutangu —♦ velika bur-bonska ušesa in pobešena habsburška ustnica — rožlja mogočno s sabljo in pravi, da bo ustvaril "mir in red". Seve je kralj i opičjim in idio-tičnim obrazom spregledal pri svojih načrtih vpliven faktor: špansko ljudstvo, ki naj bi po njegovih nazorih šlo po kostanj v žrjavico za kapitaliste. Mejtem, ko v, Maroku pobija "sovražnik" španske vojake, se je ljudstvo dvignilo v Španiji. Ljudstvo se v več mestih bojuje | Biair uaivvmuv. .» uviii " , - - — i evaleev je nad 200. Čitali bi, a »* barikadah; mi gledamo, kako L ^ -- ... ..... . ft. n.. >.•»...,4,.I I. mail in nn Kiti 11 vnl II IsČati list, vpo8lati tistih borih 50 centov, — tega ne. Mi smo dosedaj marsikomu preklali, ker so bili časi v resnici elo slabi, a časi se počasi vra se prestol kralja po božji volji maje. Nihče danes še ne more povedati, kdo bo zmagal: kronan idiot ali ljudstvo t Resnica, da se je špansko Ijud- iMnn^j > i n- .... . . . . , . • , • v i u; stvo izjavilo proti vojni, da se kjo m ^'daj bi zc vsaktisti, ki . J ' , i: • *. j v . • i«, i il i , vojaštvo punta, da so vstali tisti, ušli držati list, lahko poslal ti- / . F * .__ ' E ^ Ar- i x;i; m ktere je cerkev držala k tlom, do- te cente. Mi smo zalozili dovolj L . ' . , , i ' ... , . y , . .V kazuje določno m jasno, da se M a j je enkrat čas, da smo na • . d J kazalec časa ne da potisniti nazaj, da se solnca svobode ne da zakriti Zato bomo pa v prihodnje vsem g kutami in talftrji stim, ki se ne bodo zglasili in pravičili, zakaj ne morejo posti naročnine, kratkomalo usta-Qi list! Mi ne izdajamo lista, da bi njim delali kšeft — profit, mar-11 izadajamo ga za delavsko pro-sgando, za pouk slovenskemu elavcu v Ameriki, kterega je rezdvomno tako potreben, kakor I — Znani sodrug Robert Hunter, poznat pisatelj je .rekel minoli teden: 44Ako bi se brutalni dogodki v obližju Pittsburg a vršili v Ru-| siji, tedaj bi takoj organizirali v Ameriki protestne demonstracije." Ker so se ti sramotni čini do- vršili v Ameriki, se pa smatra to I za nekaj samoobsebi umevnega." Resnica je to. Večina ameriških delavcev le takrat protestira, če se brutalizira delavec v Evropi. Za brutalna nasilstva napram de- iskdanjega kruha, piva, mesa in blek«\ Če imate denar za meso, pivo, bko, vino, cigare, veselice itd.,_________________________ ikaj bi enkrat v letu ne odtrgali iavCem v svoji domovini se ne istih 150 centov za list, od kte- tga imate tudi vžitek?-- Ali je mar časnikar manj vre-en, ko en .salunar, bučar, črev-jar, pek, tobakar itd. T Kakor vsi ti obrtniki, tako lora tudi tiskar plačati svoje de-ivee, in tiskarna položi vsak te- zinenijo. Ako bi to ne bila resnica bi že zdavnej z glasovnico pometli vse meščanske poslance iz posta- vodajnih zborov in zastopov. s e * — Zaničevani inozemci so zopet dosegli milost v očeh ameriških kapitalistov, kar dokazuje oglas en točno račun, kterega je trebi)««American Sheet & Tin Plate družbe": "Iščemo delavce. Sirci, Grki, Rumunci in Taljani imajo prednost." Ako bi ti delavci, ki imajo zdaj prednost, zaštrajkali, jih bodo laeati, če se hoče, da je list od-oslan. Mi nimamo nobenega tajnega iznisa in zato se nemaramo niko-»ur laskati s podjetjem. Proletarec" ne bo nikdar na kapitalisti v svojih kupljenih čas- rodaj, vsled tega nam tudi ni otreba slikati njega stanje v >pši ali slabši luči nego je. Lahko a se primeri, da bodo danes ali ntri rekli tisti ljudje, ki so do tdaj delali za list brezplačno, da e marajo delati več tlako tistim I dolar. nikih takaj nazivali: lene, nemarne, tope in umazane inozemce. e e * — Po zvezno vladnem izkazu dobi delavec povreČno za izdelek, ki se proda za tri dolarje, le en mim in brezbrižnim ljndem, ki hi enkrat v letu na marajo iti svoje DOLŽNOSTI. Kako bi vplivalo potem to a vas T Ali bi mogoče ra-li videli s klerikalci in kapita-stičnimi podrepniki, da bi ne bilo 'eč Proletarca? Mi mislimo, da ni ne enega za-ednega delavca v Ameriki, ki Ta izkaz tolmači na kratko, zakaj imamo v današnji družbi gospodarske krize, revščino, bedo, brezposelnost na eni strani, na drugi pa brezmemo uživanje in bogatstvo — siromake in milijonarje. e e e — V New Yorku je brezposelni pleskar, ki ssvojo družino živi v eli kaj taeega. Zato pa: če že veliki bedi in revščini, ponudil ločete imeti list na 8 straneh,! ni i noli teeden enega svojih otrok • > . . . . M. . S I _ — . .. • rlajte, da ga obdržite vsaj na tirih straneh! Poživljamo torej vse Proletarcu sklonjene posameznike, da gre javno na prodaj. Oglasil se ni noben kupec; človeka, ki je ponudil svojo kri in meso na prodaj, so pa častiti in bogati meščani o na delo in pobero naročnino od imenovali propalico. lehernega naročnika. Oe nečete i mete stvari, da bi Bfledale slabo, naredite jih, da •odo izgledale dobro . . . Na delo torej 1 Ured. in npr. Proletarca. Ta dogodek zopet dokazuje, da v današnji človeški družbi malopridneži pošiljajo tiralnice za poštenimi ljudmi, da tisti, ki pro-vzročajo zločine nazivajo poštene ljudi z zločinci. — Cerkveni kar v neki cerkvi v Cincinnatiju bodo pomonžili s 35 kanalčki. Neki list, ki ga dobivamo v zamenjavo pravi, da zdaj je treba še opic, ki bi s pušico hodile pobirat po cerkvi. No, opice so že tu. Ali te ne hodijo pobirat "milih darov", ampak polnijo pušice. s s e — V McKees Rocku so brutalni in sirovi deputij šerifi, ki stra-žijo tvornico za jeklene železniške vozove, zopet provzročili krvo-litje. Miha Sentis, stavkujoč delavec je stal s svojimi tovariši blizo tvornice. Hotel je pogledati skozi luknjo v plotu, ki obdaja tvorniška poslopja, kar je njega napadla tolpa deputijev s koliČi in ga pobila na tla. Njegovi tovariši so ga hoteli pobrati in odnesti. Podivjani deputiji so pa pričeli streljati. Sentis je bil ustreljen skozi pljuča in bo najbrž umrl. Strahopetni in sirovi morilci pa zdaj lažejo, da so streljali delav- • e s ei. — V zveznem glavnem senatu, Washingtonu ne godrnjajo le delavci, ampak tudi nižji uradniki, ker se je cena za živež v par letih skoraj podvojila. Nižji uradniki dobivajo 1000 dolarjev plače povprečno na leto. Ako ti ne morejo izhajati z današnjimi cenami za živež, kako naj žive delavci, ki zaslužijo komaj polovico omenjene svote. Cene za živež niso poskočile le v Washingtonu, ampak v celi republiki. Po zanesljivem poročilu Brad-streeta so se cene podvojile za moko in meso, za kože, usnje so poskočile za 50, za tekstilno blago pa za 60 odstotkov. In to od 1. junija 189« do 1. julja 1900. Zolninski tarif, d as i še ni popolnoma pod streho, že kaže svojo temno senčnato stran. Mi priznamo, da se nektere industrije razvile s pomočjo obrambne eolnine. Ali korist imajo le kapitalisti, ljudstvo pa prazne žepe. ('as je že, da se ljudstvo v republiki spametuje in pri volitvah pusti kapitaliste in njih republikanske in demokratične hlapce na cedilu. Svetoven pregled. — V mestu Guadalajara, Me- ksiki so se pripetile velike demon-straeije, ker so nekteri govorniki priporočali na volilnem shodu predsednikom Diaza, sedanjega predsednika, ki igra vlogo ruskega carja v republiki., Prišlo je do pobojev in krvolitja. Vmes je poseglo državno vojaštvo in nad 200 oseb je aretiranih, med temi tudi dva Američana. Ta krepka opozicija dokazuje, da so se Diazu, republikanskemu carju pričela majati tla pod nogami. e e * — V Bruselju, Belgiji jo vse ogorčeno proti vladi, ker vlada dovoli, da smejo ruski policajski špijoni na široko spletkariti v Belgiji. s e * — Z Dunaja se poroča, da je ruska vlada odločila da preloži glavni stan policajskih spijonov iz Pariza na Dunaj, ker so v Parizu razkrinkali Ilarting-Lande-sena. Avstrijska vlada je pa izrekla na kratko, da ne dovoli, da bi ruski policajski špijoni zvrševali svoje črno delo v Avstriji. Ako je to resnica , je avstrijska vlada tudi enkrat zaključila nekaj pametnega. s e * — V Barceloni, fipaniji so delavci Vprizorili generalno stavko kot protest proti špansko-maro-kanski vojni. Vlada je radi tega kulturnega čina delavcev kar iz sebe. Po mestu patrolira konjiča, da zabra-ni združenje delavcev na ulicah. Vzlic temu so prvi dni stavke večinoma vse delavnice in tvornice zaprte, in na več krajih so se delavci spopadli z meščansko gardo na konjih in policijo. e e e — Is Francije se poroča, da se je zrakoplovcu Bleriotu posrečilo •z njegovim monoplanom preleteli angleško morsko ožino. • s # — Z dne 28. julija se poroča brzojavno iz Barcelone, da so stavkujoči delavci na več mestih zgradili barikade. Poškodovali so železniško progo, brzojavne in telofonične naprave. Na več krajih so se vršile pravcate bitke med policijo, meščansko stražo na koujih in delavci. Na obeh straneh so mrtvi in ranjeni. Vlada je razglasila v treh deželah, v kterih najbolj protestirajo proti špansko-marokanski vojni, obsedno, stanje. e e * —- Iz Hendaye se poroča, da španski reservisti beže v Francijo. Beguni trdijo, da vhajajo radi tega, ker se vojna v Maroku vrši v interesu španskih premogarskih špekulantov. e s * — Barcelona, dne 29. julija. V Kataloniji je revolucija zapela svojo divjo pesen. V Barceloni strelja topništvo na vstaše. Na več krajih zmagujejo štrajkujoči delavci in revolucionarji. Samostan v Merastas so vsta-ši vzeli z naskokom. Sežgali so cerkev sv. Pavla in versko šolo sv. Antona. »Okoli Barcelone razdirajo štrajkujoči ^delavci železniško progo, da vladi ni mogoče pomnožiti vojaške posadke. Tudi v premogo-kopnem okraju v Viskaji so proglasili splošen štrajk. e e * — Depeša iz Biarica poroča, da so vstaši gospodarji v Barceloni. Vlada je odredila 3. in 4. vojni kor in dve brigade konjiče v Barcelono. Vlada je mobilizirala vso vojsko. e e * — Pri Melili so Mavri naklesti-li predstražo španske vojske. Španci so baje zgubili približno 3000 mož. s • e — Z dne 30. jul. se poroča iz Barcelone, da topničarstvo razstrelilo barikade in pognalo vstaše v beg. Iz Biaric apa dohaja istega dne vest, da so v Barceloni zmagali vstaši, da je kraljice pobegnila iz Španije. V (irannoleros so vstaši vpepe-lili dva ženska samostana. V Cas-sadelaselva so vstaši razvrožili meščansko stražo in jo zaprli. V Hanzi in Figueras so zmagali vstaši. Povsod se čuje klic: Doli s cerkvijo! e e * — Nova avstrijska bojna ladja "Kadecky", ki so jo predkrat-kem spustili v morje, bo nosila 14.000 tonelat ; dolga je 130 metrov, široka ob vodni črti 24.50 metrov. Stroja ladije imata 20.000 konjskih moči. Hitrost 20.5 morskih milj na uro. Oborožena bo s 4 topovi kalibra 30.5 cm., 28 topovi od 24 eni., 20 od cm, ti od eni. in dvema mitral ježama. — Vse to je blagoslovila katoliška duhovščina, plačalo ja ljudstvo. . Perfidnost klerikalne taktike v avstr. državnem zboru. Klerikalci v družbi če«ških ag-raniev jn radikaleev so začeli izvrševati svojo obstrukeijsko grožnjo, in "Slovenec" s predrznim čelom hvali tako ravnanje, kot da bi se šlo za kakšno koristno reč. Sedanja obstrukcija ni naperjena proti vladi — z vlado je bilo čas obračunati, ko je bil v razpravi rekrutni kontingent in pa prora-čnn — naperjena je proti življen- skim interesom avstrijskega ljudstva. S poblastilno postavo je u-rediti pogodbe z balkanskimi državami, predvsem z Rumunsko, katera sicer zapre svoje meje avstrijskim izdelkom. Kako daleko-sežnega pomena so te pogodbe, najboljše izpričujejo številke. Avstrija je imela trgovsko pogodbo z Rumunijo od 1875 do 1886* V tej dobi je znašal avstrijski izvoz na Rumunsko povprečno 140 milijonov frankov, to je 48.6 proc. vsega rumunskega i m port a. L. 1887 so dosegli agrarci, da se je zaprla meja rumunski živini, vsled česar so poskočile pri nas cene mesa, rumunska živinoreja pa je težko zadeta. Rumunija je odgovorila z zvišanjem carine na avstrijske industrijske izdelke; avstrijski izvoz je upadel za polovico, na 60 milijonov, to je 13.4 proc. rumunskega importa. Nemčija in Anglija sta skoraj popolnoma izrinili Avstrijo z rumunskega trga. Za mnogoštevilne pa-noge je bila to naravnost katastrofa, na tisoče delavcev je izgubilo delo in zaslužek. Od 1893 obstoja zopet trgovinska pogodba med obema državama. Naš izvoz zopet raste, čeprav počasi, in je znašal 1906 119 milijonov frankov ali 28.3 proc. rumunskega importa. Kar je Avstrija po trdih izkušnjah pridobila, vse pojde pod nič, ako ne pride do pooblastilne postave. Industrijska katostrofa bi vrgla cele bataljone delavstva na cesto in jih izročila brezposelnosti in stradanju; po drugi strani pa je brez pooblastilnega zakona čisto izključeno, da bi moka in meso zapustila sedanjo vrtoglavo višino. Zategadelj je klerikalna obstrukcija ali blaznost ali pa brez-primeren zločin na življetHtkih teresih avstrijskega ljudstva. Naši klerikalci so podobni Herostra-tu, ki je zažgal prekrasni tempelj Diane Efeške, da bi proslavil svoje ime; klerikalci hočejo s stradanjem vsejati v ljudska srca svoj spomin. Proklet spomin! Slavnostna otvoritev 4' Hammer-brotwerke'' dunajskih organizacij. Žilavost in isoč dunajskih sodrugov sta praznovala zadnjič brezprimerno lep praznik. S tem dnem je soc. demokracija na Dunaju in Nižje Avstrijskem postavila kapitalističnim producentom mogočn jez in sama sebi odprla ventil prostejemu dihanju. Zunaj v Schwechatu je o-na zavzela mogočno posadko in nastavila svoje orožje proti temu žalostnemu cesarskemu Dunaju; oblegala bode s periferije to avstrijsko centralo, kakor pred stoletji turški naval z vso silo svojih mladih moči le s tem razločkom, da bode njeno orožje moderno, najmodernejše in naj izdatnejše o-rožje sedanjosti, s kruhom za svoje somišljenike. In te dni, ko so prvič pripeljali iz novega podjetja soc. demokratične solidarnosti rdeči avtomobili ta 44Kanonen-futter", se lahko trese kapitalistična klika dunajskega rotovža. Kajti naše delo, naša mogočna organizacija in naša solidarnost je pričela zavzemati glavno torišče naših krvnikov, zagrabila je z vso silo gospodarsko polje produeira-nja najpotrebnejših živil. Za naše delo s svojim delom in svojim kruhom, to je najlepša, deviza tega najmlajšega sadu našega bor renja s podlegajoČim sovražnikom. Ob veliki udeležbi političnih, strokovnih in zadružničnih funk-eijonarjev z vseh strani se je o-tvorilo pred kratkim to mogočno podjetje. Po kratkem poročilu sodr. Skareta, ki je očrtal strastni boj organizacije z vsem instancami občinskih oblasti in po temeljitem referatu pravega organizatorja in ustanovitelja tega podjetja, sodr. dr. Karpelesa. o ustanovitvi in sezidanju teh delavnic, je pozdravil v slavnostnem govoru sodr. dr. Adler vse navzoče, posebno prišediega delegata sodr. An-seeleja iz Bruselja ter črtal z nje- mu lastno slikovitostjo pomen in vrednost tega podjetja. Ko je še belgijski delegat sodr. Anseele izročil pozdrave in voščila belgijskega delavstva, je bila slav. seja zaključena in udeležniki so si lahko ogledali celo podjetje. Omenimo naj o podjetju le toliko, da ono s svojo dovršeno popolnostjo in idealno notranjo organizacijo predstavlja pravi vzor modernega obrata. Vse strojno-tehnične naprave so najbolj moderno in praktično urejene, razvrščenje stopinj produciranja je vzorno in pregledno in v zdravstvenem oziru je celo podjetje tako bogato z vsemi napravami bigijeničnih potreb preskrbljeno, da ni najti sličnega industrijalnega podjetja. Tako podjetje ne napravlja na opazovalca tistega mučnega vtisa, katerega dobimo pri ind. podjetjih sploh, ampak pri vsakem koraku vidimo, da je to hram dela, da je to kapela, kamor je začasno delavec posvetil svoje fizične moči. Tu se bode počutil domačega in z veseljem bode stegnil sposobnost svojih rok in svojega duha zaupljivemu objemu moderno urejene delavnice. Po zaključenem delu bode ta delavec s svojo družino z zadovoljstvom mrmljal svojo molitvico 44daj nam vsakdanji kruh" in pristavil 44Hainmerbrot in le Hammerbrot". * AVSTRIJSKI DRŽAVNI DOLO, ki je znašal koncem lanskega leta 10.118 milionov, se je doslej zvišal na 10.543 milionov kron. Za obrestovanje teh 10 in pol miljard odpade ha avtrijsko polovico na leto 356 milionov, za odplačevanje pa letnih 55 milionov, to je sku- ni dakvi in davek na pivo torej komaj zadostujejo za obrestovanje in odplačevanje državnega dolga. V tem se najbolje izraža kapitalistični značaj sedanje družbe. Država seveda ne jemlje poso-jil pri revežih, temveč pri kapitalistih, ki dobivajo 356 milionov kron na leto le od avstrijske države, ne da bi jim bilo treba za to le z mezincem geniti. Svoj kapital so dobil i od prebivalstva; zakaj danes razume pač že vsak otrok, da denar ne pada iz nCbes in ne raste kakor trava. Nakopičili so delo delavskega ljudstva, ki se je kot blago izpremenilo v cekine in bankovce. Zato ker se je ljudstvo dalo izkoriščati v delavnicah in tovarnah, v rudnikih in gozdih, na železnicah in na morju, zato ker je s svojim delom in s svojim pomanjkanjem znosilo ogromna bogastva v kapitalistične blagajne, mora gospodom kapitalistom se posebej plačevati 456 milionov od svoje bede. Tako je kapitalistično izkoriščanje kakor ogromen polip, ki s tisočerimi rilci sesa in sesa, predmet izkoriščanja je pa vedno in povsod delavsko ljuddstvo. Kdor ne razume, da je v teh razmerah boj delavstva proti kapitalizmu važnejši od vsakega druze-ga boja, mora biti duševni slepec; kdor hoče delavstvo odvajati od tega boja, je pa politični slepar. Listnica upravništva. L. »T. Pire, Rock Springs, Wyo.: Svoto *1.ir> prejeli. Obvestilo vzeli naznanje. — Kar se tiče "reči, s kterimi se 44mi" ne strijamo kot Slovenci", imate Vi, če govorite v imenu kakšne stranke(!)l lahko Vaše mnenje. Toda stem, če kdo v svojem fanatizmu kvasi, da je Slovenec, še ni ničesar dokazal, kakšne kvalitete tla je; saj so klerikalci, i dijotje, kapitali sti doma-tudi Slovenci. Najprvo preglejte torej kani spadate Vi, predno kvasite nesmiselne stvari. Sicer pa : brez zamere. Listnica uredništva. F. L. D., Pa.: Kar poročate je dobro, ampak premalenkostno je za javnost. Neizplača se pričkati in dopovedovati ljudem, kaj je slovensko, in kaj je slovansko. — Pozdrav! nsawi au %L,.., vitt&SU PROLETAREC UST ZA INTEKISK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik ia iadajatalj: Jufotlotaa&ka delavska tiskovna druiba v Chicago, III. Haro£aiaa: Za Amsrico $1 50 sa cslo Isto, 75c ss pol ista. Za Evropo $3 sa cslo Isto, $1 sa pol Ista. Oglasi f dogovoru Pri $prtm*mbi bivatlHa j4 j»1*9 norf na»namili tudi XT AR I m—lot. PROLETARIAN dobnega v njegovo nenasitno torbo. Eni zopet pripovedjujejo, da se je zvezal s Kolomanoviiu žeguoin in pa črnimi bukvami, in pa z Jeramom druge Slovenske Kajske doline, ktere žrtve se tudi že čutijo med nami. — Prelita kri zahteva zopet maščevanja. In zgoditi se zna, da bo Mežnar tudi kmalu v Meksiki, to je tisti deželi, v ktero je Mežnar spravil radi ' lepftega svojega prernka- Ownsd aad published Evzby Tuesday by Soctli Slavic Workmen's Publishing Company Chicago, i.linols. Olaailo Slovenake socialistične organizacije v Amerik_ Jo« JTssthTPreeident"; John Patrick. Secretary; Frank Mladič, Treasurer. IjascaiPTioN hates: United States snd Canada, »1.50 a year, 75c lor half year. Foreign countrist $2 a year, $1 I or half ysar. AovuTisiNG bates on agreement. NASLOV kaJ bo_m davno smo se pogovarjali o prvi k*J ne ^e«dil JPa glej ga hu- rajski dolini, ktero je bil najdei dirja, <4Fater" so bili menda tako prerok Jeram nekje v Californiji. dttleč pogledih v neko tekočino, In prišli smo tudi do dopisa v ktere i,ua vse dru*e Poledice kot našem Proletarcu iz Clevelanda. voda> da niso m0*h opraviti niti Tam se je povedalo javno, kar se tega. Poslali so jih domov seve- je že delj časa vedelo tako na da v trdnem prepričanju, da dru- skrivoma, namreč, da je duhovni V dai> ™ popolnoma.dobe afno oče Jeram in ustanovitelj prve P°d komando. . slovenske naselbine zapustil to do- Tisti človek je menda rekel: do lino solz šiloma. Jaz poznani malo zd»J nisem dosti držal na take tiste kraje in tudi vem kako je ®tvari> bo'n Pa «e manJ; bilo, ker sem že star Amerikanec. naš . Eno pridigo Res je, da je bil v vodi, res je pa bod« naredili m se jezili nad taki-tudi, da je voda tistega hudourni- »li »judmi. kteri kar ne morejo za-ka taka, kakor druge vode in da P°Paati teh *udmh mtopmkov ne dela čudežev, kot pri Jeramu, one&a 8veta- _ kteri je obtičal med skalovjem s ^TT, * prestreljeno glavo. Zapeljani in ■ t . ,E; 1 aI^t,ne, O. ogoljufani ljudje, ktere je pret- T Cenjeno uredništvo Proletarea: kani MEŽNAR lovil v prerokove Jaz nwem še t',tali doi,lsa v nafm >zanjke, so bili tako veseli, da je delavskem listu, dasi nas je tukaj Jeram že na tem svetu prejel svo- Pr«*?J Slovencev. Torej upam, da jo zasluženo kazen, da so precej »prejmete te moje vrstice, če prav pozabili malo na svoje slabe raz-' ms" skovane. Ce bo tre- mere. Zato se tudi s prva ni nihče ba.1'aJ Plle» bodete Pa ze Vl °Prft- brigal, kako je poginil žegnani v»li to. mešetar. Veseli so bili, da jih ni Kar » de}&> vam povem, mogel več slepariti. A vendar je da dela®« vsak dan v tednu am- bilo nekaj tacih, kteri so bili I>ak za majhno plačo. Delamo na- kmalu na pravem sledi, kot priča vadno v Premogovih rovih. Pre- zadnji dopis v Proletarcu iz Cle- mo* i« v,8ok 3 To 86 velanda. Seveda da tisti, kteri ve- V1< da moramo samo po kole- do in znajo o tej stvari, zaupajo »,h P\azlti okro* Nimiam0 to le svojim najožjim prijateljem tudl strojev notri ampak kop-in še to zaupoma. Na ta način sem Uewvai s pikom. Ampak za dva tudi jaz zvedel .dolarja na dan je treba ze dobro Ko je Mežnar videl, da je pre-idelati> 8e i'h ho<'e TkatJ- To rok utaknil vse v svojo torbo, ga Je Pa ravno za stanovanje, hrano kar več ni pustil iz očij. Paradiž 111 Pa za krtk<> *•*<> Piva- . , je začel lest i proti peklu in krivi ( e Prav d<;Umo> Pa "vejedno ne prerok Jeram je sam moral gle- ^etujem hoditi sem za delom. Tu- dati, kako jo bi popihal na varen kaJ 8.e ™ora P° Ja,nah P1™*1. 86 kraj. Ni pa računal na zvitega in "ekaJ kot s k<>njskimi prekanjenega Mežnarja. Na begu koP,tl-. Zve*<\r c,ov<* Pustl rov> je znal Mežnar tako urediti, da zJutraJ *a naJde Pa 8 kamenjem mu je prerok šel pred njim, to za««tega, tako da ni mogoče nik- se pravi pravzaprav, jahal je. Na- dar ve* !tl notn- pa krtJ« ko bl enkrat je bil zadet. Padel je v bl1 rov * premogom, bi plitvo vodo, kjer se je najprej 86 bl1?- Tako Pa 111 nič- ()r(,mo h spraznila njegova precej nabasa- bo8u ,n Povemu, kaj se je zgodi-na torba. Potem je pa slučaj v lo in vprašamo za kak drugi pro- človeški podobi vlekel truplo na 8tor- 1>ravi: za dva me8eca ah tri-sredo, ter ga izročil valovom, kte- In tako 8e z^d>, da naH včasih ri so veselo zaplesali ž njim. jkar P° več čaka za bolJ8e Place- Tako je končal prerok Jeram.' Za enkrat naJ bode to dovolJ-Njegov konj je letal še nekaj ča- Se bom Pa 8e ° Pril,kl °K,a8d-sa ob reklv4H>tem pa krenil sami Ivan ( uk. proti Rajski Dolini. Mežnar je --- prišel/pa tudi tje in sicer po ovin- STRELNI STROJI V ŠPANIJI. kih. Bn slučaj je hotel, da so čez __ štiri dni dobili Jerainovo truplo s Špansko ljudstvo, v kterega prestreljeno glavo, ampak pobri- sredini se vrši sedaj krvava revo-gal se nV nihče, kdo je prouzročil lueija je lačno, raztrgano in praz-to rano, kajti ljudje so bili sami noverno ljudstvo, tako jeznfi, da bi mu bil vsak po-j Veliki industrijalni razvoj, ki sebej tu njegov! vost ljudske izobrazbe in organi-hinavski obraz zvito zrl proti ne- zacije bu, da ni mogel videti vanj. Po- V sled tega je popolnoma na-tem je pa naenkrat pobesil lum-' ravno, da bo revolta v Španiji parsko glavof in začel delovati šla le gluho in krvavo mimo — v c.ed svetom, ko je videl, da je de- kase žrel strelnih strojev, lovanje s proti nebesom obrneno*: Tisti, ki mislijo da vodi soeija-glavo že vse končano. Začel je la- lizem do rabuk in krvoprelitja, bi žiti od hiše do hiše in pripovedo-j morali sedaj videti, kako so kano-vati lujdem, kako je hudo njihovo ni pometli ulice po Madridu in trpljenje. Pravil jim je tako dol-, Barceloni. Tisti, ki mislijo, da bo go, dokler mu niso dali nekaj za(le ena lačna revolucija ali revolta njegovo malho. Lisica pleše pod osvobodila delavce iz spon bi kokošmi tako dolgo, da pade druga za drugo v njeno lisičje grlo, ta je pa mežnaril tako dolgo, dokler ni padlo kaj denarju po- morali sedaj pogledati na ulice razmesarjenih trupel in prepričali bi se, da temu ni tako. Nihče ni pravzaprav vstanu do- Bil je čmeren jesenski dan. Bitka za predsednika, senatorje, dr-žavnoborske in deželne poslance je bila končana. Agitatorji za meščanske stranke — republikansko, demokratsko in prohibicio-niško — so se oddahnili in šteli so novce, ktere so prejeli iz volilnih skladov meščanskih strank. Ne-kteri so delali kisle obraze in kleli politične "bosse", ker so po njih mnenju za delo in trud prejeli premalo, drugi so pa v pivnicah in gostilnah kovali stranko v nebesa, za ktero so agitirali, ker jih je stranka za agitatorično delo odškodovala z debelim zvež-njem ameriških bankovcev. Na uri na severozapadnem voglu na Blue Island cesti in 18. ulici je kazal kazalec osem. Nad me 8tom so se podili črni, gosti, hudourni oblaki, kot je to v navadi v Chieagi pred in po indijanskem poletju; po ulicah je pa oster ju-govzshod podil ameti v majhne kupčke, ktere je potem raznašal in bodeče zadiral v obraz pasan-tom. Iz lesene dvonastropne bajte na Blue Island cesti nasproti vinarne ste stopili dve osebi na cesto. Bila sta tast in zet. "Kam greva," se je jezno oglasil zet. "V takem vremenu, pa hočeš v gostilno? Kaj nisi nikoli sit t" 14V vinarno, v vinarno, da poravnaš saj nekaj, kar si obljubil," je porogljivo odgovoril tast. "Ti oderuška prikazen očitaš meni, da nisem nikoli sit? Le sebe poglej l Ce bi voz naložen zameriškimi dolarji pridrdral v tvoje stanovanje ali v uredniško sobo, pa bi še rekel, da je premalo. Meni pa očitaš tisto kapljo žganja, ktero si mi obljubil.vSram te bodi!" Zet je zagodmjal in z velikimi koraki pričel stopati preko ceste, da ga je tast komaj dohajal. Pred vinarno se je ustavil in zaklieal tastu: "Vstopiva!" Ko sta vstopila tast in zet, je bilo v vinarni le kakih deset do petnajst domačih gostov, ki so sedeli ob mizah blizo vrat, ker se ni bilo treba bati, da pobegnejo, ne da bi plačali ceho. Komaj je tast sedel k prvi mizi poleg biljarda, ga je zet že jezno vprašal: "Kaj boš pil?" "Eh, kaj delaš tako kisel obraz, kot bi & jesih celi dan," je poredno rekel tast. "Ali nisi zadovoljeni Dobil si lepo rvotieo de- narja od demokratov in prohibi-cionistov, do ktere sem ti pripomogel, zdaj pa godrnjaš, ko te vprašam, da mi vsaj deloma povrneš; kar si mi obljubil na potu iz farovža v So. Chieagi do Chicage. Saj ga nočem cel škaf. Plačaj buteljko konjaka, ti pa pij, kar hočeš." "Natakar," je zaklieal zet. "Buteljko konjaka' in buteljko belega vina." Ko je natakar postavil buteljki na mizo, je pričel tast: "Zakaj delaš tako kisel obraz? Mar radi buteljke konjaka? Ali jo nisem zaslužil? Ali nisva izvojevala že tri četrtinke zmage? Demokrati in prohibicionisti so obljubili, da bodo podpirali tvojo prošnjo pri predsedniku za pomilostčenje. Dobil si od njih tudi lep denar. Pro-hibicioniste si fino nafarbal, ko si dejal, da je "Proletarec" za gostilne, ti s svojim listom pa proti njim. Jaz smatram tiste slovenske gostilničarje, ki oglašajo še v tvojim listu, odkar si ti priporočal naj slovenski narod voli prohibi-cioniste sploh za bedake." "Ne govori tako glasno," je za-mrmral zet. "Plačam, kar hočeš, če konča vse povoljno." "Dobro, dobro," je siknil tast, kterega je konjak že razburil. "Ciganski potomec ti se držneš še govoriti. Ti hočeš učiiti mene? Dam te zapreti takoj, če zineš, še ktero. Pretepal si mojo hčer, tvojo ženo .dokler nisem prišel v A-meriko. Zdaj pa ti hočeš meni dajati nauke? Molči!" "Nikar se ne jezi," je sladko pričel zet. "Plačam konjaka, kolikor hočeš, le ne govori tako glasno. da nas kdo ne čuje." "Kdo kaj čuje," se je zaletaval jezik tastu. "Še eno buteljko konjaka na golibelj S. N. P. J. in socialistov. Ti pa sprazni časo, ker sva imenitno nafarbala farje, demokrate, prohibicioniste in ker vse neumne Slovence v Ameriki vlečeva za nos." Zet je klical pijačo in plačeval, dokler njiju ni ob eni uri posadil natakar na cesto. Zet je tipaje stopil na cesto,pod j ženin Pasjih dnij s pomočjo re pazduho je pa držal tasta. Oba sta porterja Zadne ure. Zdelal ga je pravzaprav sam, ampak ker ne mara preveč časti, ga je obesil nekaj tudi do kosti mršavega re-porterja in pa klukastega oskub- mesta, da je godrner od Illinoisa pustil soldate v klečečem štadiju, saiuo da je pravočasno prihitel na konvencijo, da je predsednik Teft udaril pri igri golf mesto krogle sebe po kolenu od samega navdušenja, in da je prejšnji predsednik Rosefeld prizanesel v spomin na znamenit dogodek ti stemu levu, kterega so nedavno poslali iz Lincoln parka v Afriko v ta namen, da se slava mr. Ro- dušljivega leva. Zares znamenito — to se skoro čita kakor kaka pravljica — a bilo je v resnici. Začela se je ta konvecija anno MCMIX, kot še danes pričajo številke v tisti znameniti dvorani, ka mor se hodili delcgatje odkladat sredstva za povzdijgo Illinoiskega kmetijstva. Solnee je stalo tedaj v znamenju strelca, kar kaže, da so bili na konvenciji izvrstni strelci, petkovi in vsakdanji, imejitelji naravnih kanonov in umetnih izdelkov. Na konvenciji smo videli za stopnike velikih listov Amerike in Evrope, med kterimi je vzbujal splošno pozornost kakor poper su hi Izak L. p. Lajcr, kteri je zastopal največji in najznamenitejši list "Zadna ura". Med delegati se spominjamo najprej, Njega, M. V. fun Konda, oče, mati in babica njegove Jednote. Iz velike časti pred njim so vsi ostali telegadje otemneli, kakor otemni žep tistega. kteri drži preveč na imenovani Telegadje niso nosili imen, anf-pak samo cifre. To je velike vrednosti, ker je s tem marsikteri tele gad profitiral na konvenciji toli ko, da pozna danes jedno ali celo dve cifre. Otvori se znamenit dogodek. Konda vrže milostno pogled na odbornika brez cifre, nakar se ta spodobno odkašlja, vrže čik pod mizo reporterja od United Press, in nekaj začveka. Nekteri menijo, da je le kašljal, drugi pa, da se je tudi skihal Konda predlaga potem, da se vzprejme načrt, kterega je zdelal se gibala in vijugala kot ladija podrtina na razburkanem oceanu. Tast je še vedno godrnjal, da mora vzeti vse socialiste in svo-bodomislece h ... č, zet se je pa ljenca. pridušal v potrdilo. | Cifra 11 predlaga nekaj glede, Pri romala ata srečno preko Blue j a rgi kultur, kar starega Lajerja Island ceste do 20. ulice. Tu je pa (tako raz v na me, da začne plesati zavil zet v ozkomedhišno pot in* po jedni nogi kot petelin na cer- zagrabil za velik zaboj, v kterega stresajo smeti in pepel. "Hodi .hodi," je zarežal nad tastom, kterega je vlekel pod pazduho, in ki bi najrajše sredi ceste legel k počitku. "Grem, saj grem." je zaječal tast. "Doma sva," je osomo dejal zet in stopil v zaboj. Za njim je pa zlezel tast in položil svojo s konjakom preobloženo glavo poleg nog svojega zeta. Zaspala sta. Ali alkoholični duhovi niso dali miru, iz njiju ust je privrela smrdljiva tekočina, ki je barvala obleko obeh. Ob peti uri zjutraj se je vlila ploha, ki je zbudila oba. Prvi je zaklieal tast: "Ti si me/" Zet se je odrezal: "Ti si me," in brisal je alkoholično blato s svoje obleke z levico, z desnico, je pa po ameriško kravjepastirski navadi s pestjo vdaril tasta med oči. Tast je pa ta sorodniško prijateljski pozdrav odzdravil s tem, da je odlomil od zaboja desko in loputnil zeta po starokranjski šegi preko glave. Mejtem, ko je divjal boj med tastom in zetom, kterega so pro-vzročili preobilo zavžiti alkoholični duhovi, ki so se dali potolažiti le s tem, da so iz želodca zopet privreli na dan, je pa doma v strahu pričahovala ženica: kdaj se vrneta oče in soprog. KONVENCIJA KONDATOVE ZVEZE. Ne da se tajiti, da se kaže Chicago vedno bolj ktft pravo in naravno središče cele severne Amerike. To je potrdila tudi nedavno konvencija, Kondatove zveze, ktera je to leto prvič zborovala v našem mestu. Znamenit napredek • jedna izmed največjih Jednot zboruje v jednom izmed največjih svetovnih mest. Ali je kaj čuda potem, da je major našega mesta nalašč ozdravel, da je mogel prisustvovati kot zastopnik kveatBi tonem. Ekspert Konda poroča potem o reviziji knjig, ktere je pregledal poleg izkušenega matematika Hreščaja in pa izstradanega očka Oskubenca, kterega vsa modrost leži v cvikarju. Odkar je tistega zgubil, ne pozna več črke niti cifre a je vendar rešpektar svobodomiselno svobodne Zveze Konda. Ker Ilreščaj ne zna ne citati ne pisati niti nobenega jezika v toliko, da bi ga kdo razumel, ker je nadalje očka Oskubenc zgubil cvi-kar (nekteri trdijo, da jo tako štediral nanj, pa ga je z vidom znueal) in ker je tretjič tako naj bolje, je Ekspert Konda dal ra: čun na svitlo. Pove, koliko so prejeli, koliko izdali, kam in za kaj — o tem seveda molči zgodovina, in knjige. Konštatira se samo, da nekaj gvišnega fali, kar se pa nič ne pozna pri tako ogromnem premoženju. Pun Konda poroča, še, da so knjige tajnika in blagajnika popolnoma v soglasju. Imajo platnice, pisane so oboje tako, kot bi bil kure zapodil nanje — z eno besedo: knjige popolnoma štima-ja, samo cifre so vse druge. V dokaz pokaže obe knjigi telegadoni — in res — tako so bile jednake kot dva centa. Ker je bila jedna popacana, je bila druga tudi Kjer se je na jedni strani poznalo pet prstov, se je na drugi tudi. (^udovito. Prvotno bele, so zdaj se spreminjale v čudovitih barvah: črn kofe, pivo, od Čika, žlindra iz fajfe, nekaj rumenega, biks ala pomada bivšega kandidata Lajerja — kratko: čudovito jednake knjige. Samo svote so bile vse druge. Ekspert Konda je konštatiral, da vse bukve popolnoma štimajo tam, kjer so še nepopisane. V cifrah pa, de je mala razlika, a ne velika, ker cifer itak ni dosti. Od 0 do 9 — to so vse, iz teh se napravijo vse svote. Konečno se je dognalo, da manjka v knjigah samo toliko, kolikor so kolektali zadnjih 10 mesecev, kar se je popolnoma strinjalo s podatki banke. (Še pride.) Slovensko-angleška slovi slov. ang. tolmač in angl, za samo $1. — pri V. J. Kul 9 Albany St., N*w York. N, Y. Dr. W. C. Ohlendorf, M. Zdravnik sa notranja bolacat ln ranocelnlk. Indravniika preiskava brezplačne ftati jo 1« sdavila, 647 in 649 Bluo « Ave., Chicago. Za dno ure: Od 1 >pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven reči bolniki naj pitalo atovena^ Domača oštarija, Podpiaani naznanjam, da točim turno domačo vino in dobro pivirij Na razpolago imam tudi prostoiat DVORANO za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča FRANC ČEH, 668 Bo. Centra Ave. Halo, Johny! Kje ai pa bil včeraj? Saj vel kje, i*, kjer je najveC zabave. AHieaty^ da j« največ zabave v GOSTILKL John Košiček, 590 So. Centre Ave., Chicago, MODNO OBUČO za moike, ženske in otroke dobil ti po najnižjih cenah pri Kappcr's Največja trgovina z obučo na atrani, cor. Weat 18th a Wood 8ta., Chicago, 111. Aka hočeš dobro naravno vino oglaai ae pri J0S. BERNARD-U 620 Blue Island Avenoe Telefon Canal 8421 CHI Pri njemu dobiS najbolja kalif« aka in importirana vina. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St. Velika zaloga klobukov, čepie, vljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, darilo. Podpisani naznanjam kom v Chieagi in okolici, sem odprl novi saloon 825 Blue Island Ave. T< dobro pivo, vino in dobro sko. Se pripor John Mladič 825 Bine Island Av. Chh I. STRAUB URAR SS6 W. 18th St., Ckicac* Ima večjo zalogo ur, veriiie, nov in drugih dragotin. Izvrtaj* vsakovrstna popravila v tej »troki zelo nizki ceni. Ob Učite gat Društvene regalie, kape, prek« bandera itd. za alovenaka društva najbolja pi Emil Bachttian 580 So. Centre Ava., Chleaf*! Leopold Saltfd ODVETNIK v kazenskih ia eivilnih Auto Phono 8065. Offlea Phone Main 3060 Residence Phone Irwisf CHAD: 87 MBTROPOLITAJf Sovarosap. ogeJ Randolph in La Salle nliee Stanovanja: 1217 Sheridan Saai HALO! HA1 A Kam pat — Na sveie pivo i» dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave* tam se bomo imeli po domače." To ja pogovor s ceste, ki pri?« •1 jam saloonu. Frank Ml*** 611 8. Canter Ave., / led zvezdami. članka neke kat. jed |ivi v (»las Naroda, da je ureil "A. B.", kamor je _ ij dopisov tičočih te o-Jednote sledeče pismo: uio pismo (rokopisi seve-lli v prave roke. Skoda ti Narod. Mir je lepa 10 trije "kroftni", katoli-JJnl stavki, ki so gtnso pospeši kake predrevolucije piski tabor. jlem jeziku bi to pomenilo ^Ht "Ne dajmo Narodu | — (V mu jih damo, je na-|a. — Naša volja naj velja! j greh bi že bil to.' -Well, bi ga krstil za greh krivice, Je že mnogo doprinesla, da i je revni. . . * ]a je kriv revščine na sve-— Tako "puštebira" Tone v Amer. SI., pa pravi: 44V ladnjih številkah A. S. ste usnjeni Čitatelji prepričali, da |ae na svetu ni kriv Bog... " 44 bogokletni" socijalisti, nas nazvilje Tone, se poms strinjamo s tem prepri-gem, ker bog res ni kriv revščini svetu, ampak mnogo revščina svetu so krivi le njegovi intje, ki vedno verno ljudstvo tojo. da bog porabi tolikointo-"ofrov", pa tolikointoliko jonov tolarjev. Ampak boga še io dobili pri Bizmareku, So-i pa že. Bog je torej čisto ne-i, le njegovi agentje se skri-potuhneno za njegovo sivo tdo, da laglje "puinpajo" ne Ileže. »jarju torej ni treba braniti opraviči naj le samega sebe svojimi backi. There is not here! • o * Sojar ve to vse bolje; hnnjen od sv. duha pravi, i je baje tega kriv greh, da so |dje revni. No, če je temu tako, rt mora biti Rockefeller, Mor-Gould in drugi biljardarji m greha, kajti le-ti imajo vse-tdovolj in niso revni. Kje je loka. Tone 11 — S socijologijo ne [nič. Tone! o ^ o Tone govori tudi, da krščanske rkve niso nikdar zatirale delav-r, pač pa da so jim na podlagi tjih naukov vedno priznale pra- 10 i. t. d. 11 lastne skušnje pa vemo, da cerkev niti v litanijah ne spoli na delavce, pač pa le nalehu-jna c. kr. deželsko in državno iposko, to je za tiste, ki odira-delavca. Za delavca se cerkev fi prav nič ne briga. Idiš. Tone. kako slab socijolog h . . • tttjlandska kravca je tako su-i da jo ne ozdravi noben 4'pa-r več. Konda pa ne porajta iti za take buše, ki ne dajo nič *ka in zato se nič ne ve, kdaj ko prodal v farovž v So. Chica-i— Gonil jo bo njegov pastir le salunar. o o * [ondova konvencija se je za-ila nad vse žalostno; tako ža-too je bilo življenje na Blue ind ave., da niti majster re-Dtov v Bridewell ni držal bese- in ni razobesil bele zastave. • • * filed dovršene Kondove kon-fcijc so cene na vseh železni-I po Zed. državah zopet nor-be. VOJNI STROJ, f Londonu baje vedo, da name-Z Amerika nabaviti nove apa-I nazvane bojne stroje, ki bi lučaju vojske s pomočjo elek-te paralizirali vsako vojno ak-i od strani sovražnika, domnevanje za istinitost naba-Ucih strojev, kteri se baje že kušajo in i/Jiaj dujejo v Fort »bi potpirajo v Angliji z dej-ton, ker se Amerika neče pe-i s takozvanimi aeroplani. totičnik, ki je poslal to noto v l, pravi, da bo to stroj, ki bo Mojimi električnimi aparati in Febmimi preparacijami ustavil delujoče stroje na ladiji in o-logočil, da bo vse topove za ak->Hd [do ve, če ni to le Ijubosum- M Listu v podporo: lath. Gabrenja, Johnstown, met. SUNKI. Pri mežnarjevib. Bil je mežnarski dan . . . Mežnar je nosil "fauo", masne 44bukuice", štolo — 44zgodbe" in koran, korau . Naši zastopniki. 44Fantje — pat! ne zgage! Oe bi—nesi vas v—g iz Chicage in res j__ Oraft. V Chicagi kidajo graft [da reže v nos. ''Predrznost!" rekel bi politični [boss; 44če bi kidali pri 4laterni't v [nočeh, bi še bilo — a tepci kidajo [popoldne ob treh ... ... In pri graftu gra It! Oueh! Vjel se je štakor v [dihurjevo past — U! — kako so zatulili bratje [graf ta: gospoda velmožna, vlačuge, [katedrala — iz jednega louca vsi ližejo pasjo [mast. No, zdaj jih vidiš brez razlike [sloja: policaj, far, šport pa lopata [gnoja! La Salle, 111.: John Puček. Conemaugh, Pa.: Frank Podboj. St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kar. New York-Brooklyn: Feliks Kramaršič. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja. Colorado City, Colo.: Drag. Po-gorelec. MATH. VERTAClO, Box 107, Rockland, Mich, za Rockland in okolico. Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa. John Mesojedec, Box 337 Davis, W. Va. Frank Črne, Cleveland, O. Kdor želi biti zastopnik lista od naših sodrugov naj nam to naznani, da mu pošljemo pohotne knjižice. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti- OTROK. Oh, ta naš otrok! Ta naš ljubi' otrok, uaš zlati otrok, naš nedol-j žni otrok . . . Uh! Kako jo je jezilo to! Vsi, vsi so jo imenovali tako. A zakaj, zakaj? Seveda, polaskati so ji hoteli, ona pa ne mara Jakega laskanja. Zakaj naj bi bila otrok? O-semnaj.st let je stara. To uieuda ni več otroška doba. Razvita je tudi dovolj. Bila je v višji dekliški šo-_ li, kjer we je vedno pridno učila Učiteljice in profesorji so jo hvalili. Neumua torej ne more biti. Zakaj ji pravijo otrok? Včasi se je jeze jokala. Najbolj jo je bolela misel, da je morda res otročja. To bi bilo prav lahlco mogoče. Vsi ravnajo /. njo kakor z otrokom; ali bi bilo čudo, če bi o-1 stala otrok ? Semintam ji je vstajala temna slutnja v srcu, da njeni starši in sorodniki ne ravnajo prav. To je bilo nekako inštinktivno. Razsoditi ni mogla ničesar. Samo čutila je, da ji primanjkuje nečesar, kar bi bilo~lepo, ali morda prijetno. POZOR! ar kdo misli, da v Chicagi ai mesa kot v stari domovini. Ampak to zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meto, ilve kokoti (late kokoši in meeo vsa vrsto. One najnižje, blago najbolj«. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! aaaaanjamo, da iadalujemo r obleke, vnetne 1») riajuovejiem kroju. Unijako delo; trpetno in lica« V zalogi imamo tudi razne druge potrobičiaa, k da ji v delokrog oprave —- oblak. Pridite in oglejte ai nafto izloibo. Z voem apofcovaajetn m" Cowboy. Aha! splezal bi rad nazaj, ko si [padel z drevesa, pa se ti smilijo hlače, da ne [dobe očesa. . . mi Papeževa jeremiada. Presneti geologi so Adama scvrli in Evo zagnali na smetišče; astronomi so nebesa podrli — peklenska 44vročina" je šla pod [ledišče. . . Modernizem — proklet! [davi svetnike, socijalizem — joj! — požira ["moralo"; revolucija tuintam suši mi [svečenike... Oh! vse bo šlo, vse bo šlo — [po malo!' Tonetu. Razlil si tinto kar čez tri kolone in o bedi modruješ, ljub' moj [Tone, pa praviš, da 4,buh" ni tega [kriv. Verujem ti, dokler bom živ. Nad vse revni "buh" bi bil že [davno dobušil, ko bi tvoj bogati trust znjim [ne slepomišili. Trije carji. Janez, Miha in Jure — carujejo v earstvu Janezkov, Mihcev [in Jurčkov. . . | Žigo. Kaj pomeni dohodninski davek? — Ta davek pomeni, da se je toliko iu toliko denarja ukradlo iz ljudstva I Po čemu torej dovoljenje dohod. davka? Ne bi bilo umestneje odpraviti tatvino, ki se vrši na ljudstvom?! Književnost. 44V dobi klerikalizma" se imenuje lepa brošura, ki je izšla v Delavski družbi v Ljubljani. Cena ji je 40 hal. Vsak delavec bi jo moral imeti v svoji knjižnici! Pa razrezano in prebrano! Naroča se jo pri upr. Napreja št. 20 Še-lenburgove \^ice, Ljubljana. rajte za "Proletarca". Pridobite "»orda koristno. Njeni starši so» mu nove naročnike. jbili Jttk<> dobri, a prav prevelikaj dobrota ji ni bila všeč. Iz same dobrote jo imajo v kletki kakor; kanarčka. Mati ji izbira obleke, o-l če knjige, tete in sestrične so nje-' Na nekako "svarilo" v 4,G. S." . na družba. Zato je tudi dobro! z dne 30. julja ,kjer se me dolži, vzgojena; nobena njenih tovarišic da jemljem nevedoma list "G. S." j nima boljše vzgoje. Sicer o svojih IZJAVA. v tiskarni, izjavljam, da ni resnica, da bi bil jaz kdaj kaj ' IZMAKNIL", res je pa, da sem pobral na tleh par številk ,ki pa niso bile porabne za drugo, nego za v smetišče. Konda ni gospodar tistega kar se izpridi, ker on iz- tovarišieah ne more govoriti mnogo. Prav malo jih pozna. Oče in mati sta ji dejala, da ni dobro za mlado deklico, ako se preveč peča s tujimi ljudmi in s knjigami. Da, to ji je bilo najstrože prepovedano: različne knjige, zlasti romani pridenih iztisov tudi ne plača ne! in pa družba izven očetovskega do Torej tudi njegova last ni Konda nima torej ničesar svariti! FRANK UDOVIC. Prerazgreto telo. Med vročo dobo, ko je telo prerazgreto, dostikrat noče sprejemati novega kuriva v obliki hrane. Ljudje potem poskušajo zmanjšati telesno toploto z lcde-no-mrzlini pijačami. To morda začasno olajša, a uniči delavnost že-lodča in črev. Ne zanemarjaj paž-nje na te organe in bržko se pojavi kaka neprilika, uživaj Triner-jevo ameriško zdravilno grenko vino, slavno toniko. Občuva ti prebavila v pravšni delavnosti in potemtakem v polnem zdravju, prepreči ti takozvane poletne bolezni. Imeti bi ga morali v svoji domačiji in ga rabiti bržko opazite tako promeno v slasti ali v telesni moči. V lekarnah. Josef Triner, 616—626 S. Ashland ave., Chicago, 111. ZA CONNEMAUGH. Slov. socijalistični klub št. 3 v Connemaugh, Pa., ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mescu ob 9 uri dopoldne. Prihodnja seja se vrši pri sodr. Mrlaku na Franklinu. S socijalističnim pozdravom 4 Josip Bricelj, tajnik. IZ STRANKE. Okrajni tajnik soc. stranke G. T. Frankel naznanja, da se vrši dne 15. augusta t. 1. velik letni piknik skupne soc. stranke v Cook jOoutiju. Piknik se vrši v špadi-~ I mans Grove, kamor je moči priti Ste že obnovili naročnino 4 4 Pro-1 z Elston ave. karo, ki pride di-letarca"? — Če jo še niste, stori-'rektno do vrta. Tiketi so po 25c. te to takoj, da se Vam ne ustavil od osebe in se jih dobi pri Frank lista. , j Podlipcu, 202 N. Curtis St. ma. Oboje jo je včasi bolelo in kadar jo je mati v njeni navzečnosti hvalila obiskovalcem, je kar rde-vala. Njeni materi je bilo to kaj všeč, saj je bil to živ dokaz one devičanske sramežljivosti, ki je plod brižne, dobre vzgoje. S posebno zlastjo je tedaj zatrjevala: •—Da, moja Minka je nepopačen otrok. Nič ne ve, tako je nedolžna, tako nedolžna, da je veselje. Minkina rdečica se pa ni razlivala: samo iz sramežljivosti po nje nem obrazu, temveč tudi iz pri ta jene jeze, ki ji sicer ni bila umlji-va, a katero je vendar globoko čutila. Nekako neumna se ji je zdela zveza materinih besed: 44 Nič ne ve; nedolžna je." Nič ne ve! Da. to je res, a boli jo to. Nič ne vedeti, nevedna biti ali prav tako, kakor biti neumna? Mati pač pravi: Nedolžna je. A naj je človek nedolžen, menda vendar ni treba, da bi bil neumen? Take misli so jo včasi zelo pekle in kadar so se ji pojavile, je utegnila postati jako žalostna. Toda njena bol je bila le kratkotrajna. V tem oziru je bila res še pravi otrok. Ako se ji je kaj žal storilo, se je razjokala, kakor bi morala umreti; a dovolj ji je bilo, zaslišati vojaško godbo, ki je mar-širala mimo hiše, da je skočila k oknu in se s celim licem smejala, da je zvenelo po vsem domu kakor srebrne zvonenje. Na ulici se seveda ni nikdar smejala, kajti dobro vzgojeno dekle ne sme kazati svojih afektov pred tujimi ljudmi. Enkrat se pa vendar ni mogla premagati. Bilo je krasno rosno jutro; mladi solnčni žarki so ^ražestne trepetali po zraku, ki je kar dehtel svežosti in sladke, opojne skrivnosti, katero so razumele samo milo dišeče cvetke in radostno žgole-Či škrjančki. Minkina mati je ljubila lepo naravo, seveda po svoje. (Dalje prih.) POZOR! POZOR! Ob počitnicah, ko ste doma, je najlepša prilika za fotografiranje družine ali otrok. izkušeni totografist izvršuje za primerno ceno naj boljša dela. A: Pojdite tje. A 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. eeeeeeeeeeeeee»< Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klob ike, srajce, kravate, ovratnike ^li druge potrebne leči za moške - za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. . JURAJ MAMEK. SUSfS? ♦ ♦eeeeoeeoeee»eeeeeea»»»»o»»o»»o»»»o»oo»fro»fro»»»»+0»»l! ♦ee»eeeeeeeeeaee8oee»eee«»o»»»»»o»»»»»»»oo»»o»»+»»» ZEMANOVO 44GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodeČni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina. B. ZEMAN, "VaKT. ♦»♦♦»»♦»»eeeoe»oee»ee»»e»e»»eoee»oe»o»»< Zdravljenje v 5 dneh brez noža iti bolečin Ste že brali povest Jungle? Jugosl. del. tisk. družba bo v kratkem izdala povest, ki je izhajala pol drugo leto v 44Proletarcu" v LEPO VEZANI KNJIGI. Knjiga bo obsegala nad 400 strani zanimivega čtiva iz amer. de- ^ lavskega življenja. Povest je zajeta iz življenja čikaških klavnic in je pisana po znanem autorju Upton Sinclairu, ki je dal dovoljenje za slovenski prevod. Jungle" Je na j večji roman 20. stoletja!!! Ker je število izdaje zelo omejeno, se prosi vse tiste, ki hočejo naročiti knjigo, da vposljejo svojo naročitev prej ko mogoče, ker ina-če bi bilo prepozno. Cena knjigi se naznani pozneje. Naroča se pri upr. Proletarca, 587 So. Center Ave., Chicago, 111. (RAZŠIRANJE Varicocele, Hydrocele Ozdravim vsacega, kdo* trpi na Varicoeeli, Stricturi. Daljo ozdravim nalezljivo zastražen je, tivdne nezmoinoeti, vodenico in bolezni tičoiih ee molkih. Ta prilika je dana tistim, ki eo izdali ie velike cvote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati veem, ki eo bili zdravljeni od tucatov zdravnikot brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, • kterim zdravim vtpeino. Za nevspetao zdravljenje ni treba plačati—le sa vspetao. Ozdravim pozitivno ftelodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moftke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, tivčene onemoglosti, ilaboot, 7. gub a krepoeti, napor, zaetruplenje in rguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ....ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zastrupljenjs in vee druge kofcne bolezni kakor priflče, ture, garje, otekline.—Močni tak u druge bolezni. PreiMe In svetuje zastonj. DR. ZIN8, 41 SO. CLARK 8T., CHICAGO. (Med, Randolph in Lake 8t.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfH pijač. 82*84 P««k 9«.' Tel. Caaal 1405 DR. F. J PATERA Ordinuje: na sevrozap. voglu Ashland In Milwaukee Ave. PROLETAREO (Copyright, l^Oš, i*X)o, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje.) Taksna je bila hiša, v katerej j© Jurgis živel in delal in kjer a© je izpopolnila njegova vzgoja. Morda si misliš, čitatelj, da Jurgis •daj ni imel dosti dela v hiši, — toda inotifi se. On bi si pustil za Tommy Ilindsa roko odsekati, — in njegov hotel držati v največji analnosti, to je bilo zanj najlep&e v esel j e. D c Jštvo,iTamu Je vedno v glavi svrš£lo vse polno aocijalističnih mialij, ga ni oviralo uiti najmanj©. Nasprotno, Jurgis je izmival pljuvalnike in likal držaje tem marljivejie, dočim se je istodobno boril z notranjim demonom. Ako bi se trdilo, da je Jurgis opustil pijačo in odložil vse druge alabe navade, bi to ne odgovarjalo resnici popolnoma, — tudi revolncijonarji niso bili angelji, bili so ljudje z velikimi napakami! Nekateri so pi-janČevali, drugi so kleli, in spet drugi ao jedli paatete z nožem v eni točki so se ločili od ostalih smrtnikov, v tej namreč, da so imeli oadejo v stvar, za katero so se borili in lahko tudi trpeli. — Prišli ao za Jurgiaa trenotki, ko se je njegova vizija umaknila v ozadje ter zatemnevala in ko mu je bila časa piva več vredna ko vse njegove sanje o lepši bodočnosti. Kadar se je opil, ga je drugo jutro grizla vest, ia sklenil je pijačo za bodočnost opustiti. Zdelo se mu je res grdo, da bi izdajal denar za pivo, dočim tava delavstvo v temi in hrepeni po luči in osvoboditvi. Za ceno čase piva je mogel kupiti petdeset odtisov kakega poučnega letaka, jih razdeliti med nevedneže in se potem opajati z mislijo na dobro delo, ki ga je stem izvršil. Na ta način se je gibanj© začelo, in le na ta način je moglo napredovati. Brez pomena bi bilo, da bi se gibanj© le spoznalo, a boriti se za stvar ne hotelo. K temu je treba seveda še pristaviti, da je bil vsakdo, kdor se je branil sprejeti nov evangelij, osebno za to odgovoren, ako se Jurgisu ni izpolnila srčna želja, in ta okolnost znanja z Jurgisom ni napravljala bas prijetnega! Sešel se je z nekaterimi sosedi in prijatelji Elzbietinimi in lotil se je naloge, da napravi iz njih soeija-iiste, in pogosto s© je razvnel tako, da bi prišlo kmalu do pretepa. Za Jurgisa je bilo vse to tako jasno! Ni mogel razumeti, kako da drugi tega ne uvidijo. Tu so bili vsi pridobitni viri dežele, zemljišče, razne potrebščine, železnice, rudniki, tovarne in trgoviue v rokah malega števila zasebnikov, takozvanih kapitalistov, za katere mora ljudstvo za malo plačo delati. Ves preostanek tega, kar ljudstvo proizvede, služi sajno v to »vrho, da se bogastvo kapitalistom kupici vedno bolj in bolj, — čeprav žive kapitalisti in njih privesek v največjem razkošju. Ni-li jasno, da, če bi ljudstvo lastnikom pripadajoč delež zmanjšalo, bi to znatno povečalo delež delavskemu razredu? To je vendar tako očitno kakor dvakrat dve štiri in je jedro vsega gospodarskega življenja. In vendar se dobe ljudje, ki tega ne razumejo, — a se pričkajo že za vsako nevažno in nepotrebno stvar! Ti ljudje pravijo, da bi vlada ne mogla tako ceno podjetja upravljati kakor pa zasebniki, in ponavljajo to pri vsaki priliki, meneč, da je zelo modro, kar govorč. Ne uvidijo, da obstoji takozvani varč-Ijivi obrat podjetnikov le v tem, da mora delavsko ljudstvo delati težje, da se dalj časa muči in da je plačano slabše. Iz ljudstva izhajajo dninarji in posli; izročeni so svojim izkorišeevalnim delodajalcem na milost in nemilost; kapitaliste navdaja le ena misel, da iztisnejo iz njih kar največ mogoče, in vestno, le še prevestno skrbe za to, da se vse do najmanjšega izrabi. Ni-li v resnici teška skušnja za o-nega, ki mora tako dokazovanje poslušati? Pa to še ni najhujše. Govori n. pr. z ubogim siromakom, ki dela že trideset let vedno na enem in istem mestu, asi vendar ni mogel prihraniti nobenega centa, — ki vsako jutro zapušča hišo ob šestih, da oskrbuje v tovarni stroj, in se vrača domov zvečer, preutrujen, da bi se slekei, — ki nikdar v svojem življenju ni imel en teden počitnic, — nikdar potoval. — nikdar se zabaval. — ničesar se naučil, — nikdar upal, <— in začni s takim človekom razpravljati o socija-lizinu, —: rekel ti bo: "Jaz se za take stvari ne zanimam, jaz sem individualist!" In nadalje ti bo tudi.rekel, da je socijalizem pater-nalizem„), ter da bi šlo na svetu vse narobe, ako bi prišli ti nauki kdaj do uresničenja. Taka trditev je v stanu pripraviti osla do smeha, in vendar ni nič smešnega. — kakor boste kmalu videli — in tako je z milijoni ubogih ogoljufanih siromakov, ki jih je kapitalizem prevaril za njih življenje, da končno niso več vedeli, kaj je sploh svoboda. Kajti mislili so resnično, da je to "individualizem", ako jih dela skupaj deset tisoč in se pokoravajo oholim ukazom brezsrčnega denarnega kneza in kupičijo zanj milijone in milijone, in s tem denarjem je gospodu potem omogočeno, da jim milostno itstanavlja knjižnice, dočim je njegov cilj vendar le ta, da se polasti vse industrije, da vlada po svoji volji ves svet in da si gradi svoje lastne knjižnice, — a kaj je to dnizega kot " paternalizem"? Včasih je bil boj za take stvari več, kot je mogel Jurgis prenesti, in vendar ni mogel opustiti, vedno je moral spet poskusiti in se boriti proti nevednosti in predsodkom. Moraš se držati bolj revežev, imeti moraš sebe in svoje občutke v še večji oblasti, — si je rekel, — in uporabiti moraš vsako priliko, da jim vbiješ v glavo nove ideje. In kar ti časa še preostane, ga porabi v to, da si bistriš razum, izmisliti si moraš nove odgovore na njih ugovore in se seznaniti z novimi resnicami, da za-8lepljencem dokažeš, da blodijo v temi in hodijo po napačnih potih. Jurgis se je privadil branju. Nosil je v žepu vedno kak letak ali bro-šurico, ki mu jo je kdo posodil, in ako je imel prost trenotek, je čital in premišljal med delom vsebino. Tudi časopisje je marljivo bral. Eden izmed ostalih Hindsovih uslužbencev je bil majhen, živahen, vedno delaven Irec, ki je vedel vse, kar je Jurgis hotel vedeti, in med delom mu je pojasnjeval zemljepisje Amerike, njeno zgodovino, ustavo in njene postave. Tudi mu je razložil temeljne pojme o trgovinski uredbi v deželi, o velikih železnicah in drugih družbah, o delavskih unijah, velikih stavkah in o možeh, ki jih vodijo. Ko je končal zvečer svoje delo, je odhajal na strankine shode. Meti volilno borbo so se vršili shodi vsak večer, na katerih si slišal govore velike narodne važnosti. Govorniki so osvetljevali vsestransko politični položaj, in edino, kar je Jurgisa pri tem jezilo, je bila okolnost, da ni mogel vsega razumeti in ne si vsega zapomniti. V stranki je bil mož, nazvan "mali velikan". "Gospod" je namrcS porabil za njegovo telo preveč tvarine v primeri z njegovo glavo, tako da je za noge ostalo premalo; kadar pa je stopical po govorniškem odru, tresel z brado in grmel s sonornim glasom, takrat pa ro sc majali stebri kapitalizma! Spisal je o predmetu natančno enciklopedijo, knjigo, skoro tako debelo kot on sam. — Potem je bil tu še n«*k drugi, mlad pisatelj, ki je prišel iz Kalifornije; lovil je losose in ostrige in bil svoječasno mornar; prepotoval je vso deželo, sedel že v ječi, živel v Whiteohapelskem močvirju in iskal zlata v Klondyke. Vse to je nadrobno opisal v svoji knjigi, in ker je bil mož nadarjen, moral ga je svet poslušati. Zdaj je postal slaven, a povsod, kamor je priše|f je oznanjal evangelij ubogih. Nadalje je užival govorniško slavo človek, znan pod imenom "socijalist-milijonar". V kupčiji si je pridobil premoženje in porabil skoro ves denar za izdajo mesečnika, katerega pa je Mkušala postna oblast zatreti in ga pregnala končno v Canado. Bil je miren človek, ki bi se ga smatralo prej za vse drugo, le ne za socijalista. Njegov govor je bil priprost in ne sestavljen po govorniških pravilih. Ni mogel razumeti, kako se more kdo radi teh stvari razburjati. To je vendar napredek ekonomičnega raz- voja, — je rekel in pojasnjeval svoje nazore in metode. Življenje je boj za obstanek; močnejši prehiti slabejiega, in onega zopet Se močnejši. Tisti, ki izgubč bitko, se navadno izobčijo. Pogosto pa se vzdržijo in rešijo propada, stem da se jih je združilo več skupaj, — kar pomenja nove vrste višje moči. Tako živali, ki živč v čredah, uspešno odbijajo napade roparskih zverij ter jih z združenimi močmi z lahkoto premagajo, — in svetovna zgodovina kaže marsikak primer, kako je složno in z enakimi idejami navdahnjeno ljudstvo u-krotilo celo kralje. Delavci so meščani industrije, in socijalistično gibanje je izraz njihove volje do življenja. Neogibnost revolucije zavisi od dejstva, da jim ne preostane druzega, nego da se ali združijo •) Paternalizem (—od " pater"=oče—) pomenja podrejenost pod očetovsko oblast, suženjske odvisnost, varuštvo, jerobstvo. — Prelag ali po da se jih izobči, — to dejstvo, ta kruta, neizprosna resnica je neodvisna od vsake človeške volje, marveč je jeklen zakon gospodarskega razvitka, s katerega podrobnostih je govornik razpravljal s čudovito jasnostjo. — Za malo dni je napočil večer velikega volilnega shoda, in Jurgis je zvedel imeni obeh glavnih strankinih voditeljev. Deset let prej je štrajkalo 150,000 železničarjev. Nagnali so na nje prave pravcate roparje, predsednik Združenih držav je poslal vojaštvo, da bi zlomili štrajk, — in voditelji unije so kar frčali v ječo. Predsednik unije je prišel iz zapora kot uničen človek, — postal je socijalist in potuje sedaj že deset let po deželi okrog, da se med ljudstvom bori za pravičnost. Bil je to mož, imponujoče zunajnosti, visok in medel; raz obraza, na katerem so mu trpljenje in neprestani boji zarisali globoke brazde, pa se mu je čitala neupogljiva volja. Krik teptanega človeštva, jok zapuščenih osirotelih otrok je odmeval iz njegovega glasu. Kadar jo govoril, je korakal po odru, gibčno in hlastno kot roparska žival. Nagnil se je preko ograje, kakor bi hotel množico pograbiti, in ubirati je znal take strune, ki so segale na dno srca. Glas mu je hripal vsled neprestanega govorjenja, toda njegovi vedno mnogoštevilni poslušalci so pridržavali sapo, in grobna tišina je vladala povsod, kjer je on govoril. Vsakdo ga je mogel razumeti. Po zakljuČenju shoda je stopil Jurgis iz dvorane, in nekdo mu je potisnil v roko nek časopis, ki ga je nesel domov, da ga prečita. Tako se je seznanil z listom "Klic k pravičnosti" (t. j. "Appeal to Reason" v Girard, Kansas). Pred približno dvanajstimi leti je prišel nek posestnik v Coloradi do spoznanja, da je špekulacija z življenskimi potrebščinami krivica. Obesil je svojo kmetijo na klin in začel izdajati socijalističen tednik. Prišli so Časi, ko je moral list sam staviti, toda vztrajal je, in sedaj je njegov list veliko podjetje. Vsak teden je rabil vagon popirja, in poštni vlaki so morali čakati po cele ure, 'a se je vse raztovorilo za njegovo tiskarno v onem malem mestecu države Kansas. List je izhajal na štirih straneh za ceno manj kakor pol eenta, število stalnih naročnikov pa je znašalo nad četrt milijona. Naročil si se lahko nanj pri vseh časnikarskih kolporterjih prostrane Amerike. "Klic" je bil list za propagando čisto posebnega načina. Bljuval je ca današnjo gnjilo družbo strup in žolč po običaju divjega Zapa-da. Zbiral je novice o početju plutokracije in postregel z njimi v prid in hasek "ameriški" delavski nuli." V listu se je vrstilo eno za drugim v predelkih: "Dijamanti v večni il i jonski vrednosti in nova ideja neke dame iz družbe glede hišne oprave za njene pasje smi-ljeneke," — zraven pa: "Mrs. Murphev v San Francisco, ki je na cesti lakote poginila", — ali pa: "John Robinson, ki je pravkar prišel iz bolnice, se je v New Yorku obesil, ker ni mogel dobiti dela." Appeal to Reason je zbiral ta gorostasna protislovja današnje "vzorne" družabne uredbe iz dnevnega časopisja in jih skrčil v kratke notice. "Tri banke v Bungtownu, S. Dakota propadle, pristrada-ni delavski centi izgubljeni." — "Župan v Sandy Creek, Oklahoma, je pobegnil s 100,000 dolarji. Tako vladajo ti "stebri" današnje družbe!" — Predsednik Floridske družbe za letalne stroje radi dvoženstva v luknji. Bil je vedno strupen nasprotnik socijalizma. češ da bi socijalizem uničil družinsko življenje.'' — List je imel, kakor se pravi, svojo armado, okrog 30.000 za resnico vnetih bojevnikov, ki so ga zalagali z gradivom. List pa je s svoje strani spet vzpodbujal sotrudnike h gorečnosti in vztrajnosti, stem da je od časa do časa razpisaval za najboljše spise častne nagrade, n. pr. zlate ure, male ladije, ali pa kar cele farme v obsegu po 80 akrov. A pogosto je znal biti "Klic" spet vražje resen. Poslal je svojega poročevalca v Colorado in priobčeval po cele strani o kršenju a-meriških zakonov v oni državi. V nekem mestu je imel "Klic" nad 40 bojevnikov svoje "armade" v glavnem stanu telegrafskega trusta, in nobeno za socijaliste važnejše poročilo se ni oddalo, ne da bi sc prej napravil prepis in se odposlal na "Appeal to Reason". Tiskal j^ po cele strani, kaj se godi med volilnim bojem za kulisami, in en tak iztis je prišel v roke Jurgisu. Vseboval je manifest na stavkarje in bil razširjen v industrijskih središčih v več kakor milijon izvodih. "Izgubili ste stavko!" se je gladil napi*. "A kaj zdaj?" Članek je bil to, kar se med časnikarji naziva "pereči Članek", spisan od moža, ki je imel dušo okovano z železom. Ko je ta poziv zagledal beli dan, se je odposlalo v klavniški okraj 200,000 izvodov dotične številke. List je bil shranjen za zaboji v neki mali trgovini, in vsak večer in ob nedeljah so ga jemali strankini člani sabo po cele kupe ter ga razdeljevali po cestah in hišah. Klavniški uslužbenci so stavko izgubili in pogoreli so na celi črti, da bolj pogoreti niso mogli, in vsleJte-ga so ljudje radi Čitali. 200,000 izvodov je komaj zadostovalo. Jurgis je prej enkrat sklend, da se ne bo prikazal nikdar več v okraju svojega prejšnjega bivanja; toda ko je o tem slišal, se ni mogel več premagati; vozaril se je tekom celega tedna vsak večer v klavniški okraj in vneto pomagal pri propagandi, — v pokoro za svoje grehe v lanskem letu, ko je volil Mike Scullvjevega postavljavca kegljev v chikaški mestni svet. Čudovito, kolika sprememba v klavniškem okraju v teku dvanajst mesecev! Ljudem so se polagoma odpirale oči. Socijalisti so očistili pred seboj vse, in Seully je bil s svojo modrostjo pri kraju. Kratko pred koncem volilne borbe so prišli do spoznanja, da so zlomili štrajk črnci, in tako so poslali po takega južno-karolinskega "ognježica" — "senatorja gnojnih vil", kakor so ga imenovali,— človeka, ki je slekei suknjo in odložil ovratnik, kadar je govoril z delavci, ki je prisegal in klel knkor Turek, — samo d« bi se priprostemu ljudstvu bolj prikupil! Za ta shod so delali veliko reklamo, in ravnotnko tudf socijalisti, z uspehom, da se je udeležilo shoda približno tisoč ljudi j. "Senator gnojnih vil" je bil izpostavljen celo uro bombardiranju z vsestranskimi uprašanji, in naposled je zapustil shod ogorčen in razjarjen. Konec večera je bil posvečen zgolj notranjim strankinim zadevam. Jurgis, ki je tudi prišel na ta shod. je skakal okrog, mahal razburjeno z rokama, in ko je njegova razvnetost prikipela do vrhunca, se je oprostil prijateljev in jo mahnil naravnost proti odru, kjer je hotel imeti govor Senator je tajil, da bi bila demokratska stranka koruptna; republikanci da so tisti, ki kupujejo glasove, — je zatrjeval, a tukaj je besno zakričal Jurgis; "To je laž, to je laž!" Povedal jc, ila mora on to najbolje vedeti, ker so demokrati nekoč njegov glas kupili. Jurgis bi natančno pojasnil svoje tozadevne doživljaje "senatorju gnojnih vil", ako bi ga Adams in nek drug prijatelj ne potegnila raz dva fh ga potihnila nazaj na njegov sedež. XXXI. Prvo, kar je atoril Jurgis, ko je dobil službo, je bilo, da je obiskal Marijo. I>išla je doli v sprejemno sobo v pritličju, da tam govori ž njim. Obstal je med durmi; z veselja žareč i m obrazom ji jo naznanil: "Službo že imam, zdaj vsaj lahko odideš od tod!" (Dalje prih.) -..... Posle« I —imTO-T»Ta?jFnega prehlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim lini-mentom pa kali uniči. Najpotreb* nejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta sem s© je Dr. Rich te rje v "Pain Ex-peller" izkazal, da je kot tak iz-boren. Sredstvo se lahko kupi v sleherni lekarni v Ameriki za 25 centov steklenica. Človeku pa je t reba biti pozo r n črti 11, dtf dobi pravega z varstveno znamko s sidrom.. — x Bodrugi! Priporočajte hrvatskim de lavcem "Radničko Straio", edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2.00 na leto. Naslov: 606 So. Centre Ave., Chicago, 111. MU................. Podpisana se priporočava Slovencem za mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane. Šajnek & Hans 587 S. Center At Chicago, III. M, A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 So. Aahland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, lil. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., U Salle, IU Toči vm, goetllni podrejene pijače inae priporoča rojakom za obilen obink. KUPUJTE PRI Albert Lurie Co., 567-69-71-73 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. Velika trgovina z me-< šanim blagom. Zmerne cene vsak dan. G.Vnkfip 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dežnike ia p>pe po primernih cenah. Kadar se brijete stopite vedno v brivnico I. razreda, to je pri Louis Polka, 461 W. 18th St., Thalia Hall Bldg. CHICAGO, ILL. ' Delavci na proste« izpostavljeni mrazu in via nos t i ae ubranijo dolgofeJ mu bolehanju zareumatis^ in neuittlgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEY Sidro Paln'Expeljq ko Čutijo prve pojave* zdravilo odgovarja zahtev« nemških zakonov in ima | oporekljiv rekord teko* l sflU let- kTi v ▼»eh lekarnak 1 4|4ftn 60 centov, ali p? . ^(r izdelovalcu. F. AD. RICHTER & C0, 213 Pearl 8LV Mew V« Joseph Kratk 575 W. I7ttiSt.. Chicago, in Izdelovalec najfinejših cl vsake vrste. Na debelo in drobno. Sveži kruh in fino peeivo dobit« i v hrvatako slovenski pekani Curiš i Radakov 623 So. Throop Street Vosi tudi na dom CHIfli POZOR! SLOVENCI! POZ SALOON s modernim keglji&ei Sveie pivo ▼ aodčkih ia tmfcj in droge raznovrstne pijače Ur smodke. Potniki dobe čete § čiiče za nizko eemo. Postrežba točna ln Izbam, Vsem Slovencem in drugih Slovi se toplo priporoča MARTIN POTOK AR 564 SO. CENTEB AVE., M. Lackovlc •78 Went ISth St., Cklc MODERNO OPREMLJENA SUH 8KA TRGOVINA Z JESTVDUI (GROCERUA.) Najboljši rii, kava, čaj, ook» eploh vsakovrstno domaČe ia pnhi ako blago vedno aveie po najaityj na prodaj. Na zahtevo razvaiam blago ti dom. za kar nič ne račnniaL Naročite se n Slovensko-angleško slona Slovensko-angleški tolmii Angleško-slovenski slow, Vse tri knjige v eni stal $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND (ft 9 Albany St., New York, t Primerno delo dobiš le, zmožen angleščine. : —■ Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljie in najhiH preakrbi Frank Udovi EKSPRESMAH 539 W. 18th stffl CHICAGO, ILL Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite »e pri nje«. Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico. Ali se selite? SE I_I BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev za $2.00 il na jbol jšegri materijala, ki se prodaja za »'M Tli zagotovi in prinese 100 novih k tisočem <1 ruzih, ktorim smo prodajaM 1876—to je 33 let pod tvrdko Jos. Kralj. iznaftli, da so na&e britve i* najbod"^ rijala in