PROLETAREC JE I) E I. A V S K I I, I S T ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Pr os verne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDULATIONAL BUREAU st,—NO. 1907. caurad m «km4-(um MtUi, Dk. «. 1997, •« »h. pmm* «Mic« M Ckk br Um Act d Cmiiiu ol J. UTfc t«. CHICAGO 23, ILL., 2». MARCA (March 2S), 1944. t*\ibJish«it Wcekly at 2301 S. Lawnd*le Ave. LETO—VOL. XXXIX. EDEN IZMED CiLAVNIH VOJNIH OBJEKTOV sa bombardiranje so železniški centri. Rasdri sovražniku vsmikaliača, mostove in križišča, pa mu je promet sa mnogo dni ali pa celo sa tedne ustavljen. Gornje je slika nekje s bojišča, kjer je bil velik del železniškega centra sa tovorni in osebni promet razdejan. Spletke Londona za obvarovanje Petrovega trona JUGOSLOVANSKA ZAMEJNA VLADA STANE MILIJONE NA LETO—PETER OSKRBLJEN Z VLOGAMI V ZED. DRŽAVAH. — SRBSKI „ POLITIKI PRETE Z RESIGNACIJAMI Iz Londona poročajo, da so se ta teden začela tam pogajanja za sporazum med kraljem Petrom in zastopniki Tita. Churchill želi, da se Peter vrne v Beograd v kraljevski službi, ob enem pa hvali Tita, kakor je to storil spet v svojem govoru v nedeljo 26. marca. Petrov obisk v London Ko je Peter II. prišel v začetku marca iz Kaira v London, so iz angleških časnikarskih virov poročali, da je dospel tja v namenu rešiti svoj tron in v ta namen skleniti sporazum s Titom. V Angliji ima Peter veliko prijateljev in .tudi sorodstva. In Winston Churchill mu je zagotovil. da mu bo Anglija pomagala na prestol, ki ga mu je zapustil njegov oče. Po prihodu v angleško glavno mesto pa se je izkazalo, da Petru ni mnogo na tem, da bi se potegoval za prestol. Niti ne, da se bi ponujal za četnika Mihajlovi-ču ali pa Titu za partizana. Namesto tega se je rajše oženil. Sile mu ni, plačo ima veliko brez vsakega dela, prejema jo zgolj za svoj kraljevski titel, in svojih ministrov in vse^ druge dvorne navlake je sit. Dvorna poroka Takoj po tem obisku v London je dal časnikarjem razumeti, da se za državne stvari briga njegova vlada v Rairu, on pa je prišel v angleško glavno mesto zaradi svojih privatnih zadev. Njegovo spremstvo je pojasnilo, da se bo oženil, in da ne bo dvornih ceremonij. To, da »e je oženil, so mu v angleškem ministrstvu vnanjih zadev povsem odpustili. Znano Hm je, kako je bilo z njihovim Edwardom, ki je veliko starejši od Petra. Petru je po legalistič-nih pravilih določeno obdržati Jugoslavijo v monarhistični obliki vlade. % Velik potnp Peter se je poročil z grško princezo Aleksandro, ki je par let starejša od njega, kar pa v ljubezni nič ne pomeni. Pomenila pa je Petrova poroka to, da se je na nji zbral ves potapljajoči dvorni sijaj. Seveda, angleški kralj je bil s svojo družino tudi navzoč, in on je bil v tej družbi edini, ki je kaj pomenil. Na poročni slavnosti je bil baje tudi knez Pavle z Olgo. dasi se ju ni oglašalo. Petrova mati kraljica Marija, živeča v Angliji, sestra rumunskega kralja Karla, ki je sedaj v Mehiki, Čemu toliko nezaupanja v vnanjo politiko Anglije, Zed. držav in Rusije? Kaj pravzaprav so nameni ameriške, angleške m sovjetske vlade glede bodočnosti Italije, oziroma kakšno vlado ji skušajo utrdi tip In koliko ji nameravajo dati nazaj od njenih priropanih posestev? Kaj s slovanskim Primorjem? Čemu ne zavržejo tako koruptnih; nazadnjaških, potratnih zame nih vlad, kakor je Petrova vlada v Kairu?5 Ah bomo kolonijalna ljudstva, ki jih je imela n. pr. Nizozemska, izročili nji nazaj v izkoriščanje in jih s tem porinili v ponovno sužnjevanje kartelom nizozemskih, angleških m ameriških kapitalistov? Kaj pravzaprav hočemo z Nemčjo, ko jo premagamo? Čemu odrivamo francoski osvobodilni odbor v Alžiru in si iščemo opore med reakcijo v Tranciji, kakor smo si o v Italiji? Za koga naj sploh velja atlanski čarter in ka pravzaprav pomeni? In komu bomo pripomogli v obetane" štiri svobodščine? To žele izvedeti v Zed. državah, v Angliji itd. vsi iskreno demokratični in delavski krogi. Oni hočejo zmago in pravičen mir. Drugi imajo zle namene. N pr v tej deželi mešajo diplomatično mlako s takimi vprašfinji posebno reakcionarni prvaki republikanske stranke, ker si upajo dobiti glasov s to taktiko Predsednik Roosevelt.je kritikom njegove m Hullove vnanje politike dne 24 marca odgovoril, da se borimo za svet, v katerem napadi na miroljubne dežele in diktature ne bodo več mogoče Za svet, na katerem bodo tiranstva odpravljena in človeštvo pa bo imelo svobodo, enakopravnost in pravičnost neglede na plemenske in verske razlike Tako bodo vsa ljudstva živela v miru, častno in v igos S!i< udarjal Churchill. Je pa na svetu še veliko ljudi, ki niso pozabili na še lepše besede v prejšnji vojni. Primerjajo lepa gesla sedanjih državnikov s tem, kar se godi v resnici. Nikjer dosedaj še nismo pokazali, da se uveljavlja obetana načela, z izjemo v Jugoslaviji, a tudi glede nje se nam iz Londona obetajo velika presenečenja. Pa ne demokratom, temveč reakciji v korist. blagostanju. ►lično je v svojem govoru minulo nedeljo po- Kontrola nad cenami za potrebščine je izgubila svojo moč Volilna kampanja za predsednika v senci demagogov IZRABLJANJE VOJNE V VOLILNE NAMENE LAHKO NAPRAVI TEJ DEŽELI OGROMNO ŠKODO. — REAKCIONARJI OBEH STRANK BREZ SMISLA ZA ODGOVORNOST Živilsko vprašanje je v času vojne za civilno prebivalstvo eno izmed najvažnejših. Če ni hrane, ni mogoče delati. Ako se jo dobi v glavnem le v tihotapstvu. čemur pravijo tu "black market", je delavec najbolj prizadet. " i Vsled tega ameriška vlada poudarja, da je vsa njena notranja politika usmerjena za te m „ da se dežele ne požene v inflacijo in | /ed države »niajo vsied svoje , iace Jj dolži, da deluje za faši-da se vsaki družini omogoči do- i gospodarske in vojaške veličine zem. bavljati zadostno količino hrane P° svetu ogromen vpliv. Toda Ampak volilna kampanja, ki po kontroliranih cenah. To tu-Roosevelt zastopa eno, bolj in bolj zažareva čim bližje logu ima posebni urad zvezne vlade, ki se z začetnicami ime kakšen? politiko, njegova stranka drugo in republikanska pa se gnjavi, nuje OPA. (Office of Priče Ad- da Sa v novemberskih volitvah ministration.) . 'povsem strmoglavi. Kongres je od njegove ustano- j Demokracija v napačni obliki vitve sem določal (emu oddelku prilično visoke vsote za vzdrže- v Londonu, v Franciji, v Mo-vanje uradnikov, ki naj bi držali skvi in drugod jih skrbi. Kajti cene na določeni črti, a ta poteza i ce zmaga histerija, ki jo seje se ni povsem posrečila. Splošno i republikanska reakcija, in toriji pritoževanje proti neuspešni ! demokratske stranke, bodo vsa se pomikamo do meseca junija, v katerem bodo republikanci in demokrati odločili, kdo naj bodo predsedniški kandidati, dobiva oblike, ki so nevarne vsemu, kar je storil in propagiral novv deal. Sušljanjc v prid fašizma Po vsi deželi se širi mogočno, dobro financirano podtalno gibanje, da smo v vojni zaradi tega, ker imamo "Žida" za predsednika. Čeprav je to iz trte izvito, med neuko maso demagogija vendarle vleče. Republikanski podtalni agitatorji, in enako demokratski, suš- In res se dogaja, da se špeku- j gala. 1 jajo. da so naši milijoni fantov lanti in niti prodajalci na dro-1 Sedaj smo v takem stanju voj- " mož v vojni v obrambo nem-bno ne ravnajo po vladnih na- ne. ko vsaka dežela Želi točno sk.h Zidov. Drugim pnpovedu- vedeti, kakšno stališče zastopajo I jejo, da smo v vojni zato, ker ho- _ vlade tistih velesil, ki bodo zma- remo rešiti mednarodne ban- da je tu 12.724 prodajalen, razpečavajo živila. Samo četrti- kontroli OPA je prišlo iz mase, , in na drugi strani pa so se podali v boj zoper to ustanovo tudi špekulanti. Zanje je glavni cilj profit in njihovo mnenje je, da jim naj ga nihče ne ovira. obetanja, ki so prihajala o namenih in ciljih te vojne od Roo-sevelta, padla v vodo. Veselila pa se bo zopet "na-ciolanistična " republikanska stranka, v glavnem, ker bo zrna- red bal«. OPA v Chicagu je ugotovil,. . . ki Igale v vojni. O Rusiji je znano, | Kirje. kaj hoče Hujskanje se vrši tudi pod ge- Toda ni pa tudi o nji nič jas- sli vere in materijame pomoči, nega, kaj hoče z ozirom na ure- Sploh je sedanja volilna kam-ditve drugih dežel, n. pr. Italije, | panja med republikansko in de-Francije. Nemčije, Grčije itd. na izmed njih se jih ravna po zakonih, druge pa vse uporabljajo v tekmi za dobički "nadstropne" ceae. Poznavalci pravijo, da tudi teh 25 odstotkov trgovcev t živili krši postavo. tqda preiskovalcem OPA so se znali izogniti z opreznostjo, ker so baš takrat vršili vse tako, saj na papirju, kakor zahteva zakon. V dnevnem tisku so poročila o tihotapstvu z gasolinom. prci so bila sliČna poročila o mesarski industriji in iz vsega tega je razvidno, da so naše regulacijske postave zgolj gangsterjem v korist. In pa špekulantom seveda. Napori za rešitev jugoslovanske politične krize Nejasnost tudi v ameriški politiki Kar se tiče Moskve in Londona, sta si na jasnem, da pod Rooseveltom lahko pričakujeta vse mogoče sodelovanje in pomoč. Toda kaj pa potem, ako fmaga politika McCormickove familije? Ta je za poraženje Ru- * nje in za sodelovanje z Nemčijo, j AU morda struja, ki je bolj ias^tega nikjer direktno ne na-^..^ HiUerju kQt pa Rusiji? Ameriški podpredsednik Wal- (Konec na 5. strani ) mokratsko stranko skrajno brez-načelna. In CIO, ki je obljubljal, kako zelo bo posegel vanjo, pa se mora otepati največ sam s sabo. Negotovost v vnanji politiki Ameriške volitve v tem slučaju pomenijo za Anglijo, Rusijo in vse druge dežele velik vprašaj: "Kdo bo zmagal v NEVV YORK. (ONA) — Zunanji minister Titove vlade, dr. Jos. Smodlaka. je prispel v London, da se udeleži posvetovanj, ki so se začela tam z namenom, da se razreši zamotana jugoslovanska politična situacija. Informicije, katere je prejela Overseas news agency, trde, da je navzočnost dr, Smodlake naj* pa ni hotela na poroko svojega , brže znak bližajočega se spora-sina. Udeležili pa so se jo nizo- zuma med Titovo vlado in ube- zemski, norvežki, grški in mnogi drugi dvorjani, večinoma taki, ki so v ubežništvu in čakajo zmage zaveznikov, da se z njiho- (Konec na 5. strani.) , žno administracijo kralja Petra in predsednika Puriča. Zelo verjetno je, da zunanji minister maršala Tita, ki kot sedemdeset-leten starček ne bi bil odpotoval na tako dolgo in težko in celo nevarno potovanje, ako ne bi bil imel gotovosti, da obstoja možnost rešitve, ki bo partizanom kolikor toliko ugodna. Da pa je prav taka rešitev krize možna in verjetna, je bilo že s precejšnjo jasnostjo povedano v govoru, katerega je imel pred kratkim angleški premier Churchill v poslanski zbornici. Smodlaka je bil po prvi svetovni vojni delegat Dalmacije na mirovni konferenci. Nahajal se je v pokoju, ter je prevajal različne knjige, ko so Titove sile zasedle mesto, katero so iztrgale Nemcem iz rok. Split je izbral njega kot svojega najznameni- tejšega meščana, da preda mesto Titovim četam. Takrat je prišlo do tega. da je Tito imenoval dr. Smodlaka za svojega zunanjega ministra — bilo je to meseca septembra 1943. Krali Peter in premier Purič sta tudi v Londonu na posvetovanjih z angleškimi uradnimi krogi in morda tudi s Smodlako. j Dr. Smodlaka je znamenit ju-' goslovanski pravnik, rodom iz Splita, v Dalmaciji. Ustanovil je prvo agrarno stranko v Dalmaciji in njegov program za razdelitev zemlje med kmete je bil sprejet od prve jugoslovanske vlade leta 1918. On je najznamenitejši strokovnjak glede konstitucionalnega prava v Jugoslaviji. Bil je jugoslovanski poslanik v Vatikanu in v Španiji, predno je tam izbruhnila meščanska vojna. Borba zdravnikov proti socialnemu zdravstvu Ena najdražjih stvari v tej deželi je bolezen. Če težko oholiš, ali ako si potreben operacije, moraš na vsak način v banko, če le imaš kaj prihrankov v nji. Zdravstvo v Zed. državah je namreč'silno draga stvar in le Sogati fcfoii si ga lahko privoščijo v polni meri. Zvezna administracija že dol- znova mobilizirali za boj proti vsaki predlogi v kongresu, ki ima v načrtu javno zdravstvo. Na milijone družin ima tako majhne dohodke, da čim jI kak član stoli, mora poseči po vse svoje prihranke, da plača operacijo. Milijone ljudi, ki zagazijo v take bolezni, ki se Jih bi v po- da se z njim ravna kot se sploh postopa z ljudmi, ki so brez denarja. Zvezna vlada je v tej vojni smatrala, da ii bo mogoče spraviti v uveljavljenje zakon, ki hi zajamčil ubožnim družinam ceneno zdravstveno oskrbo. Vsa zdravniška . zbornica, s svojimi revijami vred. pa je na- velik odstotek fantov bil odklo njen vsled fizičnih defektov. In to vzlic temu, da se ponašamo^z najboljšim življenskim standardom na svetu. aliko rešili, če bi imeli socialno •dravstvo, namesto miloščinske bolnišnice. Niti ne" vedo, da zdravniki nasprotujejo javnemu zdravstvu edino vsled svojih koristi. Za bolnike jim ni. Nekoč Je bilo med zdravniki nekaj socialistov, ki so bili pionirji v propagiranju javnega zdravstva. Pa so pomrli In ni nikogar več na njihovo mesto. Vendar pa se ho moralo ljudstvo nekega dne v ta proglasiti četku lahko ozdravilo, mora hi-*o po raznih ovinkih propagira rati leta in leta zato, ker nimajo stopila proti' In vrh tega so se socializiranje zdravstva. V seda- denarja, da bi se zdravili. Ame- ustanovile še nove organizacije nji vojni je dognano, da je zelo riška bolnišnica, zdravnik in bolničarka so stvari, ki si jih delavska družina more privoščiti kvečjemu sa nekaj dni v letu. potem pa se prerivati s bolnikom s pomočjo., prijateljskega Pred to vojno smo imeli 108,« zdravnika, ako ga ima, ali pa t kracija." 000 zdravnikov v civilni službi, pomočjo kake zdravstvene usta- Ker v naši deželi kontrolira denarju pomenila stotine milijl Tisoče izmed njih jih je sedaj V nove sa ubožne. V obema sluča- tisk "privat^ enterprise", ljudje ne dolarjev... In pa zdravje za vojnem oddelku, ostali pa so se jema Je žrtev bolnik, ker čuti. nič nc vedo* koliko bofaikov bi ljudi. zdravnikov, vse s ciljem, da ubi- problem poglobiti in| jejo predloge za socialno zdrav- zdravstvo za prav tako javno u- ] stvo, češ, da so Američani naj- rtanovo, kakor je pošta, vodovod boli zdravi in zadovoljni, ako si in obramba dežele. Zdravniki ne dobe zdravnika po svoji volji, ne pa. da ga jim bi najela "biro- hodo, ko se privadijo, nič na škodi, ljudstvo pa bo imelo od jav-zdravstva korist, ki bo v nega Klubi JSZ sedaj v težkem položaju Član JSZ v Clevelandu nam v pismu omenja, da sta ondotna dva naša kluba vsled sedanjih razmer v zastoju. Smatra, da se morda le klub št. 1 v Chicagu giblje v stari živahnosti. Iz dopisov iz Bridgeporta, O., je razvidno, da je v resnici živahen klub št. 11 JSZ. V njemu razpravljajo člani iz naselbin ondotnega okraja o vsem in v tem klubu se navadno snujejo načrti za delo bodisi v katerikoli naši akciji v vzhodnem Ohiu. V Clevelandu in v Chicagu vrše te naloge posebne krajevne organizacije, ki so nastale za jugoslovanski relif, za Sons itd. Klub št. 1 je v njih zastopan s svojimi člani, toda svoje delo vrše pod drugimi firmami. Isto sc lahko reče o naših članih in somišljenikih v Detrcitu in drugje. Vsled znanih vziokov je iniciativa, kakršna je za te akcije včasi prihajala iz JSZ, bila drugje pod-vzeta: Zaradi vojnih razmer je delo naših klubov silno otežkočeno tudi na prosvetnem polju, na političnem polju pa jim je največja ovira polom gibanja, od katerega smo veliko pričakovali in se uka-nili v svojih nadah. Ampak to gibanje se bo obnovilo, ker ga zahteva zgodovinski razvoj. Tudi vojne bo konec in z njo vred raznih začasnih okcij/A naloge, kakršnim so posvečeni naši klubi, pa bodo ostale. Kjer je klub JSZ prenehal, tam je težko ustanoviti novega. Torej ohranimo te, ki jih imamo, čeprav je sedaj člane teško privabiti na seje, in četudi smo morali opustiti razne priredbe, pevske zbore in dramatiko. Delujemo pa lahko še vedno z usoehom za naš tisk, predvsem za Proletarca, in ko pride naš dan, bo tudi jibanje, ki ga ta list propagira in zastopa, znova zazarelo. Naše delo in boj je posvečeno bodočnosti! PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Ia4aj« Jn|«il«?tnib Dtlavib TUkovM Druib«, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan za celo leto $3.00; za pol leta $1.7$; aa četrt leu $1.00. Inozamatvo: aa celo leto $3.60; za pol leta $2.00. Vai rokopisi la ofkaai morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed erery Wedneaday by th« J ug osla v YVorkmen'a Publiahinf Co., Inc. Eatabliahed 1906. Editor_______ Bnaineaa Manager. ...............Prank Zaitz ----Charles Pogorele« SU1SGRIPTION RATBS: Jnited States: One Yemr $3.00; Siz Months $1.76; Three MoulUa $1.00. Foreiffn Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. L«wnd«le Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephones ROCKWELL 2864 V vojno w jjtk laliko miMvsaii. a iežko jc priti iz nje Ofenziva zavezniške diplomacije na Finsko, Bolgarijo, Madžarsko in Rumunijo, da se naj umaknejo iz vojne dokler je še čas, ni uspela. Niti ne pritisk na kvizlinške države, kot so n. pr. Slovaška, | Hrvatska in neposredno razne druge Hitlerjeve trdnjavice v Evropi. Finska je bila potegnjena v vojno kmalu po Hitlerjevem napadu na Poljsko zaradi tega, ker ji Rusija ni zaupala, pa je zahtevala od nje jamstev za svojo varnost. Te zahteve so bile vse na račun Finske, katerim se bi morda lahko izognila, ako bi se hotela v vnanji politiki osloniti ob Moskvo. Ko je Nemčija napadla Rusijo, se ji je Finska takoj pridružila in s tem napravila najusodnejšo zmoto. Sla je s Hitlerjem v veri, da bo Sovjetska Rusija razpadla pod nemškimi hordami in mu je v ta namen pomagala kolikor je mogla. V Helsinkih sedaj vedo. da so se zmotili. Nič jim ni všeč. da se je vojni tok zaobrnil drugače kot pa so oni pričakovali. Ob enem se zavedajo, da je položaj sedaj tak. ki zanje pomeni "biti ali ne biti". : u. t V svoji prvi vojni s Sovjetsko Rusijo so imeli Finci simpatije vsega sveta, čeprav so mnogi izmed demokratičnih krogov zatrjevali, da se gre v Moskvi edino za varnost Leningrada in Baltika, ne pa proti Finski. Izkazalo se je, da so bili v pravem. Finska je poražena, ni pa še zasedena, razen od "zaveznikov" Nemcev. V vojni vztraja, dokler bo Nemčija vztrajala. Finci so borci, teren jim je ugoden in Ruse sovražijo ne toliko zaradi Ru-sov, pač pa vsled carizma, pod katerim so trpeli in se mu izmed vseh ljudstev carjeve države najpogumnejše upirali. Sedaj so imele priložnost, da se umaknejo iz vojne. V to so r>e sami ponudili. Seveda, s povabili ameriške vlacfe. in z obetanji, da bodo sovjetski mirovni pogoji zanje jako zmerni. Tako je prišel odgovoren bivši finski državnik v Stockholm, da se posvetuje s sovjetsko ambasadorko Kolontajevo, ki je finskega rodu in na Finskem vzgojena. Ona je osebna Stalinova prijateljica, zato ji ni težko govoriti z njim kakor čuti in misli. Ko je dala svojemu tovarišu, bivšemu revolucionarju v bojih proti carizmu, pogoje sovjetske vlade, so se mu zdeli dobri in jih je finski vladi priporočil v sprejem. Niso ji bili všeč. Predložila jih je na tajni seji parlamentu in predlagala zavrnitev. Finsko ljudstvo vsled cenzure ni bilo o tem nič poučeno. Bralo je edino vladno propagando, a sovjetski radio pa si upa le malokdo poslušati. In radio aparati so tam zelo redka stvar in ob enem pod strogo policijsko kontrolo. Finski vladi je finska socialistična stranka lani priporočila, naj preneha z vojno. Letos spet. In potem še švedska socialistična stranka, nato ameriški državni department, in potem pa še stari švedski kralj Gustav. Seveda, priporočati je lahko. Ampak ko se udinjaš gospodarju in ti potem navezan nanj, moraš ostati z njim, pa naj pride karkoli. Tak je bil v minulih tednih položaj s finsko vlado. Taka kot je, je navezana na Hitlerjev tretji rajh. V slučaju, da ji bi bilo za mir, bi se morala odločiti zanj na parlamentaren način, ki na Finskem teoretično še prevladeva, to je, morala bi odstopiti, v novo vlado pa vstopiti taki ljudje, ki bi imeli zaupanje Rusije in bi dobili od nje čim ugodnejše pogoje. To, da je dala Moskva Finski prillčno dobre pogoje, smo že omenili. Ampak pogoji niso glavno. Najvažnejše je, kako bo zmagovita dežela ravnala s premagano— v tem slučaju Rusija s Finsko potem, ko bo na svetu mir. Finska je v vojni z Rusijo. Je zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Njen namen je Nemčiji pomagati razbiti Sovjetsko unijo. Na drugi strni pa je tako Anglija je s Finsko v vojni na papirju. Zed. države so z njo v prijateljstvu. Finski poslanik je priznan v Washingtonu in naš v finskem glavnem mestu. To stanje ne more ostati. Zato je naš državni tajnik Hull priporočil Finski, da se najlimakne iz vojne. Po njegovem mnenju so ruski pogoji zmerni in boljših bi pozneje ne mogla pričakovati. * 1 Pogajanja so bila javno zaključena, tajno se še nadaljujejo. Vpadi zavezniške diplomatične propagande v Bolgarijo se tudi niso obnesli. In ne v Rumunijo in Madžarsko. Se manj v Slovaško. Slednja — klerikalna kot je — edino želi, da jo bi zasedle ameriške katoliške'čete. torej nalašč izbrane v ta namen. Toda slovaškim kviz-Hngim je odzvonilo. Sovjetska armada je tam in čehoslovaška vlada je sklenila pogodbo z Moskvo, ne z Londonom in VVashing-tonom. To je diplomatična stvar, a ni ftigonetka Bolgarija, ki nI v vojni a Rusijo, je pa v vojni * Anglijo in Zed državami, se tudi noče "umakniti". Ko so se začeli v zavezniški javnosti čuti glasovi o umiku Madžarske, jim je storil konec Hitler vplivom družb premogovniških , vojne lahko odvrnili in imeli baronov in pomagali razbijati j blagostanje ter vzajemnost, nastavke in držati delavce v pod- j mesto gorje in pa vprašanje, ložništvu Te vrste "državna" | kaj bo po vojni, policija je rada izzivala premo- James H. Maurer je deloval garje "v nepostavna dejanja", za boljši svet nesebično na .edi-čim se je kje zaznalo, da se or- ; no pravilnem temelju, to je, za ganizirajo v unijo. Ko so koga socializem.* Njegovo delo nc izmed rudarjev izvabili, ali na- i umre. Anton Zornik. jeli v spoprijem, so pa začeli . - tepsti vse od kraja U > AMERIŠKI TISK Sele po zaslugi governerja Q JUGOSLAVIJI ' Pinehota so "kozaki" ' izgubili Vsakdo, ki želi dobiti jasno svojo vlogo. Maurer je prišel na pozorišče tudi v stavki 1. 1922. Spomi-' njam se, ko nam je govoril v Uniontownu, Pa. Se sedaj mi zvene njegove besede, ko je delavce klical v vztrajnost in ob ' enem jih učil, kako se lahko iz- sliko o mišljenju ameriške javnosti v pogledu zunanjih vprašanj, najprej seže po pamfletih in buletinih, katere izdaja For eign Policy Association. Ta u-stanova zavzema izrecno mesto v ameriškem javnem življenju nebe krivic, če se poslužijo po- Njeno naziranje in mtfljenje se litičnega polja. Takrat je bil Muarer še korenjak. L -1924 — torej dve leti po- smatra kot merodajno v inozemskih krogih. Ugled in protiutež te ustanove je razviden i/ . , nedavnega incidenta, kateri je zneje. sem se srečal z njim na .. • . . JlVliCTuSr^..... J is. j*™ izzval precej komentiranja JAPONCI NA MAR6ALSKEM OTOČJU dobesedno Iztrebljenj iz lisičjih lukenj. Ameriški topničarji so posrečeno zadeli v njihov brlog in eksplozija jih je pometala ven kot priča gornja slika. S. SN0Y 0 TAKTIKI MOSKVE, PREPIRIH IN O SOCIALIZMU Bridgeport, O. — V dopisu v Proletarcu z dne 15. marca sem omenil konfuzne polemike o tekočih dogodkih in vprašal, na naslov urednika, katera razlaga o socializmu pravzaprav je pravilna. Dopisi te vrste se pojav-Ijajo v raznih listih, ne samo od drugih ljudi, pač pa tudi od takih, ki spadajo v stranko ali v JSZ, ali pa se saj štejejo za pristaše socializma in s tem za so-druge v delavskem gibanju. • Eni svoje argumente podpirajo s trditvijo, da vse na svetu se spreminja, kar je resnica. Ampak tu se gre največ zaradi akcij in korakov v njih, ki se jih sedaj podvzema Na primer v Rusiji. , njihni hrabrosti resnično izve- jo ves svet v nove pogube, delo. V teh pretresanjih se je med Ampak moje vprašanje na u- nami veliko omenjalo SANS. redni ka tega lista se je tikalo* Naloga te organizacije je delati če je pač toliko različnih mnenj, M osvoboditev Slovenije, da bo kateri socializem je pravi? Je demokratična in dobila pravice, ta: Socializem je še vedno cilj ki gredo narodom. V ta namen svobode in demokracije onih, delujemo kolektivno. Prirejamo me4 katere spadata Thomas in shode in zabave. Moje geslo je, DELAJMO za stvar, vsi s ciljem, d? se pribori narodu politično pravičnost in gospodarsko zaščito. Ampak koliko prepirov je že bilo radi tega, a priznam, da je Garden. kar je razvidno iz njunih razprav, in mislim, da tudi urednik Proletarca. Ne mislim s tem nikogar zaliti in ne z njim polemizirati. ampak nekaj dopisov — ne v .. ,, ,,,,.,«_ . Proletarcu - bral sem jih dru- biJB° v na'vcc sluc^lh [es treba gje. pa so bili v razlaganju so- • "M0™0 n*ftoP>u Osebno proti cializma takšni, da se križajo z posameznikom in strujam. ki so obstoječimi načeli, čeprav se pi- razf>r To se Pre™8a- sci smatrajo za pristaše socia- Mo'a skromna zelja je. da se lizma teh sporov ne bi zaneslo se v . ' , ti ... , druge ustanove. Razprave so N. pr koliko smo pisali proti ^ dobre A y -ih mora fašizmu! Koliko socialistov je, na-elo sl ti in de_ bilo mučenih »n ubitih vsled makrac4ja Kjer lega ni, je mo_ delavski konferenci za politično akcijo v Pa., na kateri smo podprli kandidaturo wisconsinske-ga senatorja progresivca LaFol-letta za predsednika Zed. držav na neodvisnKlisti, oziroma na socialističnem tiketu, ker je o-menjenega kandidata sprejela za svojega tudi socialistična stranka Od takrat sem ga na socialističnih konvencijah in raznih drugih delavskih konferencah še velikokrat srečal, skozi do leta 1932, ko je bil kandidat za podpredsednika Zed držav na tiketu soc. stranke. Na en tak kampanjski shod smo ga povabili tudi v VVest-moreland Co., na Manor, Pa. S. Maurer je bil 16 let predsednik Pennsylvanske delavske federacije. S to svojo važno pozicijo je veliko vplival na penn-sylvansko legislaturo in njegova zasluga je, da je sprejela za delavstvo precej dobrih zako- ameriških časopisih. Predzadnji dvamesečni Foreign Policy Rc-port, napisan po Haydenu, je bil posvečen Vatikanu in takozvan liaydenov Report se smatra v Ameriki kot najstvarnejša analiza o tem predmetu. Črpajor svoj materijal iz tega pamf leta. je "Izvestja" v Moskvi priobčila članek o.vlogi papeža v tej vojni in to je izzvalo precej viharno senzacijo po svetu "Iz-vestija" je citirala Foreign Poli-cy, da dokaže in prikaže pro-fašistično politiko Vatikana, ker njeni uredniki dobro vedo. da so podatki Foreign Policy nepristranski. Sedaj Foreign Policy prihaja na svetlo s pamfletom o Jugoslaviji. Zadnji dvamesečni "report" ima naslov "The Stuggle for Jugoslavia". Avtorica tega pamf leta je ga. W. Hadsel. ki analizira v vseh potankostih jugoslovansko vprašanje, katero se je dozdaj zdelo tako zelo za nov. marsikako predlogo pa je motano večini ameriškega ljud Maurer preprečil v sprejem, če stva p0čenši z udejstvovanjeni je bila nasprotna ljudskim interesom in unijam.. Tudi zakoni za odškodnine poškodovanim delavcem in ra jugoslovanske ideje in vzpostav-ljenjem jugoslovanske države ga. Hadsel dalje poda kratko zgodovino Jugoslavije in pri- V Prosveti z dne 28 feb. je N^*® prepričanja. recimo v! raU ubiu nastane zasloj ' lini 1 II ' IC nlrsi in rlnlf>,rrlro m ncu 1 na prvi strani novica, kako je voditelj soc. stranke Norman Thomas kritiziral v Chicagu pred člani kluba eksekutivnih uradnikov politiko Roosevelto-ve administracije, "katero mu diktirata Moskva in Londoi^ ne pa ameriško ljudstvo/" Izvajal je, glasom istega poročila v Prosveti, da "Rooseveltova administracija gladi pot tretji svetovni vojni z balkaniziranjem Evrope po instrukcijah, ki jih dobiva iz Moskve in Loodona." In da po teh navodilih pomaga v ambicijah angleškega imperija, Holandski itd., da si obvarujejo svoje imperialistične pridobitve. Poročilo pravi, da taka politika i Roosevelt o ve administracije) ne vodi v svobodo ali demokracijo, pač pa gladi le pot Stalinu, da postane diktator Evrope in Azije. Italiji! Kako je delavska masa v Italiji delovala, da se bi odstranilo Badoglio, ki je bil fašist prvega reda in tudi sedaj ni postal jagnje. Koliko naših bratov in sefter v domovini je postalo žrtev armade in druge fašistične drhali, kateri je bil on glavni poveljnik? In dne 13. marca pa je radio oznanil, da je Stalinova vlada priznala Badoglijevo vlado in da je v tem prekosila Anglijo in Ameriko. Državni tajnik Hull je dne 17. marca izrazil, da je isto storila ne da bi se o tem kaj posvetovala z ameriško vlado. Radio -komentator Raymond Grant Swing, ki je v prilog Jugoslavije in Rusije rekel že mnogo dobrih besed, je to priznanje Moskve dslovlje. In če bi bilo po socialističnih njegov sistem< njegove ambicije, in poraziti vse drugo potem ne n_ zdo gl ^ Maurer prizadeval [j^zorih, nam ne bi bilo treba bo več tako težavno kot pa v zavezniški diplomaciji na papirju predstavjtj javnosti v razume-f vsakih nekoliko let v vojn6.11- sedaj izgleda. Zaupajmo ljudstvu, dajmo mu svobodo izražanja vanje kaj da so "pennsylvanski sti, ki sedaj tako zabavliajo čez in odločanja o svoji usodi. Le na »rln ho zmaga ^^"jjjjj^frMjil^jL,^„ kozy||nl "state 1 K žala oblast v svojih rokah in katera hoče danes potom Mihajlo-viča zopet podjarmiti in spraviti pod svojo oblast narode Jugoslavije. Slednji južno-slovanski Ame-rikanec bi moral kupiti čimveč-je število tega pamfleta in ga razdati med svoje vplivne ameriške prijatelje, predvsem novinarjem, radio-komentatorjem in drugim. Pamflet. ki stano 2ž> centov, se naroča pri: Foreign Policy Association. 22 East 38th St., New York City Drugi doprinos k razčiščevanju jugoslovanskega vprašanja je članek. "The Saga of Yuu»-slavia", kateri je izšel v aprilski izdaji ameriške publikacije Tlu* Protestant. Ta članek tudi ob kratkem podaje ozadje jugoslovanskega odpora in spisal ga jc bivši urednik "Jugoslovanskega Ameriškega Glasnika" v San Franciscu in sedanji načelnik tiska v uradu Združenega odbora, A. Rizov. — ZOJSA Organizacija, krhoče kaj doseči, mora priznati tudi delo, nc se ukvarjati samo z debatiranjem. Ako ste prejeli opomin, da v.i n je naročnina potekla, prosimo, eb novite jo čimprej! Tole mi ne gre v glavo? Kako je takoivani demokraciji mogoče usHjevati narodom ohromeli monarhizem, to mi ni POVESTNI DEL BOGOMIR MAGAJNA: Drama v vagonu gledališče, družica, če hočeš denarja, veliko denarja.'* Posluša Zala, komaj razume. (Konec.) Zala je položila dete v zibel, /bito iz desk od zaboja in bliža se sedaj počasi, počasi ležišču. Hipoma se ovije možu okrog | smehom in odhiti naprej, vratu. Gledata se v oči in čudno- žalostna sreča sije obema v pogledih. Smeje se Sime, smeje glasno, da je slišati v celo prečudno se- lišče, "Aha, dela išče tvoja rožica? O, vedel sem. Le verjemi, da sem vedel: Kar mora priti, naj pride! Le verjemi, dobila bo in dobil boš ti — denarja, veliko Dekle se nasmehne z drobnim denarja, ha. ha! Saj si poznal Ti- Po mestu je hodila Zala — oj - od jutra v opoldne in iz poldneva v peto uro. Toplo so ji prosile oči in v teh pogledih, čudno lepih, z leskom, ki je bil kot molitev^ Je š Ijtlo upanje — oj od jutra do poldneva in v večer. Sla je skozi tovarne, trgovine. kinopodjetja in skozi modne salone. Prijazni, do neskončnosti prijazni so ljudje Na ustnicah jim leži sladka beseda in v pogledih usmiljenje. Niso hudobni ti ljudje, celo prijateljski po-kimajo z glavo, le kruha ne dajo. dasi je njen mož obupal, dasi kriči dete po kruhu in mleku. Grdo je." pravijo ljudje, da je vas mož obupal in goni ženo po mestu, dasi je sam mlad. Oj, hodila je Zala po mestu od jutra v večer. Zarisala se ji je trudnost v oči. ki trepečejo na jok, ustni-ce — oj te ustnice — rdečica zginja z njih in svetlomodre žilice je videti pod sluznico. V globinah tam za čelom, tam pod senčnicami šumi, šumi nekaj in skozi dušo trepečejo sence, kot da hočejo priklicati nezavest. Oi — kot volk-glad je črna senca v možganih . . . "Noč!" "Oj Zala. denarja, veliko denarja .. Vriska godba tango parisien, blazni black botom in petje: Va-lencia, Valencia. Va-len-ciaaa ... Strah se plazi skozi dušo. Vsa duša je v vagonu. Vlagaaa, mco — mojo drago hčerko — pa je bila vojska , veš, takrat. Bum, bum, so delali kanoni; 4 bum, bum" je prepevalo v mojem želodcu na fronti; žena Tina in hčerka Tinica pa sta stradali doma. o, prav takrat, ko sem jima pisal, naj pošljeta zavoj s kruhom in sirom, je šla. In je šla glaaad, deeteee .. Oj, Zala. de- Tinica _ saj si j0 poZnai? Kot narja, veliko denarja in svilena ^^ je biIa srčkana in lepe zibelka in jezero v jarku^beli fSO ^ bUe oči kot ^ lvoje žene j labodl \ ) Zale, da. da' Sedaj je pa ni vt dušo Beže, beže slike skozi dUšo in v globinah za čelom in pred sen-:i šumi nezavest. .. "Denarja, veliko denarja . . ." Polblaznost lega Zali v oči in la ustnice smeh. čudnolep, ču-Inovabljiv, sladak kot med. oj, cot med in zobje leskečejo v žar-licah in roka je samohotno potegnila bluzo z rame, da se vidi '«oža, vsa lepa. bela in modre žilice si jo pod njo. Premakne se Zala in gre naprej skozi hrup. se rije med gnječo, študenti se režijo za njo, Zala pa kriči, kriči s pogledi . . . Puf, kot da bi veter popihal in ni je bilo več. Med dvema griči spi in niti ro- j žic ni na njenen. rfrobu. In tvoja žena Zala ... Fej, grdo govorim Pijan sera, Peter, in iz lastne ža- j losti govorim. Pravim ti pa raje nož kot ono bolezen. Tina, moja stara mi je brinjevca poslala. Pij. sodrug. da ti bo toplo v srcu!^ Par teh idej ,ki jih je imela socialistična stranka dolgo let v programu, je, v skromni obliki, njak in dovzeten za socialistične nauke. Tak je ostal vseskozi, zato čislam njegovo vztraj- GOSPOOINJE V RF.RIJNT ro si morale oajti vsled porušenih sta iiovanj sasilne peči kjerkoli. Cnako restavracije. Gornja slika prikatujc kuhinjo neke restavracije v Berlinu, kolikor jo je še ostalo po bombardiranju. | uveljavil "new deal" in delav- nost v prepričanju. Je na pravi j cem zelo ugajajo. Postale so po- poti. Čestitam mu in želim, da bi I pularne, da si jih niti največji imel veliko posnemavah ev. i reakcionarji ne upajo razvelja- Antoll nr< ,ant. j viti, namreč starostno in brez-__ poselno zavarovanje. V zadnji j krizi so bila javna dela edina Seja podružnice Št 1 jH.moč Ea milijone brczposel- SANSq jn 34 jp0ss Vsi ti in drugi problemi bodo ZO Detroit in okolico po vojni izbruhnili na dan še v j y nedeljo 2 ,u imamo S(„ večji meri. Neka stranka jih bo, jo ofa 2 ,dnc v slovenske,n morala ukljufiti v svoj pro- narodnem dce- Prazn' nosti Bil je predsednik gl. po- šo rjavo leži v tujini med dvemi do dna • tstmc* so mu skn' rotnega odseka SNPJ in pozne- griči in mesto, ki ji je cepilo srkale smrt' je njen podpredsednik. V tukaj-gnusno bolezen, lezi pred ruio. ^ oceh lcai pijana blaznost j^11 žnjih naselbinah je tista leta 11- Ne — o Zali pa nisi mislil prav «leJ na vratih stoJe lU5te stanavljal društva SNPJ, socia-— Sime! Poginila bi ona raje 1 ki s0 takc- kot J,h Je Imela Tl': list kot bi šla. n,ca Gleda, gleda Peter gleda v Zalo, v beli kruh. v beli sir. ki Rad bi agitiral za Proletarca. ne pole: Frank Tehovnik $7; a sem v tem kraju edini Slove- Mary Knez $13; Lia Menton nec. Tudi daleč naokrog ni slo- $18.50. Na seji nabrano $28, venskih ljudi. Torej mi je v skupno $66 50. - kampanji za lisoč navih naroč-| y upravni urad v Chicagu se nikov, kateri želim popolen us- je poslalo v marcu $10(T-- ! peh, v novimi naročninami ne- Rdor še n| y letu 1944 prispe_ mogoče pomagati. Ako pa bi zi- vaJ ničesar naj ne bi da je vel med našimi ljudmi, bi pa prav gotovo agitiral med njimi. Priporočam vsem, da se potrudijo, ako le imajo priložnost, jaz pa bora gmotno pomagal. Pozdrav čitateljem, P°sebno! ju Ohio pa Nacetu Zlembegerju v Pi- treba tudi gmotno pomoč, da dosežemo veliki cilj, ki ga imamo in izpolnimo obljubo, dano našemu narodu na prvem slovenskem kongresu v Clevelan- Smo v času, W zahteva jasne ne ney Forku, O. Včasi sva živela ... . skupaj še v prejšnji Avstriji na *lav* in4 v^lka sn;a kl SC Zgornjem Štajerskem, v Leob- strašijo truda, ne zrtev m so ve- nu leta 1806 7. _ dno pripravljena blažiti bo! in O res ga ljubi Zala In ljubi dete z vsako žilico svojega srca. orav misli Peter in vendar ne ve Peter, da se ona žrtvuje prav radi ljubezni, te ljubezni do njega in otroka. Splazil se je v kot. V vagonu je noč. Peter se pogreza v temo, temo, z mislijo na dno v strašno "Poslala mi je žena iz Slove- mrzlo temo. Na dnu. čisto tam ni je flaši' dve, oj 'flaiš' dve. Kot ogenj je žganje. Greje srce in pesmi poraja. Eno sem popil, drugo imej ti. da Zali in sebi po-greješ dušo. Ni prijetno v naših palačah. Hej Peter, podkuri srce v povračilo zgubljenemu delu, upanju, veselju! Pij, Peter, kajti neskončno lepa je samoprevara. Kje pa imaš Zalo, ženkico svojo prelepo? Saj je bila navadno v tem času v palači. Kje imaš ženkico. Peter?" "Bedast sem bil in sem ji pustil. da poišče to, kar meni ni bilo mogoče.' na vlažnem podu mu je misel ne vesela in grda kot kača. In vendar ima Zala oči, kot jih je imela Tinica. Spolzka kot kača je misel in glei, oči mu veže na steklenico z žganjem. "Prodam jo steklenico." se 1 spomni Peter .. . dvajset dinar- j jev . ." "Pij," mu vriska kača v srce. ga ima v naročju. Gleda tudi Zala v njega,, gleda tiho. ljubeče ustnice ji trepetajo komaj vidno. Se otroku se širijo usteca v smeh. le Peter gleda, gleda pijano. blazno in se bliža počasi, počasi .... ične klube in zadružne prodajalne. ter z vnemo, podpiral sploh vse napredne delavske stvari. Zadnjih 15 ali 20 let ni bil več* aktiven in se ni strinjal s stvarmi, za katere je včasih delal s tako vnemo, niti jih ni maral več pod pirati, dasi nam jih je včasih tako priporočal. Kljub temu jma 1 precejšnje Po tistem se nisva večTSela^mtt«ul1 * " Nace je bil že takrat napred-' Lia Menton, tajnica. naselbinah slovenskih rudarjev v Kansasu in za delo zasluži časten spomin. • zasluge za tisto napredno živ- Zala se zdrzne. V svetlobi pe- j lje • ki JC prcd ieti vrvelo v trolejke se ji spreminja obraz, kot da se mu bliža smrt z dolgim koščenim prstom. Voščenobled je obraz .... Mož gleda, gleda, spoznava . . . ' Kje si dobila to, a?" Zala stopi k njemu. "Večerjali bomo. Dvigni malega iz zibelke!' "Kje si dobila to. a*" Zala se smeje drobno, drobne URAD OKRAJNEGA KLERKA OKRAJA C00K, ILLINOIS DRŽAVA ILLINOIS OKRAJ COOK ss, "Samo malo," odgovarja pe. m mu zre nepremično v 001. t "Majski glas je sedaj edina slovenska revija, ki je urejevana v korist delavskega socialističnega gibanja. Letošnja izdaja Majskega glasa bo posvečena JOŽETU ZAVERTNIKU. Petnajst let ho minilo, od kar jc umrl. A njegovo delo živi, ; in to ho pričal ta Majski glas! NAROČITE GA ČIMVEČ IZVODOV 9 Cena za POSAMEZEN IZVOD \e 35c. Za večja naročila so cene sledeče: :; 25 H) i/tisov 15 i/tisov iztisov m iztisov I 3.30 4.80 7.75 10.50 50 iztisiov 75 iztisov 100 iztisov 250 iztisov $14.50 21.00 27.00 . 65.00 l'osljitr naročilo ko hitro mofgorp! Sodelujmo vsi, da bo Imel ta MAJSKI GLAS večjo cirkulacijo kot katerikoli prejšnji! Naročila pošljite na sledeči naslov: PROLETAREC Lownda1e Ave CHICAGO.23, ILL M 11 MM..................1111.......... ter in pije. pije. V sestradano telo lega toplota in greje kri, rdečo kri. "Se malo. še malo!" Sedi Peter na postelji in bulji v steklenico. Do polovice je prazna steklenica. "In vendar so njene oči kot pogled Tinice," pravi žganje, ki drvi skozi kri, skozi dušo. "Službe ni našla. Ob sedmih so zaprti prostori. Vrniti bi se morala. Noč je. Devet je ura, devet... devet... Da, vrniti bi se morala. Zala, Zala, Zala, ha. ha; hlebec kruha in sir! Poginemo raje. Ne boš se udala žena ljubiš me. ljubiš dete . . . "Dete!" "Dete!" Peter se zdrzne, vsta-ia. prižiga luč. Otrok sedi v zibelki in nemo strmi s širokim pogledom v steklenico, ki jo drži oče v rokah. Peter se strese po vsem telesu. V žganju je pozabil. da ni sam v vagonu. Otrok strmi, strmi v steklenico. "Hočeš piti, zakriči oče!" " "Mleka, atek! Kje je mamica? Mleka, atek!" Peter gleda v blodni pijanosti na sina. Srce se mu trga na dvoje. "K|e je mamica, atek!" "Mali, mali, ni mogoče, da bi šla na ... Pa saj otrok ne razume tega ... "Daj mleka!" "Omamim ga," si misli Peter. "Zaspal bo in pozabil na glad " Dvigne steklenico in se bliža počasi, počasi ležišču. V otrokovih očeh leži strah radi nenavadnega očetovega obraza, upanje na mleko premaga strah. Mali rokici se oklepata zelene steklenice, usteca se vsesajo v vrat, oče privzdigne dno. otrok spači obrazek, se duši, duši, oči so polne solz. Ni mleko, mali, pa le pij, da boš lahko zaspal," prigovarja Kje si dobila to, a? "Pst, dragi moj! Na vratih je stal volk-glad. Ubila sem volka,, ubila sem glad! Hočeš denarja, ha. ha, sezi z roko v žep — denarja, veliko denarja." "Vlačuga!" Zala se mu smeje, smeje v oči. Lahna rdečica se ji vrača v lica in smeje se. smeje njemu, naravnost v oči in smeje se še, ko se ji njegove dlani oklepajo vratu, smeje se smeje velika, nepre-magljiva. Mimo drvi brzovlak in tisočero isker plava v vagon. Enajsta ura v noči. Mali vpije v ^rozi. Zala se smeje, smeje in izginja v višavo, v neskončnost za klicem v lepše dne. za klicem v odrešenje. Kazne društvene veselice in 'domače" zabave so skoro popolnoma- prenehale. "Piva ni mogoče dobiti!" poudarja odbor. Za prigrizek ni težko, saj večinoma povsod koljejo doma Gla*om določb, ki jih določa naredita člena 7. od-lelek 18. v zakoniku za primarne volitve v državi Illinois, potrjujem, da bo barva papirja, ki se bo rabil za primarne glasovnice nanašajočih se strank v in še po večkrat. X'ese\ica brez ! pri mamili volitvah, ki se bodo vršile v okraju Cook, jestvin bi še nekako šla. ampak j izven mest Berwyn, (Jiieago, ( .hirajo Heights in Har- vev, v mestu Cieero in v vaseh Elmnood Park, Morton Grove, Skokie, Summit in Stiekney, v torek dne 11. aprila 1944, bo kakor sledi: priredi veselico brez pijače! Kot krst brez otroka. Sicer pa, kako boš izvabil dolar od udeležencev. ce niso nekoliko "okajeni0" In brez tega pa ni uspeha za blagajno. Zmagovite ruske armade prodirajo naprej. Marsikoga izmed "višje" družbe, ki je upal. da tudi po tej vojni ostane vse po starem, obhaja zona. Kaj bo če ruske armade prej zasedejo centralne države kot pridejo tja ostali zavezniki? Te vrste skrbi se da razbrati med vrsticami v dnevnem časopisju. Mahajo s patriotično zastavo in kriče za zmago nad Hitlerjevimi hordami, na drugi ZA DEMOKRATSKO STRANKO ZA REPUBLIKANSKO STRANKO - - ZELENA RJAVKASTA | strani pa . . . sam bog nas varuj, Drugi dan so dali malega v si- saj to pomaga le boljševikom . . rotišče. očeta pa zaprli. Z ozirora * •ia olajšlvalne okolščine je dobil \ dopisih, iz katerih se naj okrajni klerk, okraja (look, Illinois SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLAŠATE ' S SMERNICAMI PROLETARCA U Kaj pa naši soc. klubi? Mrtvilo je vsepovsod Izredne razmere so potisnile vse prejšnje]* stvari na stran. Stranka je raz- • bita in v javnosti malokdo piše ali izgovarja to ime. In če omeniš socializem, ponavadi naletiš na pomilovalen posmeh — med | bedaki. Ne razumejo, da ime samo na sebi ne pomeni nič, temveč ideje, katere propagira. Te ideje se pa ne da spraviti s j{ sveta So še vedno tukai. So ži- ~ potreba, ki kliče po rešitvi do- MltOI ITi: KVIH.O MY NATIVE LAND ki jo je spisal Louis Adamič IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik »» va me- kler imamo na eni strani i /dne delavce in na drugi strani pa lastnike tovarn, rovov, maši-nerije ter proizvodnih in prometnih sredstev. Naslovite t PROLETARE4 2301 S. Lowndole Avenue CHICAGO 23, ILL * Proletarec, March 2», 1944 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE - KOMENTARJI Sovjetski režim ima v Zed. državah mnogo sovražnikov. Velika večina ameriških listov piše hujskajoče o njemu. Chicago Tribune je nedavno z zgražanjem poročala, da je bilo devet milijonov Ukrajincev deportiranih v Sibirijo in da je Stalin zadušil uporniško gibanje z jetni-škimi tabori in deportacijami. Iznebil se je s temi sredstvi 18 milijonov ljudi. Tribuna pravi, da je dobila te podatke z verodostojnega angleškega vladnega vira. Čudno bi bilo. če bi Stalin ne imel nikakršne opozicije. Toda če sodimo po dogodkih na vzhodni fronti, je Sovjetska unija jako enotna. Na nji se nič ne pozna, da je med ljudstvom vretje proti njemu. A ameriški in angleški toriji, francoski in drugi, žele, da bi bilo. Ameriški komunisti so svojo linijo glede Italije spremenili brez vsakega truda. Napadali so Emanuela in Badoglija do trenutka. ko ju je Moskva priznala. Sedaj pa zadevo takole tolmačijo: Zaveznikom je za enotnost. Rusija ni za Emanuela, ne za Badoglija. toda protežirata ju ameriška in angleška vlada. Posebno slednja. In samo ameriška in angleška armada sta v Italiji. Rusiji ni preoostajalo drugega kot to dejstvo priznati v interesu sloge in to je storila. Na vprašanja, kako to. da se sedaj ame- r^kl nrjiHnilfi izgo- varjajo, da je bila Rusija prva. ki ju je priznala, pojasnujejo, da je to "politika". Anglija in Amerika sta dali mandat Emanuelu in Badogliju, da Italijo izpeljeta iz fašizma. In kadar plavimo temu "politika" je zares to, za kakršno se je tolmači v tej deželi. Father Coughlin skuša priti nazaj v radio, pod masko 'svobode govora", a zaenkrat se mora zadovoljiti le s političnimi pridigami v svoji cerkvi in pa na shodihv na katerih nastopa. Pravi, da njegova borba ni proti Židom, ne zoper kako deželo, pač pa edino proti "komunizmu". Njemu je komunizem delavsko gibanje in Rusija. "Hitlerja jc Bog ustvaril, kakor vsakega drugega človeka. Vsi so narejeni po božji podobi." In temu božjemu človeku preti poguba od komunizma. Coughlin je izredno sposoben demagog. Roosevelta sovraži, a Hitler pa mu je "po božji podobi ustvarjeno bitje". Chicago Sun citira "fathra" Coughlina, da je v eni svojih nedavnih pridig dejal med drugim, da Francija in Italija ne bosta nikdar komunistični, ker spadata materi cerkvi. In naši vojaki, ko sc vrnejo, pa naj zahtevajo "krščanski mir". Odpravijo naj birokracijo (Rooseveltov režim) in pa "boljševizmu" se naj zavije vrat. Torej vrnimo se v stari svet, da na njemu popravimo ceste v novo vojno. Coughlin sicer ne pridiga tega s temi besedami, ali to, kar počne, je fašizem pod masko krščanstva; je hujskanje v novo vojno (proti Rusiji) pod gesli za sklenitev "krščanskega miru." Joseph Snoy razpravlja v tej številki o stališču Normana Tho-masa napram sovjetski vladi in za en vir navaja vest v Prosveti z dne 28. feb. na 1. strani, ki je bila objavljena z naslovom "Thomas kritizira Roosevelta". Tisto poročilo je bilo bržkone povzeto iz čikaške Tribune, ki Thomasa rada omeni vselej, kadar kje udriha po Rooseveltu in pa po Stalinu in Churchillu. Ko je bil Thomas kandidat za predsednika soc. stranke na socialistični listi, ga je Chicago Tribune, z drugimi sličnimi listi mul-timilijonarske kaste, ignorirala. Njegovih socialističnih shodov ni omenjala, ne njegovih govorov. A ko pa je Thomas začel s propagando proti Rooseveltu, v kateri je dokazoval, da nas bo zapeljal v vojno, ga je McCor-mickov tisk jako pogosto omenjal in hvalil. Socialističnih shodov je seda i zelo malo. So čezdalje bolj red-1 ki. Ko se spet pojavijo Debsi. ! Hillquitti. Bergerji, Oneali in ! Maurerji, pa jih bomo zopet imeli. Thomas nastopa največ kot povabljen predavatelj v raz-nihJtlubih^Ta, ko ga omenja s. JAPONCI NA GORNJI SLIKI so mislili napraviti po savsetju od ameriških čti hara-kiri. a so se premislili in se udaU. f redno so se nameravali osmrtiti, so si uničili svojo obleko, da ne bi prišle našim četam v roke nikake japonske skrivnosti. Naloženi so bili na ladjo na Maršalih na južnem Pacifiku in odpeljani v ameriški jetnlški tabor. Snoy v tem dopisu, je povsem kapitalistična ustanova. Te vrste klubi plačajo povabljenemu govorniku za predavanje od $50 in več za kakih 15 minut govora. Če je govornik posebno slovit, mu dajo več časa in plačajo ga s stotaki, namesto z dolarji. Moje mnenje je, da bi Thomas storil veliko boljše, če bi agitiral več za socializem, pa bi ga Chicago Trbiune, ki je ultra reak-, cionaren list, nehala citirati. Napadati Stalina je med ameriško reakcijo v modi. toda tega ne počno v interesu demokracije, kar razumni demokratični krogi dobro vedo. Chicago Tribuna z dne 18. marca ima skoro celo kolono poročila iz New Yorka o izjavi tajnika soc.stranke Harryja Fleish-mana proti ruskemu priznanju kralja Emanuela in Badoglije. A razumen čitatelj ve: Tribuna je proti "komunizmu" v Italiji in ves njen multimilijonarski čas-niški štab po svetu ima nalogo delovati za tako politiko, ki naj Sovjetsko unijo privede v propast in kapitalizem v zmago. Kapitalistični tisk pa je tako mogočen, in denar tako mamljiv, da so ljudstva zbegana in ne vedo pri čem da so. Rusija igra v tej svetovni drami vlogo edino sebi v korist, kar se v Proletarcu zmerom poudarja. Kapitalizem se je boji, a ker je Anglija in A- merika v vojni s Hitlerjem, si ♦ kapitalizem) ne more pomagati, da je prišel z Rusijo v zvezo. Je to sila čudno naključje: Država, ki je ustanovljena pod imenom USSR v namenu, da odpravi kapitalizem po svetu, je v zvezi z dvema glavnima stebroma kapitalizma Tako se je dogodilo. Thomas, sta si vnanjo politiko sovjetske vlade prilično slično privoščila. Podpredsednik Zed držav Henry Wallace je McCor-micka označil v enem svojih nedavnih shodov za "fašista *. A- ' PirteSr« ^ Oa ^»Jteaj aTr eba dvigniti. skaljena in bo taka do novem berskih volitev. Kakšna pa bo Prideš v družbo, ki ti morda ni potem, to ameriških volilcev všeč. a moraš ostati v nji, če no- j malo skrbi, ker ne znajo politi-češ biti tepen. čno misliti. Težke sence pa lega- McCormickova družba ni proti Emanuelu in Badogliji, torej čemu je poslala v ameriški dnevni tisk "special" poročilo o izjavi eksekutive socialistične stranke proti njima? Mar zato, ker ju podpirata ameriška in an- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV(IC) JE "TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Združen« država (iivm Chieaga) in Kanado $6.00 na Ictoi $3.00 sa pol leta{ $1.50 sa četrt leta; sa Chicago in Cicero $7.50 sa celo letof $3.75 sa pol Ut*| sa inosemitvo $fe.OO. I Naslov zo list in tajništvo je: I 24».»7 Ku. Lanndnle Aienue I Chiratfo 23, llliiioi« gleska vlada? Ne. pač pa iz raz-loga. ker ju je Stalin priznal za ustavni režim. Storil je napak, to je jasno. A tudi Fleishmanova izvajanja so zidana na napačni podlagi. Ce bi bila zidana na socialističnem temelju, bi .mu je McCormick ne bil pohvalil. Socialisti, ki so pozabili na or-ganizatorično delo in se gnavijo zgolj s Stalinom in Rusijo, niso delavskemu gibanju v nobeno korist. Pečati se z Rusijo jc kajpada lagfje kot pa iti med delavce v Zed. državah in jih učiti socializma. Socialdemokrati v New Yor-ku se tudi oglašajo za socialiste, s povdarkom, da so za demokratični socializem. O Normanu Thomasu imajo zelo nelaskavo mnenje in enako on o njih. Zato pa bo treba to razdobje struj preboleti. Obnovno socialistično gibanje ber nastalo brez teh dveh struj. Norman Thomas. ki se je v ameriški javnosti uveljavil kot socialist, je izboren kritik. Njegovi članki v Callu so interesan-tni. V svojih predavanjih spušča na zavezniške vlade žgoče pšice. Nesreča z njim je, da se ni mogel uveljaviti v unijah in s tem rried delavstvom. Earl Browder je imel v tem oziru veliko več sreče in uspeha, čeprav je uporabljal vseskozi samo oportuni-stično politiko in kolovratil po kominterninih linijah. Daily Worker je nedavno ostro prijel podpredsednika Wallecea. češ, da na svojih shodih preveč udriha po "ekonomskih rojali-stih" z Wall Streeta Glasilo jo vsled te ljute politične brozge in negotovosti v ameriški politiki na London in Moskvo in na druge dežele. Kajti naj zmaga v Zed. državah letošnjega novembra kdorkoli, ta dežela bo imela v bodočem svetu sila važno in v marisčem odločujočo besedo. La Parola v Nevv Vorku je pri^ občila fascimile letaka, ki je krožil v južni Italiji z očitki zaveznikom, da svoje štiri svobod-ščine napačno izvajajo, oziroma, da so pozabili nanje. Vendar pa Italijani vzlic temu upajo, da bodo po porazu Nemčije in Japonske dobili toli)\>, kot so imeli, kajti z njihovo deželo London, Washington in Moskva že sedaj ravnajo kot da nam ni bila še nobenkrat sovražna. Vprašanje primorskih Slovencev je vsled tega spet zelo v negotovosti. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O.—Ne vem. kak "čudež" je to, da vselej, kadar ima sejo klub Naprej, se primeri v poletju ali nalivi in povodenj, po zimi pa snežna nevihta in hud mraz, da zadrži člane s sej. Ravno tako se je dogajalo pred leti piknikom našega kluba. Vsled tega je nastala med ljudmi govorica, da ako hočejo dežja, ni treba drugega kakor priporočiti klubu Napreju, naj priredi piknik. pa bo tisti dan gotovo deževalo. V letošnjem marcu smo imeli izredno "marčno" vreme. Teden pred klubovo sejo je pa bilo toplo in deževno. A v nedeljo 19. marca, na dan naše seje, je zgodaj ponoči pritisnil močan veter in hud mraz. Vendar nas je prišlo na sejo kluba toliko, da sem bil vesel kot že ne pomnim tega. In zakaj? Ko sem prečital pismo tudi sklenili, da se skliče konferenco Prosvetne matice, ki se bo vršila v nedeljo 28 maja ob 10. dopoldne pri s. Josephu Skoffu na Bartonu, Ohio. Ker take konference že dolgo Nekateri, ki so vključeni v teh stroških, so potem vsote povrnili, tako da je znašal končni čisti prebitek $2,138.55. Od tega se je poslalo na gl. urad ZOJSA $2,000, drugo pa je ostalo v lokalni blagajni. Frances Vreček je ob enem s tem poročilom pojasnila, da vsako sodelujoče društvo ali klub naj prispeva, in smatra, da naj to stori tudi ta klub. In pa, da naj se izvoli saj še enega delegata. Bilo je sklenjeno, da se plača določeno vsoto in za delegata pa sta bila izvoljena Frances Vreček, ki je klub zastopala že prej, in pa Louis Be-niger. V odboru te skupne zveze Jugoslovanov v Chicagu sta dva člana kluba št. 1, namreč Joseph Oblak, ki je blagajnik, in John Turk v publicijskem odseku. Zastopata eden društvo, drugi pa Sansovo podružnico. Drugi Slovenci v odboru so Anton Krapenc, podpredsednik, John Gottlieb, pomožni tajnik in Helena Kušar v nadzornem odseku Na prejšnji seji kluba se je odobrilo priporočilo, da naj se tudi letos priredi piknik v ko- pridemo skupaj. To je potrebno še posebno zaradi današnjih resnih časov. Na dnevnem redu imamo poleg naših ožjih dolžnosti še vse polno drugih vprašanj, ki se tičejo splošnosti. Po končanih razpravah in sklepanjih pa bomo imeli domačo zabavo, ki jo vsako leto. Na tej seji o tem nismo ničesar sklenili zaradi negotovih okolščin. A bomo pa o tem in raznih drugih nujnih zadevah razpravljali in sklepali na prihodnji seji, ki bo v petek 28. aprila. V Majski glas da klub št. 1 aranžira s sodelovanjem svojih, , . . . . .. . . .. članov in članic ter somišljeni-, P?1 oglasa in član. ter tla- kov klub Naprej. Zagotavljajo, n,c* ?Vbod,° razprodajah d« da bo to zabava, na kateri bo i Pr,de tudl Y.tem ."les u mCd'Ju" razvedrila za vse udeležence, ko-1dl v l ,mvecJcm stevllu ~ P ° Hkor gg je^v sedanjih razmerah Browderjeve stranke je v tistem | "Pivnika Majskega glasa, tika- članku poudarilo, da je sed^l glavno vprašanje sloga, in za slogo v Zed. državah je potrebno upoštevati tudi "ekonomske rojaliste" z Wall Streeta. Pravijo, da je Browder svojim celicam že pred objavo tega članka naročil, da naj unije ne vabijo več VVallacca na shode, ker s svojimi hujskanji zavira pot slogi in teheranskemu dogovoru. Wallace govori na shodih proti "ameriškim fašistom'*, "ekonomskim rojalistom" in reakciji sploh. Ampak Wallace deluje v interesu ljudstva te dežele, ne po navodilih vnanje politike bodisi ameriške ali kakršnekoli druge vlade. Knezoškof Rožman je sedaj spet v javnosti, dasi ne v p. Am* brožičevem "Baragovem svetilniku". Kako bo Lemont razjasnil to stvar, je njegova briga, a resnice ne bo zakrit, ker Je preveč razsvetljena. V Executive klubu v Chicagu (društvo ravnateljev) je dne 17. marca govoril tudi Robert R McCormick, lastnik in urednik čikaške Tribune. Dasi Je kritiziral Roosevelta drugače kakor pa ga je v istem klubu Norman joče se pozdravnih oglasov, ni bilo o tem nič debate, pač pa so navzoči akcijo enostavno podprli in sklenili iti na delo. Seveda, s. Vitez, ki je nAš zapisnikar. je nekaj "protestiral', ko sem razložil, da ima tudi on polo, ker se gre za tem, da bomo označeni pod geslom "svoji k svojim ". Torej bo šel Vitez k rojakom v Bartonu, da ostane tudi ta naselbina označena na zemljevidu našega gibanja. Seveda, sklenili smo kompromis. Med somišljeniki to ni težko. Mislil sem si. ko bi imeli sij tisoč tako voljnih ljudi, kolikšna pomoč bi to bila Majskemu glasu! ★ Hvala vam vsem, sodrugi in somišljeniki, ki ste se spomnili 15-letnice smrti našega borca za delavske pravice. Jožeta Zavert-nlka Bil je eden izmed glavnih ustanoviteljev Proletarca, potem pa vsa leta borec v SNPJ in v delavskem gibanju. Tako je torej popolnoma v redu, da bo naš letošnji Majski glas njemu posvečen. Naj živi njegov spomin in njegovo delo! Na omenjeni seji kluba smo za delavce, ki so vsepovsod prizadeti, mogoče pripraviti. In delavci so potrebni zabave, da saj tu pa tam pozabijo na svoje skrbi, delo in težave. Navadno smo imeli tako prireditev 1. maja ali pa na bližnji datum k 1. maju. Okolščine nam letos tega' ne dopuščajo, ker je one dni mnogo drugih priredb. Bomo pa manifestiralo svojo mednarodno solidarnost vseeno in skrbeli, da bo ideja za ljudske pravice živela med nami. Datum 28. maja je prikladen tudi zaradi tega. ker bo takrat že res spomlad in bo iz naselbin k s Skoffu na Barton lahko iti s poulično, ker bo manjkalo gasolina. Po 21. marcu so nam spet znižali odmerke, torej bo ravno prav, ker se bomo tja lahko z \ električno peljali. Ustavi tik Skoffove farme. Več o pripravah za to konferenco bo še poroča no, vendar pa naj društva to naznanilo že sedaj upoštevajo in poskrbe, da pošljejo nanjo čimveč zastopnikov. In seveda, vabljeno je nanjo vse drugo članstvo. — Joseph Snoy. NEKAJ ZA RES IN NEKAJ ZA SPAS Springfield. 111. — Naš znani drugi promet se je vršil z vpre-žno živino. Ceste — namreč cesarske ceste — so bile široke in dobro vzdrževane, na primer cesta iz Novega mesta v Ljubljano, ali pa obratno, če hočete. A po stranskih cestah pa je bil marsikje velik križ. Namreč na cesti, ne samo ob nji, kjer so križi in kapelice nekaj vsakdanjega. Zelo težko je bilo voziti z zahodne strani v Višnjo goro, pa tudi z zapadne strani. Mesto Višnja gora stoji na vrhu skalnatega hriba, okrajne ceste pa vodijo od velike ceste na Višnjo goro in drugam. Torej, na kratko, tisti posestnik, pri katerem sem služil, me je pošiljal v Višnjo goro po tobak. Ob eni taki priliki — bila je huda zima — sem si izbral za to vožnjo priletnega konja — takega, da ne bi bil prehiter, dasi je bila cesta ledena in ob nji pa do kolena snega. Velika cesta je bila dobro zorana. a na malih cestah pa je bil sneg neodrinjen in je bilo treba gaziti po njem. Domov grede za-vijem iz mesta po mali cesti, konj zagazi v sneg. se spodtak-ne in obleži v njemu to sem dobro vedel, ker v takem položaju si konj sam nerad pomaga. "O, sveti trije kralji," sem mislil sam pri sebi, "kaj bo, kaj bo!" Z griča so pridrsali paglavci in se posmehovali konju in meni, za njimi pa so prišle ženske in moški. Pravi ena; "Meni se konj zelo smili." Gledala ga je vsa obupana, ko je ležal v snegu in mežikal s svojimi velikimi očmi. Druga pa je gledala mene in rekla: "Kaj konj, meni se p? fantek KmjV'.. ker ga tako zebe!" Možje so se med tem pripravili, da dvignejo konja in do tu , . , ^ , . , ~ J* vse resnica, kar sem napisal, dopisnik iz Oaklanda. Calif , se | y naprej pa verjemite ali pa nc rad obregne ob svoj rojstni kraj, kjer je simbol mestu počasni polž. In tako bom tu navedel resničen dogodek iz mladih dni, kar se pa njegovega konoa tiče. pa mu ne boste verjeli. Torej naj pričnem s to dogodivščino. V mojem rojstnem kraju so priletne mamice kaj rade zahajale vasovat k tej ali oni prijateljici in se menile kar jim je že prišlo na misel. Tako so prebile tisti svoj prosti čas in se zabavale, ali pa kregale. Jaz, mlad fantiček, sem jih rad poslušal. Posebno, kadar so se menile o Ameriki. "O, kako dobro jim gre tam," so pripovedovale. "Meni je poslal spet 100 goldinarjev," je rekla ena o svojem možu, druga pa se pohvalila, da ji je pismo-noša prinesel od njenega (mo- Ker konja le niso mogli spra-jviti pokoncu, so možje stvar preudarili in sklenili, da je treba k višnjegorskemu županu in ga prositi za pomoč. Župan je može poslušal, jim dal ključ od polževe garaže, in jim rekel, naj vzamejo ven polža, z verigami vred, na katere je priklenjen, ter ga odvedejo na kraj nesreče, da jim pomaga dvigniti konja. Polž je dajal od sebe silne glasove (ne verjamete?), ko so ga odvedli navzdol. In eden izmed mož mi pravi: "Fantiček, nič se ga ne boj, je v ketnah." Na kraju nesreče so polža privezali h konju, polž jc potegnil in konj se je dvignil. Taka je torej ta stvar. Napisal sem jo, ker "Big" Toni tako rad poudarja višnjegorskega polža. V svojem zadnjem dopisu pravi, da mu ni bilo še nikolij S SEJE KLUBA ST. 1 JSZ Chicago, III. — Na seji kluba št. 1 dne 24. marca je bilo poro-čano, da običajne prireditve v korist Proletarca, ki jo je vsako pomlad aranžiral dramski odsek kllba. letos ne bo. Vzrok so sedanje razmere. Ob enem je omenjeni odsek sklenil podvzeti kako drugo akcijo, s katero bo Proletarcu pomagal k dohodkom. Odsek bo imel sejo, čim se Joško Oven vrne iz Mehike, in sklepal, kako nadomestiti prispevke Proletarcu, ki so s strani kluba št. 1 JSZ znašali po več sto dolarjev vsako leto. Obrnili se bomo za sodelovanje na vse tukajšnje na- za) zopet 150 goldinarjev. Tre- . , , , . , , . .. . , , „ . . , . 'tako dobro, kakor sedaj, namret tja je rekla, moj mi je pa kar * 200 poslal!" Meni je oče umrl, ko sem bil 4 leta star. Takrat, ko se je vr- šil ta pomenek, sem ležal na peči in mati je mislila, da spim. Ko je videla, da bdim. mi je rekla: "Tone, ko boš starejši in pripraven za kakšno stvar, boš moral tudi ti kam. da boš goldinarje pošiljal." Tako se je tudi zgodilo. Bilo mi je kakih 13 ali 14 let, ko sem šel služiti k nekemu veleposestniku za "ausknefta". Imel je prodajalno, gostilno, tobačno trafiko, veliko posestvo in konje. Ta imoviti gospod je bil znan od Novega mesta pa do Ljubljane in še dalj v oba kraja. Konji, kočijaži, kočije vseh vrst! Izpregal sem konje, jih ročnike. List namreč potrebuje^ krmil in zopot napregal Nekaj naše podpore posebno sedaj, ko so mu tisk podražili že trikrat v tej dobi, in spet minuli teden, kakor je poročal tajnik. Uverjeni smo, da bo klub št. 1 vzlic opustitvi letošnje priredbe pa na drug način izvršil svojo dolžnost. • Predavanja in razprave na tej seji ni bilo in tudi oglašana nI bila. Prišlo pa je dovolj članov in članic, da smo se o marsičem pomenili. Izmed poročil je bilo najzanimivejše ono o shodu združenih Jugoslovanov, ki ga je podala klubova zastopnica v lokalnem odboru ZOJSA Frances Vreček. Na shod. ki se je vršil 19 marca • se ni računalo nobene vstopnine. Prodajalo p^ se je zastavic?, ki so prinesle $73.79 dohodkov. Kolekta je znašala $2.212 34 Stroški so bili $86 22 sem imel zaslužka, a dobil sem tudi napitnin, ker sem bil vljuden. Napitninam smo tam rekli kar po spačeni nemščini "trin-gelt". One dni v tistih krajih po Dolenjskem še ni bilo železnic, avtov pa sploh ne. Tovorni in ves — 'J* Tonetu, ne polžu. Slednjemu gre sedaj najbrže jako slabo. Pije (to se pravi. Big Toni pije) žlahtno kalifornijsko kapljico, in zato se mi ne zdi prav nič čudno, ker je mi ne dobimo. Nam pošiljajo barvano vodo pod imenom vina. Ampak Tonetu pravim: Bogžegnaj, kadar imas pred sabo rujnega! In ko prideš k nam, jffi ga kaj pripelji s sabo, za "boglonaj" seveda. Pa sc bomo dobro imeli vsi skupaj. Anton Gorenz. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN A H SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO I ADRIA PRINTING CO. T«|. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Spletke v Londonu za obvarovanje Še o kvizlingih i ljivim delom, s strogo disciplino, u smislom za socialno požrtvovalnost! Zadnji teden smo objavili vjin lojalnoiit ustVari.no one pogoje.! tej koloni odlomke izjav in go-ikl naj slovenskemu narodu v dru-! vore, izrečene ob priliki umešče- žini narodov nove Evrope zagotove nja prvega slovenskega kvizlin- obstoj in srečno bodočnost Po neznanskem trpljenju, ki so nam ga prizadeli sovražniki Evrope tajno zvezani, izdajalski in strahopetni Badoglijevci in njihovi priskledniki ter domači bolj&eviški razbojniki in potigalci (Osvobodilna fronta), bo pač sleherni poSteni Slovenec uvidel, da nas bodo k miru, redu in konstruktivnemu delu in vsakdanjemu kruhu spet privedle samo strpnost z vsemi sosednjimi narodi, ■ trdna bratska vzajemnost v naši lastni narodni skup nosti in pa tudi zaupljivo sodelovanje s nemško vojno silo. ki smo sedaj pod njeno saščito. ga Leona Rupnika za predsednika ljubljanske pokrajinske u-prave v službi "zaščitnika slovenskega naroda" Adolfa Hitlerja. SANS je imel te informacije že delj časa, toda jih ni objavil dokler ni bil izvan. Iz Pastirskega lista škofa Rozmana je razvidno, da se je poglavar slovenske hierarhije izjavil proti slovenskemu osvobodilnemu gibanju in iz govora kvizlinga Rupnika je dokazano, da podpira izdajalsko hlapčevstvo slovenskih petokoloncev, P Am-brožič, ki pod firmo Zveze slovenskih župnij pobira med ka- - t* i« NA BOJI&fl? PRI fERKASIJU na vzhodni fronti je rdeča armada vjela U tisoč nemških vojakov. Nekaj izmed njih jih je na fornjl sliki, na svojem potu v jetniški tabor miljeno zadele vojne postave ... odgovorne nemške sile." SANS je mnenja, da naš nate bomo vse svoje moči napeli v i r(K| v Ameriki m luiiko slep, da tem smislu, lahko zanesljivo upa- ne mogel razločevati med ; mo, da gre slovenski narod srečni bodočnosti nasproti v vsej svoji ce- IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ dne 4. februarja 1944 Navzoči Joško Oven. Filip propagando p. Ambrožiča v ko- Godina, Ivan Molek, F. S Tau-rist "junaka" Rupnika in nje- char, Angela Zaitz, Fred A Vi-. .. . B1_ . , .Kovih pristašev Jugoslovenske der, John Rak, Frank Zaitz in ras z: •—* - - * r k Drugi sveta hoče potlačiti do topih robo-1 goslovenstva" spreobrnili v slo- udeleženci. Louis Benigar. tov brez duše in BoCa. « njim pa venske nacifašiste. Ni čuda, da Predseduje Oven. plutokracija, ki bi nam za judov-1 skupaj z vodstvom Slovenske Zapisnik prejšnje seje spre- sko blagajno rada ukradla še to ljudske stranke, ki je tvorila jet. bore malo. kar imamo. Proti tema peto kolono nemškemu "Drang Publikacije: Upravnik Pogo- dvema sovražnikoma (boljševizem nach Osten", tudi člani Jugoslo- rejec poroča, da je bil mesec ja- element pajdaši in kolaborira z l^^krac^^t^c7:Rusija f" venske narodne stranke niso bi-lnuar( kar se dohodkov naročni-—: u^-: Amerika m AngUja i, ki se s nj* ^ sprejemljivi v slovensko Os- f** na Proletarca tiče, eden iz- ma bojuje nemška vojna sila na yobodllno fronto OportUllisti! I evropskih frontah, so moramo ml- toličani prispevke za reveže v stari domovini in dostavlja de-1 ^.T* naše naloge ograiata samo nar škofu Rozmanu, je hotel te ljudi preslepiti. Hotel je dokazati, da tisto prgišče fašističnih pustolovcev podpira zaveznike, da se bori proti "komunistom" (Osvobodilni fronti!) in okupatorjem." Dokazana pa je resnica, da se dotični neslovenski Nemci ter se bori proti "anglo-ameriški plutokraciji', to je proti Ameriki in Angliji, ki podpirata Osvobodilno fronto. Ker razen omenjenih dveh in Rusije večjih zaveznikov ni, tedaj so potrebni pač boljši dokazi, da se ugonobi dejstvo o dejanski ko-laboraciji Ambrožičevih pristašev s Hitlerjevim Dolfom. Ameriški Slovenci, katerih sinovi in hčere se borijo za Ameriko proti nacifašizmu in šalo. Urednik pojasni, kako se vedno ravnamo pri tem delu Vidrov predlog podpiran in ! sprejet. Godina pravi, da ker sta ured-i nik in upravnik imela veliko iz-1 rednega dela in pa eno pomoč manj, naj se ju nagradi vsakega is $50 Molek podpira. Vider protipredlaga prvemu $75 in drugemu $50. Podpirano. Za Protipredlog oddani štirje in za predlog dva glasova. ^ Petrovega trona (Nadaljevanje s 1. strani.) vo pomočjo vrnejo v svoje dvore. Vzlic obetanju, da bo Petrova poroka brez pompa, je bila to najbolj pompozna "ohcet", kar jih je bilo v Angliji od pričetka te vojne. Nevesti ni za prestol . .. Puričeva vlada je želela, da bi Peter s svojo poroko počakal, kajti kralji se v vojnah, kakor nam pripovedujejo pravljice, poženo prvi na bojišče in ženijo se le v mirnem času. Peter — ki se ponaša z uniformo jugoslovanskih letalcev—pa je bil med prvimi begunci in s tem dokazal, da je res dober letalec. Na bojišče ni nikoli skušal priti. Rajše se je zabaval v londonskih predmestjih in sedaj v Kairu. Princeza Aleksandra je po vesteh iz Londona časnikarjem pojasnila. da ji je vseeno, če se njen mladi mož kdaj vrne na vpisan na Petrovo ime, in ker je to mogoče le s kompromisom, naj se Peter pobota s Titom. Za slepilo javnosti pa naj se napravi kakor v Italiji. Ko bo vojne konec, pa naj "ljudstvo samo odloči" kaj hoče in kaj noče. Pokojni Pašič je to načelo dobro razumel in usilil Jugoslaviji dinastijo in pa tak vladni sistem, radi katerega je v svojem kritičnem momentu tako nečastno propadla Izgleda, da se pristaši starega reda niso iz tega ničesar naučili. In velika nevarnost je, da tudi tisti ne, ki kontrolirajo radio postajo "Svobodna Jugoslavija". Vabilo na sejo JPO-SS st. 8 in SANSa št. 60 Chicago, III.—Prihodnja seja postojanke št. o, Slovenske- sek-cije Jugoslovanskega pomožnega odbora in ob enem postojan-prestol ali ne. In njuni zaupniki j ke št. 60 SANSa. se bo vršila v pa so pojasnili, da se bosta po petek. 31. marca 1944 v Toma- vojni bržkone za stalno preselila v Zed. države, kjer ima kralj Peter itak "investirane največ svoje imovine". Citatelji se morda spominjajo, aa ko je Jugoslavija bila pred tremi leti napadena, je bilo v liji, da se za vselej zatre in iz trebi velenemiki imperializem, ki ja zapisal smrtno obsodbo slovenski narodnosti, naj ta dejstva dobro premislijo. Premislijo naj karakter propagande, ki prihaja od ljudi, v katere so položili svoje globoko zaupanje, kakor tudi njen namen. Vprašajo naj se: Kako to, da vodijo ti ljudje iste vrste razdruževalno kampanjo, kot takozvani "jugoslovanski" poslanik v VVashing-tonu, dasi jim je znano, koliko je srbskim šovinistom za bodočnost Slovenije? SANS jim je prekrižal glavne račune in ker ga ne morejo izkoriščati v svoje posebne namene, so ga hoteli uničiti. Toda narod ni slep in je SANS še z večjim navdušenjem podprl. s vsemi sredstvi boriti v ozkih me- * jah nase domovine, da si po vzpo- shod pododbora Združenega stavitvi varnosti ustvarimo tak | odbora južnoslovanskih Amerikancev v Chicagu 19 marca, v med najboljših — Am. druž. koledar smo nehali oglašati, ker Majski glas. — F. Zaitz pra-! tem listu ugotovljeno, da je ta- vi, da bo letos minilo 15 let, od kar je umrl Jože Zavertnik. Me- ni i r, red iu delavnost, da nam bo zagotovljena obovna in iivljene v naši lepi domovini. Jamstvo za uspeh tega boja in bodočnosti našega naroda, ki bo iz tega boja vzklila, nam daje geni-jalni vodnik boja in sreče vseh malih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo, vodja velikonem- v Jtp-^HHce države — Adotf Hitler Pekea- katerem sodelujeta tudi podružnici št. 2 in 60 SANSa, je bil zelo uspešen Shod podružnice št. 48 v Collinwoodu. na katerem je nastopil tudi izvršni tajnik SANSa Mirko G Kuhel. in drugi prispevki so doprinesli v San-hingujnn $«50 00. Hvala kar ga je še na razpolago, jih bo ni- <** bi bilo zelo na mestu, ako lahko razpečati. Naročila zanj letošnji Majski glas njemu po-še zmerom prihajajo. svetimo. Godina predlaga, da se Upravnik je v svojem poroči-1to izvrši. Sprejeto. kozvana Petrova vlada nadaljevanje prejšnje in živela bo na stroške ljudstva, kakor prejšnje vlade. Režim, ki je bil pred Petrovimi dni v sedlu, je vložil v angleške in v ameriške banke o- žinovi dvorani, 1902 West Cer-mak Road. Pričetek točno ob 8. zvečer. Poleg zelo važnih točk, ki so na dnevnem redu. imam za razdeliti nekaj zelo zanimivih tiskovin, ki so seveda brezplačne. Kdor prej pride, prej melje, torej pridite ob določeni uri in to brez posebnega vabila. John Gottlieb. tajnik'. jinskemu upravitelju je poverjena . vsem odbornikom te podružnice dolžnost, da vodi prebivalstvo po- in drugim pridnim delavcem, krajine tako. da predvsem z lastni- slasti tajniku Durnu, za ves mi silami doseže tako trdnost in trud in požrtvovalno delo. tak ugled, kakršno si je slovenski t __ ^ . . v . narod sam v svojem skoro Štiri-1 Dr FJKern dan najstoletnem življenju že pridobil j kutiv* SANSa. je svoje pocitni-s svojo delavnostjo, s svojo priza-'<* v Kaliforniji porabil tudi za devnostjo, s svojo nadarjenostjo in agitacijo v prid našega politič-s svojo trdno vero v Boga. nega gibanja. Aranžiral je sc- Na vseh poljih življenja, zlasti stanke v Los Angelesu in Fon-pa pri pokončavanju boljševiikih tani, kjer je naše rojake nago-razbojnikov na lastni zemlji, pri voril in jim kazal slike iz stare-preskrbi dela in kruha za vse dela ^ kraja. Na prireditvi v Ixw lu zelo pohvalil one. ki so po-! Na dnevni red pride vpraša- krog 100 milijonov dolarjev v nje cen Majskega glasa. Lani zlati valuti. S tem denarjem raz- mu je bila cena 30c. Vsled po- polaga zamejna vlada, ki po tr- dražitve tiska, papirja in tudi ditvah Titovega urada potroši za vsled večjih poštnih in drugih vzdrževanje sebe. Petra in nje- stroškov bi s to vsoto morda te- gove družine, ter za vzdrževanje žko pokrili stroške. « kaj lahko svojih agentov, ministrov in mi-nastane celo izguba Kajti mi j nistrov na razpoloženju kakih moremo računati na drage osem milijonov dolarjev na leto. magali letošnji koledar razprodati. Vzlic svoji zaposlenosti v tovarnah ali v majnah so si iztisnili še vseeno toliko časa, da so izvršili tudi to delo. Dalje upravnik omeni, da je treba na tej seji izvoliti v smislu zakona in pravil Jugoslovanske delavske tiskovne družbe direktorij, kakor vsako leto. Urednik Zaitz poda končni pregled dela, ki se ga je izvršilo pri letošnjem Am. druž. koledarju. namreč kar se sotrudni- ne oglase, kakor jih imajo angleške revije. Ali naj se kralju in njegovemu režimu pusti razsipati teh 80 ali Tauchar predlaga, naj bo ce- 100 milijonov dolarjev brez vsa-na letošnjemu Majskemu glasu ke kontrole"1 za posamezen izvod 40c in svoj predlog utemeljuje, da vsled kov' tiče Po dolgih letih nismo večjih stroškov je to zvišanje imeli pri tem delu nobene redne i popolnoma umestno, ne izredne stalne pomoči, to je, i Pogorelec pravi, da je za 5c nikogar, ki bi bil za ta posel na- J zvišanja, torej s 30 na 35ci* j jugoslovanske vlade< sta p^ Kihar in Tito zahtevata priznanje Z ozirom na ta denar, ki je i poil vložen v New Yorku, VVashing-tonu in Londonu pod imenom DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK nov« knjižica, s poljudnimi navodili kako posUti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan* stvo, vsebuje knjižica še v II delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu poti naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed držav. Lincol-nov govor v Gettysburgu. Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. meščen v uradu. Ivan Molek je pomagal Rooseveltu, Churchillu in Stali- posamezen izvod. To pa voljne, pri uvcljavljcnju socialne Angclcsu sc je za SANS zbralo j. IV"V i" cnZ^KntU nn ^soke bfbilo man^'naročil I "U V imenu ju«oslov«n$ke ^v0' pravičnosti in pri obnovi naše raz- J« . Fo„tani Da $75 Driu *oregiranju dveh ®Pt*>v. Katka j previaoKe. bi bilo manj naročil aRcije t t Ivan Ri_ drte domovine bo pokrajinska u- IJ^i^J-' Zupančič pri dveh, ona je s po-. in di s tem na aonoaKin ma o bj|r in Josip Brož a bl dal? sod,ti' državni namestnik Koroške, vrhovni komisar operacijske zone Jadransko Primorje', postavil last- *ot stili svoje delo in domove in se pridružili "boljševikom". Narod ni hotel slediti vabilu, da "z da bo jugoslovanska vlada na terenu v glavnem sama vršila delo, ki je bilo namenjeno A. no deželno upravo za ljubljansko! 11 .. , , ii-Ulj j M. G. To je seveda ugibanje. Ja pokrajino ter je nam Slovencem s lastnimi s lami doseže ugled ' Jivoboditve "pod zaupljivim sodelovanjem sn" pa J,;aa,c ,ura z nemško vojno silo." Vsled te-1 podjarmljenih slovenskih in ju- Dalje priporoča, da se nagra- kratki razpravi sklenjeno, da se tem dana možnost, da svojo usodo še med to vojno sami vzamemo v svoje roke ter si z razumom, z mar- ga grožnja, da jih "bqflo neus- SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE goslovanskih krajev čedalje hitreje približuje. Nihalo tiktaka od severa proti jugu in obratno. Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik. Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Volilna kamjanja za predsednika v senci demagogov (Nadaljevanje s 1. strani.) Propagande v tej smeri je v republikanski stranki nič koliko. In če zmaga McCormickova struja, kdo se bo racToval? Vsi nepristranski poznavalci ameriške politike priznavajo, da bi to bila zmaga za Hitlerja. Iskreni, pošteni voditelji delavskih unij pa prav tako vedo, da bi to pomenilo poraz za unije pridobljenih svobodščin. Kampanja, ki jo sedaj uganja republikanska in demokratska reakcija na eni strani, in oportu-nisti obeh strank na drugi, ne more voditi drugam, kakor tja kot se boje v Londonu in Moskvi. Vzrok temu pa je, ker tu ni- di Etbina Kristana za njegov spis z vsoto $10. Zavzema v koledarju mnogo strani, povest je zelo dobra in sodobna. Vredna je petkrat te vsote tudi po našem merilu. Nadalje priporoča, da naj dobe po $5 F. S. Tauchar. Frank Kerže, Joseph Che-sarek in Leo Zakrajšek. Poleg teh imajo spise v koledarju Iv. Molek, Mirko G. Kuhel, Louis Beniger. Vincenc Cainkar. Fred A Vider, Anton Slabe. Katka Zupan, Janko Zega, Louis Ka-lerle, Joško Oven in Anton Gar-den. Louis Kaferle nam je k svoje-I mu spisu poslal tudi par klišejev in za kritje stroškov zanje poskrbel sam Dela s koledarjem je bilo veliko v uredništvu in upravni-štvu. S pomočjo sotrudnikov, agitatorjev in drugih prijateljev je bilo dobro izvršeno. Vsled nabranega gradiva, in ker je zadnje dni predno je bil koleoar idotiskan, prišlo še precej oglasov, je bil povečan za 16 strani. Gradiva (postavljenega) nam ni vsled tega nič ostalo, nekaj spisov pa je moralo izostati. Pri raznih tehničnih delih, korekturah itd. je pomagala uredniku zelo veliko Angela Zaitz. Poročilo upravnika in urednika sprejeto na znanje Upravnik omeni, da bo on imel obširno poročilo o financah in o agi-tacijskem delu na bodoči seji. naj o tem vprašanju sklepa na septemberski seji. Upravni odbor. — V upravni odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji, namreč Joško Oven predsednik, Fred A. Vider podpredsednik, Chas. Pogorelec tajnik, Filip Godina blagajnik. Frank Zaitz zapisnikar, v nadzorni odbor pa John Rak, Frank S. Tauchar in Angela Zaitz Razno. — Tajnik Pogorelec prečita vabilo Socialdemokratske federacije, da bi JSZ poslala na njeno konferenco v New York zastopnika. K stvari napravijo omembe Tauchar. Molek in Pogorelec. ki pravi, da ker k SDF nismo pridruženi, ne moremo poslati zastopnika tja tudi če bi imeli finančna sredstva, a lahko pa bi koga pooblastili za opazovalca na zborovanju, ki bi nam ali pa v listu poročal o svojih vtisih. A v New Yorku nimamo nikogar, ki bi ga mogli v to pooblastiti. Tauchar predlaga in je sprejeto, da se pismo sprejme na znanje. Pogorelec omeni nato še o pogajanjih za združenje SDF in SP v Readingu. Nekaj klubov, menda trije klubi SDF v združenje s SP niso pristali in so ostali v prejšnji federaciji. F. Zaitz pojasnuje. kako je prišlo v Readingu do teh pogajanj in v akcijo za združenje, in smatra. dk če bo v soc stranki prevladala readingška struja, pod vodstvom urednika Hofsesa In kov, v Londonu enaka kamarila in pa Peter v Egiptu. To se mora nehati, pravijo Titovi ljudje, in tisto zlato pa se naj prepiše na ime vlade jugoslovanske osvobodilne fronte. Peter bo "prepisan" Monarhistični element v Londonu deluje, da denar ostane Cena knjižici je samo 50 centov i nino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Lawndale Avenuc CHICAGO 23, ILL. predlaga, da se knjigo Prosvetne matice izda tudi letos. Podpirano in sprejeto. O gradivu in drugem ima nalogo urediti vse potrebno odbor Prosvetne matice. Dnevni red izčrpan in predsednik zaključi sejo. IMMMtH POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posteja WGES, 1360 ki!ocyclet>. Vodi jo George Marchan TISKOVNI SKLAD PROLETARCA IV. IZKAZ Oakland. Calif. Anton Tomšič $3.75. Lorain, O. John Slajnar $1.75. Vchodni Ohio Prijatelj Proletarca $1.00. Washinfton. D. C. Mary Lambert 25c. Walsenburf, Colo. Edward Tomšič $2 00 Detroit, Mich. Joe G rum $1. (Poslal LeoJunko.) Cieveland. O. Po $1: Joe Maslo, Math Pishler. Mary Zaverl. A. Ska-pin, Andrew Bozich (k) In Andrew Bozith (z), skupaj $6 00. (Poslali J Krebel. A. Jankovich in Andrew Bozich (z).) Chicago. III. Victor Gregurich $2; po $1: Anton Andrej*, Math. Petek in John Morsi; Joseph Kosich 25c. skupaj $5 25 Cieveland. O. Felix Strumbcl $5; Frank Klementič $1.50; po $1: Joe Franceskin in Andy Bozich (z), skupaj $8 50 (Izrofil Joško Oven.) Los Angeles, Calif. Frank Novak $3 20; Blaž Mezori $2, Kathy Hor-vatin $1 60, skupaj $6 80 (aZ prva dva poslal Fr Novak.) ___________________________Power Point, O. Matt Tuseck Vidi* predlaga, da se vsote, pa bivšega poslanca D. Hoopsa. $i,82. (Poslal Jacob Bergant.) ki jih navaja urednik, odobri v I bo to za bodočnost socialistične- ■ cieveland. O. Jos. F. Durn $3 75 ' Afeupaj $41 87, jnUtit^Jfc M»MIMHMMM»I I PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI « ; PODPORNI JEDNOTI < ! NAROČITE SI DNEVNIK ; -PROSVKTA" Stan* >a celo leto $6.00. pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za \ novo društvo. Naslov za list in ] sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. >Mf M•»♦•♦••#»#«< Ml IIII mamo delavskega političnega gibanja, pač pa se unije politi-H I_______ < m> lo zlora.blja delav9tvu ^ so-1 izplačjtev Tauchar omenja gie-|ga gibanja zelo dobro. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. vvMirrcES MAMEJZIGVJ PLAMTS covetiNG ' 6,000,000 vVOftKCRS. ArttAčč AIVMHE ml t/tfiottt UfiHX M£M f VOU HtLf ttXttSttF, TOttt lM/lO/f ANP THE CAU&t Of lABOR «V iMSiSTlfJČ CN THiS tABfct MM 10UR N€W HAT • From THE NATION Interest in foreign languages runs w»tn the tides of vvar and polities. The Berlitz School of Languages reports that the demand for Rus-sian has more than doubled since the Red Army begun to hit back in 1942, though it deelines whenever Stalin makes a move or statement that is unpopular in this country The Linguaphone Institute, which is also havmg a boom in Russian, says the demand for French slum-ped hadiy after the defeat of France but is now inereasing ra-pidly. The acutrai conscience: Irish Travel, official orgqn of the Irish Tourist Association, recently pub-lished on one page photographs of I are dying in 1944. On Sept. 8, 1910 Woodrow Wilson said. "I can prediet with ^bsolute eertainty that within another generation there will be another VVorld War, if the nations of the world do not concert the method whcreby to prevont it." On the 25th of the same month, only o matter of minutes betore the collapse which ended his aetive part in world affairs, he eried out: "I do not hesitate to say that the war we have just been through though it was shot through with terror of every kind, is not to be com-pared with the war we should have to faee next time." It was Just twenty years ago that the life of Woodrow Wilson came lo an end. Calvin Coolidge was President, and the League of Nations has been fatally hamstrug by the Senate of the United States. The Woodrow Wilson Foundation calls our attention to thcse things with a commem-orative pamphlet entitled Our Second Chance. The story of our failure in 1919 is long and complicated. It was not Just the little group of willful Senators who failed. It was not Just the United States that failed. Civilization failed. The old method of doing things failed. Sadly and reverently it must be said, a part of the failure was Woodrow Wilson's. But the tragic nature of our failure is cvidcnt in every casualty list. Because the fathers were fools in 1919, the sdiu Another Scheme to Grab Oil Reserve With a persistency worthy of a better cause, the navy continues its battle to turn the Elk Hills naval oil reserve to Standard Oil of Cali- fornia. Recently Secretary of the Navy Frank Knox asked Congress to remove barriers that have blocked the deal. He seeks t« amend the Naval Petroleum Conservation Act of 1928. which forbids transfer to private hands. This legislation vvas put through by the late Senator "Tom" Walsh and other Progressives to prevent repetition of what happened in the Harding administration, when Albert B. Fall, SecreUry of the Interior, turned the Elk Hills reserve over to Edward L. Doheny. Fall was jailed for accepting a $100,000 "loan" from Doheny. The latter was tried, but escaped conviction. Knox has on two occasions attempted to get around the law, but failed, thanks to the Department of Justice and Progressives in Con-press. Nearly a year ago a contract was made with Standard Oil of Cali-fornia under which the reserve was to be exploited with the navy cetting a part of the oil. The existence of the agreement was disclossed by Congressman Jerry Voorhis (Dem., Calif ), in a sensational speech in the House. Subsequently, before a congressional committee, Norman M. Littel, assistant attorney general,, denounced the contract as "fraudulent and invalid," and it was withdrawn by the navy. Knox's request has gone to the House Naval Affairs Committee, which will hold "full hearings" on it, according to Chatrman Carl Vin-son (Dem., Ga.) Of course, the cry will be raised that We are at war," and that "We inust have oil, whatever the cost," but our guess is that Uncle Sam will "lose his shirt" unless Progressives in House and Senate are on the alert —Labor. QU0TES FROM N0TED "If a had an opponent of ade-quate scope—of real military size — then I could actually calculate approximately where he would at-tack. But if one has before one mi-litary idiots, in sueh a čase one can-not even guess where they will at-tack." — Adolf Hitler "With a national income of 165 billion dollars fairly distributed and with the entire population of the country educated to eat a good diet, it would be necessary to in-crease our present farm produetion by bringing into cultivation from 30 to 40 million more aeres of land. If even a minimum adequate diet for everyone were a fact, the land in cultivation now vvould have to be inereased 10 million aeres. "This, briefly, is the sweet water of abundance that lies impritoned in the ročk of our national eco-nomy, waiting to gush froth whe i-ever we, the people of this nation, develop the clear understanding, the unity of purpose, and the deter-mination to strike that ročk with a demand that our economy be changed from one of scarcity to one of abundance " — James G. Patton, President National Farmeri Union "The total scale of our produc-tion program* for 1944 excecds even the produetion for 1943. I se-riously wam you that the comlng year will call for a produetion ef-fort not only larger but far more flexible, for the purpose of meeting emergencies greater than we have] ever faced before " — Secretary of War Henry Stimaon. "The Job of inereasing produetion and holding down prices has been done and will continue to be done provided the people wtll stand behind their President against sel-. fish. gref»dy, noi«y men " — Vice-President Henry A. VVallace "Let us not have a defeatist at titude toward the future. A nation that can produce full employm*nt plovmcnt in peacetime. If ali our resouces be diverted to weapons of destruetion, surelj when peace comes they can be diverted to food, clothing, and shelter, to education, to recreation and other essentials of a fuller life.—Mis Mary Anderson. Director of the Women's Bureau of the Dept. of Labor. AMERICAN DECENCY Here is a story about a man who deserves some sort of Medal of Honor. Governor Vivian of Colorado, prompted by the Denver Post, had called te legislature into session some weeks ago tt> pass a constitu-tional amendment to keep Japan-ese even those who are citizens, from buying any Colorado land. The bili was aimed at 1,300 Nisei who had been dumped there by the Army after cxclusion from the West Coast. Thes House seemed willing to pass the bili until three representa-tives banded together to flght it: one a Negro, the second whose brother was a Jap prisoner, the third a blind legislator. Dean Ro-berts of Denver's St. John't Cate-dral warned... his congregation: "Fascism starts in an Innocent way, with public opinion mobilized against a small group unable to fight b/?V The mA whd turned the vote, though, was 26 year old Repre-sentative Wayne Hill vvho had just been diseharged from the Army. Said Hill to the House: "I am cau-tionod that I will be aorry (for my stand)... I am Just as willing to die a political death a« t am to die In battle to preserve American freedom." The House kllled the bili 601. Time deserves čredi t for break ing the story nationally.—The New Leader. Let's 'Recognize' a Better ltaly The Soviet decision to establish diplomatic relations with the Bado-glio government is a sympton of the confusion and blundering of Allied political war to date. It inereases rather than diminishej the necess»ty for a consistent Allied prodemocratic polici.v in Italy and throughout the world. \ Russia s act may be shrewd. It certainly does not accord with the principles of a war for freedom. But Americans are hardly in a.position to be hypercritical on this issue; the Kremi in is merely recognizing a noisome regime which London and Washington had chosen to support. Several explanations may account for Russia's recognition. Stalin may wish by this means to facilitate use of Italian ships with Italian crews for the U.S.S.R. He may wish officially to register Soviet intercst in Italiy. He may be suggesting to London and Washingtin: "Since you sponsor so sorry an Italian government. we recognize it — and hope you'U bear this in mind if we get behind some governments in Eastem l'.urope that are equally distasteful to you. » ♦ » And another possibility: Assuming for the sake of argument that Stalin would not be adverse to an Italian revolutionary triumph of the extreme left, he might well choose to give a new least on life to the Victor-Badoglio clique, in the knowledge that the longer it keeps a liberal regime out of power, the greater will be the chance that a frus-trated, bitter Italy will swing to the extreme left later on. Any or aH of those explanations may apply. They don't run parallel, but they are not mutually exclusive. On one point, certanly, there must be no misunderstanding. Russia's recognition of Victor and Badoglio in-dicates no love for them. or belief that they will long hold "power'\ Patently, therefore, the Soviet gesture in no way reduces the prospcct of enthusiastic Russian recognition of an anti-Fascist government based on the Liberation Front if the Western Allies now permit one to comc into being. • • • Meantime, the chances now obviouslv are greater that London and Washington also will exchange diplomatic representatives with the pre-ient Italian "government." If they do so, the čase will be more pressing for permitting the kind of goventment to exist that deserves recognition. The parties of the Liberation Front, steadily growlng in strength. are ready to take over. Britain and America, not Russia. are stili the powers behind the rickety throne that blocks them. Since 'recognition time" is here, it is more urgent than ever that we let the plotters of Italian privilege fall, and recognize a better Italy. Thus we can salvage our own reputation, assist the democratic front in Italy, and begin lead-mg the Allies to an agreed program of decency in Europe as a whole. ~ —The Chicago Sun. "Fujiyama, the Sacred Mountain of Japan" and "Mount Erigal, Done gal." The caption, in large type at the top of the page. was See Japan in Ireland." AH is not oarK in Dixie. Georgia has become the first stale in the Union to sponsor a statewide Sew-for Russia campaign among its high school students. The Home-making Division of the Department of Education evpects 15,000 gar-ments to be made by girl students this month. The Christian Century report that the Virgin Mary has been made an honorary general in'the Argentine arm.v. She receives no salar>'. but is allowcd a "vivaticOm" of ten dolarrs a day—vvhich is collected by the church. Festung Europe: A Danish under-ground newspaper comments thus on the 8 p. m. curfew i m po Red by the Nazis: "Does a Dane like any-thing better than to sit at home on a quiet night when the noise of the town has ceased and hear the still-ness broken only by a violent ex-plosion" That is the saboteurs' goodnight kiss to Adolf." But it is to give a message of hope that the friends of Woodrow Wil-son send out their booklet. Of hope—and also of warning, Thev teli us in various forms, in the words of far-scattered speakers and writtrs, that we are given second chances but not an endless series of them. —The New Leader. NEA BLAMES L0W PAY FOR TEACHER SH0RTAGE Because of their low salaries, 200.000 teachers have left elemen-Ury and high schools since Pearl Harbor, the Natl. Education Assn. reported. Living costs since August 1939 have risen 26 per cent; teachers' salaries less than 10 per cent. Five teachers out'of cvery 100 are being paid less than $600 a year—$11 50 a week. Exec. Sec. VVillard E. Givens de-clared that it will require $600,-000,000 to bring teachers* salaries into line with inereased living costs and with industrial workers' earn* ings The People^ Choice? Under our form of government, it is the people who select the chief executives of government. In theory, at least, that is so. It appears, however, that the people actually have little choice in the matter. We reached this conclusion after reading of the recent efforts to sidetrack one leading contender for the presidential nomination by offering him second plače on a ticket to be headed by another and, at present, stronger contender. And it was not a čase of getting the man best qualified for the office, but simply one of political expediency, an attempt to remove what might be the popular choice. Of course, we have our primary eleetion system, which enables us to choose the candidate vve want to vote for in the main eleetion. But i gain this is no in theory only. The primary actually gives us no greater clioice of candidates than those selected for our approval by the political powers working behind the scenes. Besides this, the candidates we so chooae are stili subject to the will of the State or national conventions of their party, vvhich. as history tells us, are more often than not com-pletely dominatel by interests who don t give a damn about the people. This is a democracy, and when vve go to the polls vve are free to votč for any candidate vve like. But the trouble is that in many eloc-tlons, marking the ballot is merely a matter of choosing the lesser of tvvo ivils.—The Brewery Worker. WHAT'S G0ING ON HERE? On the day follovving the veto of the tax bili and Senator Barkely's short-lived "revolution" against the President, The New York Times re-liorted "one of the svviftest seram-bles to buy stocks in recent months," with prices of stocks "bid up quickly." The Times said: "Hardly had the news of Senator Barkley's revolt against the President been printed on the news tickers in the broker-age offices or become known general^ through radio news bulletins. than orders began to pour onto the trading floor of the (Stock) Ex-change. These purchases embraced affected by the nevvs from Wash-ington. We noted that the scramble to buy stocks vvas not because the tax bili had been vetoed. or because tne veto had been overridden, but appancntly simply * because of a split betvveen the President and one of his party's leaders. Some one of our reauers may knovv the ansvver to this puzzle: Why should shares of stock. whose value is supposedly based solcly on the physical assets and profit-mak-ing powers of a corporation, in-crease in value because a Senator DRAFT DODGERS' HAVEN "Draft dodgers' haven" — that's how some of the navy's warriors back from the sea this week de-seribe the headpuarters of the Third Naval District at 90 Church street in New York. Returning naval officers, who have been through the toughest kind of service, are amazed at the sight they find in these headqaur-ters, vvhich they say are filled up vvith young men in officers' uni-forms. Many are declared to be million-aires' sons, vvho hardly know one end of a ship from another, but whc have had enough influcncc to get sinecurcs in the service, far from the scene of battle. For the most part they do work that could be performed by VVAVES, or civilian girl elerks. but the pleasant berth at headquarters gives them a chance to parade about at Manhattan social events in uniform.—Labor. Staggering Profits of Airplane Concerns Additional evidence that the excess profit tax has failed utterly to curb profiteering by war contractors was supplied recently by the Securities and Exchange Commission. After paying taxes and meeting other charges in 1942 and 1943, the profits of the 34 major companies producing airpl&nes equalled their net worth. In 1942, before taxes, profits aggregated 182.4 per cent of net worth, the commission said; vvhile after taxes profits were 52.8 per cent of net vvorth. In 1943, before taxes, profits were 179.2 per cent of net worth, and after taxes they were 47.2 per cent of net vvorth. Thus, in tvvo years, profits, AFTER TAXES, were just 100 per cent of the net worth of these giant corporations. Last year the profits of Consolidated Aircraft, before taxes, vvere 578.3 per cent of net worth, and after paying taxes the company vvas able to report a profit of 117 per cent of net worth. In other words, in a single year. it recovered its entire investment and has a sybstantial .»um to boot.—Labor. . FACING the FACTS With PHILIP PEARL The rapid depletion of our na-tural material resources due to the heavy demands of war has given rise to concern in high quarters. Efforts are being made to concentrate public attention on the dvvindling child labor will aiso cause a heavy toU. The depopulation of our schools and colleges vvill deprive the next generation of needed tech nical and professional experts.The drafting of young men from fac- oil supply of our country and to tories vvill result in a loss of vvork-drum up support for financing pipe , men skilled in the various erafts. lines aeross Africa. Similar sob sto- 1 ries appear in print vvith regard to the loss of our reserves of mctals and minerals But no ono seems to take these things seriously. People don t stop ta realizc that our economy is not rnn by machinery but by men. l>i But in ali this talk you will sel- j j>fou remember the lines: — "II! dom. if ever, hear any mention of farcs the land. to hastening Uls a prey, where wealth accumulates and men decay?"—Never vvere the words of the poet more applicablc! — AFL Weekly News talked back to the President of the ; SOCIAL SECURITY BILL United States0 . GIVEN SLIGHT CHANCE Or to this one: Why should stock in corporations supplying the most essential war material« to the Gov- a wide variety of stocks, but con-; ernment be most in demand in a centrated mostly on steels, motors, rubbers, coppers and aircrafts." As vve are wholly unfamiliar vvith the inside vvorkings of the stock market, and posltively unable to understand what — except, per-haps, the law of supply and demand —makes the value of stocks go up and down, this was puzzling nevvs We vvondered what possible con-neetion there could be betvveen a ''revolt" (purely political) against the President of the United States čase sueh VVorker. as this,—The Brewcry THE "FREE" PRESS WHITE PLAINS, N Y — The ' White Plalns Reporter Dispatch refused to accept an ad from the • Westchester Cooperative 8ociety,! announcing the opening of a new store, because "it la against the po licy of Westchest«r County Pub-, It is not wealth, nor anc**try, j but honorable conduct and a noble di spoti t Ion that ments and the monetary value of securU |,laher"' Inc • o1 th' r) tles representlng ovvnership In cor- to Publiah <^>P«ratlve adverti*- porations. We wondered why, of ali things. prices were "bid up." We vvondered why it was mostly , motors, rubbers, coppers and tlMltt lt>l' — • Men might go to Havan with hali tba labor th«y put forth to 00 te "Rob" Doughton Holds Out Scant Hope Measure Wlll Re Consldered The VVagner-Dingell Social Secur-lty bili, vvhich has been pigeon-holed by the House Ways and Means Committee since last June. seems doomed to remaln there In-drf lnitely. Chairman "Bob" Doughton (Dem., N. C.) declared recently, that the legislation vvill "have to take its turn vvith about 200 or 300 other bills." The committee. he said, had no intention of consider ing the measure until tax simplyfi cation is out of the way, and that. he predieted, "vvill take some time." Other members of the committee j declared that 'social reforms" should not be taken up during war- the effect of the war on our human resources. Strange, isn't it? Hovv can people get so excited and alarmed over the 'os8 of ^il or coal or iron ore and remain silent and indifferent to the effect upon our country of the loss of manpovver? What sort of society do vve live in vvhere material things take precedence over human life? The drain upon America s human resources vvhich this vvar has occa^ sioned cannot be measured only in terms of lives lost on the battle-fields, of arms and legs shot off by shrapnel or of minds destroyed by the horrors of warfare. Child Labor Causes Heavy Toll The vvidespread employment of 130 MILLION JOBS NEEDED When the war ends and peacetime economy is restored, jobs will have to be found for more than 130,000,000 persons throughout the world, according to the International Labor Office. A woman flees from temptation. but a man just cravvls away from it in the cheerful hope that it may overtake him. ADAMICS NEW B00K MY N ATI VE LAND Based upon the author s exclusive material, this incrediblc story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, the Serbians and the Slovenians — and her heroic strugle holds a signlficant lesson for the democracies. Order Your Copy Now $3.75 a copy PROLETAREC ROOK SHOP 2301 So. Lawndale Av«., Chicago 23, 111.