dll* far Miting it PROSVETA SLOVENSKI narodni podporni jionoti Chlcago, rt., torek. 20. oktobra (October 20), 1925. SSi ORGANIZACIJI TAKO JE OROŽJE PODJETIJ NIKOV. L^jetniki ao prelomili pogodbo. Charleeton, W. Va. — "Kadar premogovniški podjetniki ne mo-; »jo nikamor, tedaj ae zatečejo M sodišče po sodnijsko prepoved" je dejal neki rudar, ki je komentiral dogodke na premo-fovniikem polju v Zapadni V4r-l„iji. "Ako bi bili premogovniki podjetniki količkaj pravični in bi jih ne obvladovala atraat po vedno večjem dobičku, bi sedli i zastopniki rudarjev k mizi in m kot moš je pogovorili glade nornih točk. Bilo bi aeveda dro-pŽe, ako bi se rudarji in drugi delavci v tej državi zavedali svoje politične moči. Organizirali bi se kot razred in politična moč delavcev bi ae kmalu občutila v javnem življenju." j Tako je govoril rudar, ko se je raznesla vest, da je svezni sodnik George W. McClintic iz-4*1 trajno sodnijsko prepoved proti organizaciji rudarjev, njenim odbornikom in članom, drugi rudarji so ga pa poelušali. ! Ts sodnijska prepoved je bila kdana v zaščito skoraj vsake premogovniške kompanije, ki se uhaja v pasu južno od reke Kanawha in ee razsteza skoraj do državne meje na jugu. Za to sodnijsko prepoved je zaprosilo 109 premogovniških kompanij. Sodnik je v svoji rassodbi re- ni deiavci v Združenih državah, ki bo zsposljeni pri produkciji premoga. V 7. MESECIH JE BILO ZAJETIH 238 TIHOTAPSKIH LADIJ. Washington, D. C. — Obrežna straža je ujela v sedmih mesecih 288 tihotapskih ladij, ki eo prevažale opojne pijače. Aretiranih je bilo približno 400 oseb. Obrežna straža je zgubila štiri lidije in tri stražnike. Opojne pijače, ki so bile zajete, ao vredne okrog deset milijonov dolarjev. Tihotapci pa kljubtemu še ni-feo oplaAeni. Preveč dobička nosi tihotapstvo z opojnimi pijačami in zaseženo žganje in ladije so tanje malenkost. Praglad daavaih dogodkov AMERIKA. Nova sodnljsks prepoved proti rudarjem v VVest Virginiji. Mellonova ideja o dohodninskem davku. Zvezni direktor poroča o boljših delavskih razmerah. Bitka med tihotapci na ulici. Sneženi viharji na severoza-padu. PO SVETU. Nove homatije za velesile na Kitajskem. Panamski policaji, ki niso hoteli streljati na delavce, odslov-ljeni. Agitacija za ikandinavsko republiko. Pet oseb ubitih v političnem konfliktu v Mehiki. Nova homatija v Panami; "šitfMifl" sslslla Msvei|e liviiviio Vlada je odalovlla več ko polovico policajev, ki niao hoteli streljati na delavce. r»U MoUf» »roviM for mellonova ideja 0 davkih ni nova OD MALIH DOHODKOV SE NAJ PLAČUJE. KOT OD VELIKIH. Demokratje pa niao zadovoljni s , njegovo Idejo. —— Waahington, D. C. — Zaklad, niški tajnik Andrew Mellon meni, da državljani, ki imajo majhne dohodke, ravnotako plačujejo dohodninske davke kot državljani z velikimi dohodki. On primerja v tem oziru vlado s prodajalnami, v katerih je vse naprodaj po pet in deeet centov. Izjavil je, da nikakor nI zadevo-ljen, da bi bile vse osebe, ki 1-majo pet tisoč dolarjev ali manj na leto dohodkov, oproščene dohodninskega davka. Demokratje se pe ne atriaja-jo z njim. Tudi nekateri republikanci so nasprotnega mnenja. Opozicija pravi, da naj bodo o-proftčeni dohodninskega davka vsi do pet tisoč dolarjev letnih dohodkov. Opozicija meni, ako se lahko popusti davek onim, ki imajo več ko pet tisoč dolarjev dohodkov, je še toliko loije oproetlti dsvks osebe, ki ima do pet tisoč dolarjev dohodkov. |Andrew Mellon spada med najbolj bogate ljudi v Ameriki. Torej ni nič preaenetljivega, ako se poteguje, da se napravi davčni popust za one, ki imajo velike dohodke in se v krog davkoplačevalcev pritegnejo tudi oni, ki USI, Ast ef Ost. S, 1S1I. aatkorM ao Jaas 14, ISIS. ŠTEV.—NUMBER 24« Panama City, Panama, 19. okt. — Chiari, predsednik republike Paname, je včeraj odredil drastično reorganiziranje policije. Večina častnikov in več ko polovica policajev bo odslovlje-nih. Vlada 8matra, da policija ni izvršila svoje dolžnosti v teku krvavih izgredov pred enim tednom. Policijske čete so bile ve-čjidel pasivne in niso hotele streljati na demonstrante kot je bilo ukazano; le majhno število pollcietov se je držalo povelja. Chiari dolži policijo, da je pre-pojena s komunističnim duhom, imajo manjše dohodlp. T+oircija je edina bborolena'tff a v Panaipi. V Panamskem mestu, ki šteje 66,000 preblvslcev , e 600 policajev. Ameriške oblaati v kanalski coni so sporazumno s panamsko vlado zaključile, da bataljon a-meriških vojakov ostane v Panamskem mestu toliko časa, do-kler ae pride mir med hišnimi posestniki in delavsko organizs-cijo. Predsednik Chiari Je včeraj pozval posestnike, sUnovni-[e in delavsko zvezo, naj imenujejo po dva delegata v svrho re-iiitve spornega vprašanja. Sta-novniki so odgovorili, da ne pošljejo delegatov, ker ne zaupajo nikomur drugim kot svojim voditeljem, ti pa ao v zaporu. Nato ; e delavska zveza imenovala štiri delegate. V preiskavi o stsno-vanjskem problemu sodelujejo tudi Američani. BANČNI ROPARJI NISO SA-MO V CHICAGU. Ezcelaior, Minn. — Štirje roparji so oropali državno banko Minnetonka v EzcelsiorJu. Rop je bil izvršen opoldne in tolovaji •o odnesli petnajst tieoč dolarjev. Ročk Island, IU. — Pet ropar jev je oropalo uradnika Chicago in Northwestern železnice za 12,500. Tri osamljence ao prijeli, dva pa Ae Iščejo* Huntington, W. Va. — Dva maskirana roparja sta oropala Cuyadottovo državno banko sa 17,000. Petnajst uslužbencev sta »aprla v varnostno shrambo. BLAZNO POČETJE. * ""gor. Me.—Rudolph Roehr-* »e je odpeljal po reki v čolnu n Platna na potovanje okol •veta. Ilui bo najprvo do Nev Jorka in nato okoli — sveta. Čoln je 20 čevljev dolg, ima Ja-in majhea motor. Hreslau, Nemčija. 19. okt — ^ehka množica komunistov je **to§ on airoomont. Subocrlption: UniUd Ststos (cscept OMenffo) snd Csnsda |6.00 t Chiosiro 16.60, sad foroign countriss 96 00 por "MEMRER of TRE FEDEDRATED PRESS" 166 Datum f okleponj* n. pr. (Sopt. 66.26) polsg ds vam )o s to« dnevom potoki« nsročalns. Ponovit« Jo prsrstssns, ds ee vem so sotari list. FANATIKOM SO SE VENDAR MALO ZAPRLA VRATA. Odkar je bila sprejeta Volsteadova postava, so si prohibicijoniški fanatiki domišljali, da je bil preklican četrti amendment k ustavi Združenih držav, ki se glasi: Pravo osebne jji hišne varno?ti se ne sme kršiti z ne-opravičenimi osebnimi in hišnimi preiskavami in z zase-gen jem listin ter drugih stvari; zaporno povelje se sme izdati le ns podlagi morebitnega utemeljenega razloga, mora se zapriseči in natančno se mora navesti prostor, Id ima biti preiskan, kakor tudi oseba, ki se ima prijeti, in stvari, ki se zasežejo. Ta amendment je tako jasno spisan, da se ne da tolmačiti na razne načine. Prav jasno pove, da kadar Žele oblastveni organi preiskati hišo, morajo imeti zapriseženo povelje. To povelje izda sodnik in zapriseči ga mora oseba, ki dolži državljana, katerega hiša naj se preišče, da ima na gotovem prostoru skrite po postavi prepovedane reči, bodisi listine ali kaj drugega. . Prohibicijoniški fanatiki se pa v nekaterih državah Unije ne ozirajo na ta amendment in nastopajo, kakor da tega amendmenta ni ustavi. Posebno radi šikanirajo državljane, ki niso angleškega izvora, ker si domišljajo, da jih lahko preganjajo in šikanirajo, ker ne razumejo dobro ameriškega jezika. Dogodilo se je, da so oblastveni organi udrli v hišo, ko možaki bilo doma. In če se je žena upirala preiskavi, so jo pretepli. Ponekod so prišli z zapornimi povelji, ki so jih zaprisegli prohibicijoniški fanatiki, ki niso mogli niti izgovoriti imena državljana, katerega hiša, naj bi bila preiskana. In če niso našli ničesar, so hitro podtaknili steklenico žganja, ker so se bali, da prizadeti proti njim nastopi na sodišču. Slišale so se tožbe od raznih državljanov, da so bili okradeni za denar in druge vrednosti pri hišnih preiskavah, ki so jih prirejali prohibicijoniški fanatiki na nepostaven način. Taki dogodki so povzročili, da je bila Volsteadova postava še bolj obsovražena med ljudstvom. Precej državljanov je protestiralo na nižjih sodiščih proti nelegalnim hišnim preiskavam. Nekateri sodniki so ta protest vpoštevali, drugi ga niso in so obsodili državljane, akoravno so bili dokazi pridobljeni na nepostaven način. Nekaj časa je izgledalo, kakor da so državljani prepuščeni peščici prohibicijoniških fanatikov na milost in nemilost, kajti v mnogih krajih so te fanatike podpirali še klanovd, ki žive v domišljiji, da smejo oni uveljavljati Volsteadovo postavo na ta način, da sami prelomijo druge postave. V mnogih občinah je prišlo celo do streljanja in ubojev. Dne 14. oktobra pred ae je v Londonu na rodil William Penn, ustanovitelj velike države, ki nosi ime po njem — Pennsjrlvsnia. Bil je sin admirala Sir William Penna. Ko je študiral v Oxfordu, je imel priliko poslušati pridigo nekega kvakerjs, z imenom Lee. Besno razpoloženi mladenič je bil tako prevaet, da ae je oklenil kvaker-ekega veroizpovedanja. Po kratkem potovanju po Evropi je sam postal kvakerski pridigar ln ee zapletel v teologične spore tedanje dobe. Kot ippripadnik tedanje državne (epiakopshie) eerkve, je trpel mnogo zatiranja in bil večkrat v zaporu. Skoraj vse evoje življenje je pač trpel radi verskega zatiranja. Na angleškem dvoru je rabil svoj vpliv, ds izposluje ispuščenje članov avoje sekte iz zapora. Leta 1677 je obiskal Holendsko v verske s vrbe, kakor tudi poren-eko dolino, od koder as je kasneje začelo izseljevati mnogo ljudi v Pennsylvanijo. O tem potovanju je spisal jako interesantno knjigo. Ko ee je povrnil na Angleško, je našel, da ae je versko pattranje nepripadnlkov državne cerkve (non-konfeimietov) še bolj poostrilo. Njegov položaj, bogatstvo in nsdsrjenost mu je dajala presoj vpliva na dvoru, dočim ao ae tam njegovim kvakerskim običajem in preprostosti dobrodušno smejali. Ta svoj vpliv Je nadalje rabil, da pomaga trpečim sobratom in da prepoveduje versko strpnost. Postal js polemični pisatelj in bil kot)tak jako plodovit. L. 1080 mu je prišlo na um da bi ustanovil kvakersko kolonijo v Ameriki. Njegov oče je bil posodil kralju vsote densrja, ki ao znašale do 16,000 funtov. Penn je namreč izrazil namen, da hoče ustanoviti krščansko deželo, kjer naj njegovi miroljubni kvakerji najdejo pokoj od večnega zatiranja. Pogodba je bila sklenjena dne 4. marca 1681. Po tej pogodbi je Penn postal guverner in lastnik pokrajine, ki naj ae zove Pennajlvania (sylva po latineld gozd, torej pennova gozdna pokrajina). Ta Pennova dežela ni bila veliko manjša od cele Angleške. Benn je dobil pravico, da eme prodati zemljo komurkoli in kakor sam hoče. Bil je vpravičen ustanoviti vladni režim, napraviti zakone, imenovati sodnike in uradnike, iztirjati davke itd.; kralj ai je pridržal le pravico "veta". Penn je odpoelal svojega zastopnika, da nadzira organizacijo te kolonije. Čim so naseljenci začeli prihajati, je Penn izdal uetavo, po kateri naj se kolonija ravna. Odpravljena je bila pravicaj pr-vorojenatva (primogenitura) odpravljena je bila smrtna kazen, sodiščs po postala pristopna zs vse in prepovedano je bilo za-priseganje (kvakerjem njihova vera prepoveduje prtaego). Vel oni, ki izjavijo, da verujejo v Kristusa, emejo biti izvoljeni zs jsvne urade in vsi oni, ki veru jejo v Boge, emejo vživeti versko svobodo. Dne 27. oktobra je Penn aam prišel v Ameriko in se izkrcal pri New Caatle. Proslavljena pogodba Penna z Indijanci je bila tr iz New Yoi aimpatiairal pa je zopet v milost in mu je bile povrnjena oblast. L. 1699 se je končno uresničila njegova želja po izselitvi v Ameriko paj s svojo družino. Dve nadalj-ni leti je vlsdal nad Pannajrlva-nijo. L. 1701 je nastalo gibanje ns Angleškem, ki jo stremelo ss tem, da se vse privstno-laetns kolonije anektirajo za ) Penn je tedaj zopet odpotoval na Angleško, da brani svojo kolonijo. Pred svojim odhodom je podelil koloniji novo ustavo, pod kstero je ista uspevala 76 let do revolucije, in je izdal čarter mestu Philadelphia. ■ Tekom nadaljnih desetih let je hilo Pennovo Življenje napol njeno s težavami in razočaranji zlasti radi nesposobnosti od njega imenovanih upraviteljev kolonije. Zapletel se je v financi-jalne težkoče, dokler ni bil ves njegov interest v kolonijo hipo-tekiran. Prišel je v zapor za dolžnike, iz katerega se je rešil le potom prispevkov svojih prijateljev. L. 1710 ao ae zasmere v koloniji zboljšale, njegovi pri jatelji ao prišli do oblaati in kolonisti so začeli uvaievaiti njegovo požrtvovalnost Umri je staiesti 74 let, dne 80. junija m—F. L. L S. *Ur»a la Jalnvnl V zadnjem času se trudijo klerikalci na vse pretege, da popolnoma vprežejo v svoj vos delavstvo. Prirejajo rasne "eodjalne šole", "delavske dneve" in kongrese. Drše jim moralne pridige, da ne smejo preveč gledati na pridobitev materialnih dobrin na zemlji, da se Iborajo odreči materialističnemu razrednemu boju, da morajo skrbeti za nebeško plačilo po amrti. Skromno govorjenje klerikalcev o kapitalistih in moralni poduki delavstvu se množe v tej meri, kakor narašča vedno bolj beda deiav stva in potreba revolucij onarne-ga boja proti obubožan ju. Klerikalci eede v raznih bankah in zato hočejo prepričati delavce, da so kapitaliati na koncu vaeh koncev neke vrste angeli, in da ao grešniki — oni, ki apodbujajo delavce na "materialistični" razredni boj proti temu redu, ki je vendar ustvarjen po volji božji To odgovarja njihovemu načelu: Dajte cesarju, kar je ce-sarjovega, ali kakor se je izrazi nekoč skof Henle v Regenebur gu: "Kdor je hlapec, naj ostane hlapec" in nato je še prietavil "Vsakdo naj izvršuje svojo dolž nost v svojem stanu. Zato naj bo tudi kot suženj cel, popolen suženj." To je osnovno stališče duhov ništva napram delavstvu. Seveda pa uporabljajo klerikalci razna druga taktična sredstva sa pridobitev delavcev na svoj stran. Kadar se jim zazdi iz strankarskih oairov potreben "kultura boj" kaplani zelo navdušeno in bojevito govore proti "poganake- ___'» U M1ik«MliiMMii" "mitoria. Upajmo, da se zdaj obrne na bolje. Zvezni agentje eklenjena bržkone v jeseni pri-so v brooklynski hiši zaplenili kositerno škatljico kokaina. Sli so v hišo in se niso toliko potrudili, da bi preje izpo-slovali zaporno povelje. V hišo so vdrli proti volji hišnega gospodarja in brez sodnijskega zapornega povelja, ki opravičuje do hišne preiskave. Gospodar je bil obsojen na podlagi Harrisonovega protfciarkotičnega zakona v ječo. Ta gospodar se pa ni vdal^irno v svojo usodo, ampak je gnal stvar pred najvišje apdišče, ki ga je oprostilo. Najvišje sodišče je pronašlo, da četrti amendment še poatoji in da ščiti pravično osumljene in nedolžne osebe, izjema je le v posebnih slučajih fljlede aretacije. Državna in zvezna najvišja sodišča še ni^o do danes potrdila, da se smejo vršiti h i Ane preiskave^ brez zapriseženega zapornega povelja. Ta zadnji odlok najvišjega sodišča bo mogoče nekoliko ohladil prohibicijoniške fanatike, ki na nepostaven način šikanirajo in preganjajo državljane, mogoče )>a tudi ne. Nekateri fanatiki si pač domišljajo, da so več kot ustava, postave in sodišča. Državljani, ki so preganjani od takih fanatikov na nepoetaven način, store dobro, ako jih primejo na sodišču za odškodnino. Kadar bodo taki fanatiki obsojeni na ^^ ____ plačilo odškodnine, tedaj se bodo fanatiki najbolj hitro Uhry, jelbil William Pe^p zaprt prepričali, da ao uslava, postave in sodišča še nekaj več v ječo kot prijatelj izgnanega kot njih fanatizem. Ljudstvo je dozdaj še doeti trpelo k?lJ*TT. ^fJ* *t zaradi prohibicijoniških fanaUkoa, zato naj enkrat fana- 2uW«jIbik iftiuStjI tiki občutijo, da ni dobro za tiste, ki kršijo postave. nad Pennaylvanijo le hodnjega lete. Pomudil ee je dve leti v Penneylvaniji in ee med tem ehajal z novimi indijaneki mi plemeni, kupoval zemljišča, utrjeval prijateljetvo z Indijanci, poravnaval eporo itd. L. 1684 ee je vrnil na Angleško s namenom, da privede nasaj v Ameri ko vso evojo družino. L. 1688 je vdrugič šel v Holandako in Nemško. Uepeh teh potovanj je bil začetek velikega priseljevanja Nemcev v Penn-sylvanijo tekom prvih let oeem-najatega etoletja. Nasledniki teh prvotnih nemških naseljencev Pennsylvaniji ša danea tupatam rabijo v domači govorici poleg angleščine aeko pokvarjeno ško narečje — Penneylvania Dutch. Tudi precej čeških pro-teetantov ae je tedaj priselilo V Pennsjrlvanijo -»takosvani Moravski bratje, ki ao ustanovili tri naselbine v Pennsylvaniji. BeUehem. Litice (Utitz) in Na- Ko sta zavladala na Angleškem kralj William in kraljica mu" in "liberalnemu", "materialističnemu" kapitalizmu. So pa seveda odločno proti vsakemu resnemu boju delavcev ne aamo proti katoliškim, temveč tud proti "poganakim" kapitalistom Kajti po klerikalnih nazorih velja za delavca: "V potu avoje-obrasa ai služi svoj kruh!" Ka-pitaliet naj pa seveda uživa sadove tega dela. Klerikalci obožujejo papeža Leona kot zelo socialnega človeka. Ta je dejal: "Nebo in peke naj ae združita proti stranki o-nih ljudi, ki se imenujejo s različnimi imeni in a ekoro barbarskimi imeni: sodaliati, komuni eti ali nihiiiati, kajti ti — kakor pravi bošja besede — omadežu jejo meso, zaničujejo oblaet skrunijo čast". Kar ae pa tiče rešitve socialnega vprašanja, pravi Leon XIII.. katerega apiai sa klerikalce kot nekak drugi sveti evangelij. Bledeče: "Pri veeh poskusih za odpomoč sedanje socialne bede moramo ohraniti načelo, da je privatna lastnina sveta in nedotakljiva." 8 tem je dobila kapitalistična nagrab-ljena lastnina avoj papeški blagoslov. Delavcem pa pravi isti "socialni" Leon XIII.: "Opravljaj popolnoma in zve-eto svojo dolovno dolžnost, svojim gospodarjem ne škodnj niti na imetju niti na oeebi, v o-hrambi svojih pravic ae vadrži vsakega aaailetva in v nebsadm slučaju ns aej opora, ter eo ne voftl a slabimi ljudmi, Id te navdajajo s varljivimi nadami." in je 7. okt. bivši voditelj SLS dr. Ivan Sušteršič. Zdravil ee je nekaj časa v Radečah, a bo-m ae je teko poslabšala, da se je moral vrniti v Ljubljano, kjer je v bolnišnici podlegel. il v SLS. V klerikalni stranki že precej čaaa vre. Na eni strani obstoja velika napetost med vodilnimi krogi SLS in krščansko-soclalno strujo, ki se čuti povsod zapostavljena, na drugi strani pa obstojs med klerikalnimi volflci splošna nezadovoljnost s politiko vodstvs stranke, ki jeldoaedaj rodila ea-mo negativne uspehe. V krščansko socialni struji se že nekaj časa resno razpravlja o odcepitvi od oficijelne SLS in o osnovanju samostojne politične organizacije. Tudi pri občinskih volitvah, zlasti v Ljubljani, nameravajo krščanski socijslci nastopiti samostojno proti SLS. Pa tudi med duhovščino aamo vre. Mnogi u-gledni duhovniki priznavajo, da Je oficijelna politika SLS z zlorabo vere in cerkve interesom vere ln ugledu duhovščine silno škodovala, narodu pa ni nič koristil*. V krogih lcranjeke duhovščine se razpravlja o tem, da naj bi dr. Korošec kot načelnik SLS odstopil. Kandidata za to mesto sta baje dr. Kulovec in dr. Hohnjec. Kakor se šuje, ima tudi tajnik SLS kaplan g. Gabrovšek, ki je poete! slasti pri ljubljanskih klerikalcih zelo nepriljubljen radi svoje samovoljnosti Močna onoaifiia aa no-javlja tudi mod klerikalnimi a-kademiki proti poslovnim politikom v klerikalni stranki, ki so znali v svojih rokah združiti razna upravna mesta z bogatimi dohodki in ki mlade klerikalne in-teligente potiskajo povsod v stran ter jim ne dovolijo, da bi prišli do "besede. 2e spomladi so bili katoliški akademiki poslali vodstvu SLS obširno spomenico o svojih željah. Ker pa je klerikalna akademska menza popolnoma odviana od nekaterih klerikalnih poslovnih politikov, ki imajo tudi prvo in zadnjo besedo v klerikalnem akademskenj domu in v veeh klerikalnih denarnih podjetjih, je bil dijaški pokret posedaj zadušen. Ni izključeno, da bomo že v bližnji bodočnosti doživeli zanimive izpremembe v vodstvu klerikalne etranke. Dr. Korošec prireja sedaj sestanke duhovnikov, da bi preprečil grozečo "revolucijo", a značilno je, da so ti seetanki zelo slabo obiskani. Tako se je na pr. 1. oktobra v Novem mestu velik del du hovščine naravnost demdhstra tivno absentiral. Smrt ruskega generala. Na za grebški kliniki je umrl ruski general David Konstantinov!*, star 64 let. Primorje v filmu. Zveza kopa lišč in letovišč na Sušaku je zelo agilno društvo in ee neprenehoma trudi, da bi učvretila pritok tujcev v naše lepe primorske kraje, katerim je tujski promet potreben že iz ekonomskih ozi rov. Nedsvno je društvo sklenilo pogodbo z družbo "Internationa ler Film-Konzern Chyzers Ba-denwelt" iz Koelna na Nemškem, ki je izjavila, da je pripravljeha napraviti posnetke primorskih krajev. S fllmiranjem je družba že začela. Posnemanje ee vrši po dogovorjenem načrtu in osob-je podjetja spremljata direktor fllmake družbe Becher in tajnik Zveze kopališč in letovišč dr. Do-brič. Doslej eo operaterji posneli Crikvenico in Selce, v kratkem pridejo na vrsto še ostali kraji: Novi, Rab, Krk in Sušak. Stroške sa film krije Zveza kopališč na Jadranu. Film se bo podvajal v Nemčiji, Avstriji in na Ma-džsrskem, kjer je za naše kraje največ zanimanja. Drugi film Primorja, ki je bil tudi pred časom napravljen po navodilih Zveze kopališč in letovišč. se predvaja sedaj ne Češkoslovaškem. Uprava zgoraj imenovanega koncema se je poleg tegs odločile, ds nsprsvi film, ki bo prikszovsl naše Primorje od Sušaka do Ukinja. Ta film bo koloriran in bo prikazoval krasote in posebnoeti našega Jadrana. Nekatere pokrajinske slike namerava družba uporabiti tudi sa prizore v svojih filmih is družabnega življenja. Tako prodira Primorje a svojimi krasotami polagoma med tu jee. U | bode ostali ravnodušni nrikavnim slikam na platnu ter ai jih bedo akuteli ogledati tudi v naravi Guncaj ee, duša! Zadnji teden emo ee v CkL gu moško zravnali, stisnili usti ce in dali boginji Justici, kar Ingoflaeaa republiL, šerifa, ki zapira ljudi, 8r zaprli za mesec dni in glavnt ječarju smo dali štiri mea, njegove lastne medicine. Pa ni več pravice! Poleg tega «r obesili enega Italijana, ki je bil žensko. Se je pravica! p] hodnje leto obesimo dva Polj tri Italijane in dva zamorc Zločinov mora biti konec! vica zahteva, da ljudje, ki "broke" na vsem, morajo kaznovani s vso strogostjo, vso strogostjo! Hear ye! < 0 0 0 Kontra is Chishoima. Cenjeni K. T. B.! Ne vem aatio predaleč od Chicaga ali vzrok to, kar je tukaj že zi da tvoji žarki nimajo dovolj či na Ghiaholmu. Lepo te pr sim, posveti, kadar bo jasen ■ v gornje proetore našega "K. B. iz Chishoima" in poišči ir na onih delegatov, katere gol konvencije epodili, ker ao trikrat izpregovorili. Kam revčki hočemo podati, kje prij teljev iskati? Da e konver so naa epodili, so na Chisholr sklenili. Pozdrav vsem bivj delegatom in delegatinjam. ■ Tenebrjiga, Chisholm, Minn. 0 0 0 FUosofija starega šojca. Stari Sojec je filozofiral: "j vih deset let v Ameriki sem republikanec, drugih deset H sem bil demokrat, zadnjih des let pa nisem nič. Bil bi ie noči list, a bojim ae, da socialisti bodo pravično delili. Imam lote, dve hiši in ženo. Ako bo socialisti tako delili, da jaz n kaj izgubim, tedaj naj vrag vz me vse socialiste. Ce pa bodo ko deliti, da jaz še dobim nek poleg tega, kar že imam, pote pravim: Bog živi vse socialis in še komuniste povrh!" 0 0 0 Dobre novice iz Jugoslavije. (Petdeset centov dam za va kol) ♦ ♦ o Se malo o Trankovih živalica Tristo Dsnvinov! (Ta je bil gorka). Torej tristo Danvim* Trunk še rešuje vprašanje živi skega človeka, oziroma človeil živali. Človek je žival (po tel« in čutnih nagonih) in ni živ (po duhu). 2ival živi kot živ človek pa mora živeti kot člove Križ je pa£, da ljudje, katere moralieti Trunkove vrste radi popolnoma izločili iz narav in jih poatevili v evet, ki je saj zase in absolutno odrezan od ~ valskega aveta, da ti ljudje, eo vrhutega še na najvišji sto nji civilizacije, eo še vedno živi sko ali še bolj brutalni. Nofej živeti kot ljudje, ki imajo odgo vornost pred Bogom t Kljub temu je človek visoK nad živalmi. Razvoj ga je dvi nil in ga dvigne še višje. 2ival človeku — podedovani instink — propada, izginja boljinbol Čimbolj bo človek manj živalsk in bolj človeški, tembolj bo n zumeval, da je Mla tiste doba ko je malikovai aam eebi, najne srečnejša doba njegovega rodu Človek ni več šival — j« P« še vedno bližje živalstvu kot prs vemu človeštvu! je še vedno bili je divještvu kot pravi civilisa ciji. K. T. B. Morska burja je začela te dn pihati v Tretu In je sahtevala tu di nekaj žrtev. Doeegla je brzin do sto kilometrov na uro. V Sked nju pri Trstu je poškodovala 62 letnega težaka Andreja UrtiU Vrgla mu je na glavo več deak V prosti luki Doee d'AosU J« burje prevrnile dvovprelen vol in kočij sž Vouk si je pri tem zlo-mil deeno nogo. Teške poškodb je zadobtta tudi šivilja »vira Dobrila, katero je veter vrgel o« kamniti tlak, da ae je ranil« na obraze. Smrtna nesreča ee J* pripetila radi berje Slletneim« vozniku Franeu Lisjaku Voei« je po nabrelju Sauro veliko oder. Tmi^t^ j« in oder ee je *vrnil nanj ter ga ranil do smrt« Po-Ug tega eo moraU aprejeti vi še deset eerb. ja aiala burje ve< ali manj daj je w.......... sa laglbi m fovico — Pile Soott Near-_ Angleško delavatvo je io zobe svojiip podjetni-na zborovanju Kongresa ovnih unij, katero je pri-7. septembra v Scarborou u od predsednik« flwalesa, ki otvoril kongres to brilijant-pozivov za delavsko solidar-in edinstvo so vsi nameniti tel j i kakor Fred Bremley, J. irn in M. Tom«ky svarili pred ,to kapitalistov in nazadnje vlade proti delavstvu. Dekla-so se čule, da je prišel čas, mora delavstvo vzeti delo v e Swales je rekel pri prvem _nju med drugim sledeče: Naše gibanje je imelo tekom ^ujih let veliko poučnih pre-^ašenj, kako se je reakcija za-B podjetniki. Eden nau-■tav, ki smo jih prejeli, je, da p^ino neprestano vzdrževati njujočo se progresivno taktiko, ^a bo združila, konsolidirala , navdušila vrste organizirane-, delavstva. Vse nas vodi k £e ^jim industrijalnim zapletlja-m in sporom... Na vseh po-i industrije so znaki, ki ns edujejo, da se morajo izvr-ti revolucijonarne spremembe industrijalni naši zgradbi. Ne-dne bo naše ljudstvo goto-pometlo s sistemom, ki po-izroča tako bolne razmere, kot jih imamo sedaj, na njega mesto postavilo drugo strukturo ko-■peracije, v kateri bo vsak člo-k dobil ves sad svojega dela." Nemogoče je v par stavkih politi vpliv, ki gs je ta izprože-i ideja izvršila. Ogromno plo-ije je potrdilo odobravanje zavest poslušalcev, ki spozna-tajo. da ni samo potrebna za-va po takojšnjih industrijsl-lih spremembah, temveč tudi regledati sile, kotiko jih ima an-ko delavsko gibanje za radbo novega socialnega reda, ki mora v kratkem nadomestiti •Klanji gnili sistem. Enako prepričevalne so bile jksedc Freda Bramleyja, tajnika generalnega koncila in pred-Itdnika Amsterdamske internacionalne federacije strokovnih unij. Govoril je radi edinosti: Za svojo dolžnost smatramo, di stojimo za delavskim razrezan v Rusiji. Stališče Mednarod-* federacijo strokovnih unij je •ditetfa, da se mora Rusija priključiti internacijonali in po(em nzpravljamo o edinstvenem gi-kanju. Rusi so želeli konferenco, iredno so se združili. Stališče, da M ne dovolili nikake razprave pred združenjem, je po našem Snenju napačno. Ta govor se je slišal precej na-fcroten proti Amsterdamski in-fernacijonali, katere so Angleži največji sestavni del. Bramley je «to obrnil pozornost na Rusijo. "Ruske probleme moramo razkrivati z upoštevanjem preteklosti," je rekel. "Ruska revolucija je prva revolucija vse zgodovine, ki je stremila za prevrat okoriščanja in to tudi zagotovi-k To je tudi prvi eksperiment J4 »vetu, da delavski razred kontrolira vse javne zadeve. Ruto revolucija nas Je učila. Mo-fk je posekatf^glave kraljem ^kraljicam, cesarjem je mogo-»dati brco in zapreti carje; u-|Nti je mogoče vojske in svetna pobijanja delavcev na miril«1. in še je skupina lahko 5*i«ta v komitej narodov. Skušnjo v takih stvareh smo že "n'« v lastni domovini in v da-Wniih dneh. Ampak če tu pemirimo zasidrane interese ■kori^evalcev, smo napadeni po Jwn kapitalističnem svetu. Pridni Kmo zreti v to, ksr Rusi-Ptte danes. Z našegs vidika je IJtt v stiaki in naša dolžnost J. da stojimo za gibanjem ru-»Ka delavstva. i Vi^lo i »ozdravljanje je sledi-F»"voru in resolucije, ki jo Je «™>nl generalni sf*t, ds se do-Jr' roed delavstvom avetovno-pa edinost v gibanju etrokov-f «n«j in federacij. Resolucija *Wamed splošnim vzklikanjem Pobrena. LHn,r»ni benedni napadi so prl-■ ri»d I>awcsov načrt, katerega *r**?slil zastopnik rudarjev r* prokletstvo ne eamc pške d. lavce. temveč tudi za ■*Hke delavce. Govorniki SO Pjj' nsčrt kot vmešavanje a-rr™***a finančnega diktator-" ' katero hoče zabraniti aod- evolucijo v Nemčiji, i en delegat ie zagovarjal načrt. Ko je končal je bilo ališati mrmranje med zborovalci, ki so soglasno sprejeli tozadevno resolucijo, ko je prišla na glasovanje, katera obsoja Daweaov načrt ia apelira na angleško delavstvo, rodniki, prijatelji, sploh val so Ji rekli: "Spoštuj njegove lastnosti in prezri njegove slabosti. To so lsstnosti ženijs; ne moti ga, da ne zdvomi sam nad seboj. da pomaiu nZuZtu T^T*' P°miS,i' da tvoj moi u» pomaga nemiKemu delavstvu tvoj: še boli Ukor l««t dn^tn. SJT" SS . - «---— takojšnjih problemov, je angleško delavstvo na kongresu pokazalo največjo previdnost. Na seji je kongres razmotrival resolucijo, ki garantira več moči generalnemu svetu (izvrševalne-mu odboru kongresa). Vroča debata je bila o resoluciji. Zadnja kriza v rudarski industriji je povzročila toliko opreznosti. Na eni strani je veliko Število malo-obrtniških unij in konservativnih njih voditeljev, na drugi strani pa so bili rudarji s progresivnimi delegati. *'Samo moč je, kar šteje", je vpil Cook kot zastopnik rudarjev. "Nobena u-nija bi se ne smela bojevati sa ma. Tisti čas je šel. Zdrobljeni boste drugače. V gibanju strokovnih unij moramo imeti centralizirano silo." Moč je potrebna, a zdrav razum je tudi včasih," je odgovoril J. H. Thomas, zastopnik železničarjev. "Moč, ki jo že ima generalni svet, je zadostna." Tu je bilo akutno vprašanje i huda bitka za moč. Ameriški po-setniki zborovanja so bili najbolj zanimani. "Nekaj se bo zgodilo," so si šepetali med seboj. Ali nič se ni zgodilo drugega kot da je kongres stvar odložil še za eno leto. Kongres je enotno telo. 724 delegatov je bilo na njem, seja pa je bila stosedemnajsta. Zastopanih je bilo 4,343,000 članov. Kak ducat žensk je bilo delega-tinj. Med sedemsto možmi je bilo več sivolasih starčkov, a največ pa mladih mož, starih okoli 35 let. Večino delegatov so tvorili uradniki unij, ali večje število jih je prišlo tudi naravnost iz delavnic. Kakih dvesto delegatov je bilo prvovrstnih govornikov. Večinoma niso rabili ni-cakih notic, njih opazke so bile pi^mišljene in vedno so zadele. Nič takega ni bilo kakor je ame- ganje resolucije, sedem minut za podpiratelja in pet minut pa za govor delegata. Ako so dclegat-je slišali dovolj razprave, so ksr začeli klicati: "Se strinjamo! Se strinjamo!" Ali pa: "Glasovanje! Glasovanje!" Jezik, katerega so se posluževali na kongresu, je bil precej slikovit, plemenski in v največji meri socialističen. Tudi parlamentarne fraze so se uporabljale. To je bil gotovo precej "levičarski" kongres. Swales in Purcell, vodja angleške strokov-nounijske delegacije v Rusiji, Hicka, Bramley in drugI voditelj so prišli' z novimi idejami na dan, ko so spoznali, da angleško larnih osebnosti, toda delegati se prav nič ne ogrevajo za tako de lavsko vlado, kakor je bila prva družine, t j__. zr — uirtetn nemšketra dplnv«tv« Btandard S*J «>hče ne ve. če niso baš one nemškega delavstva. posebnosti, ki jih ti označaš kot t,°u* _ Pf! 0 do re4ev*aiua napake in ki jih neprestano grajaš, pripomogle, da je ustvaril svoja krasna dela." Toda ona se ni ozirala na ta dobra svarila. V hiši je za zmi rom zavladal nepokoj; v obilici so se ponavljali očitki, žalitve, ostre scene in resno se je mislilo že na ločitev — dogodek, ki bi pahnil slavno ime na tretjo stran časopisja, kjer so servira-ni vsi najnovejši škandali — ko je mož naenkrat umrl. Razburjenje nesrečnega zakona, nemir, ki ga je izzvala poslednja kratka moževa bolezen docela nepričakovana njegova smrt', ki je vsaj malo , osvežila prijateljsko Čustvo, ki ga je čutila v početku svojega zakona, prvi meseci osamljenosti — vse skupaj je vendarle malo vplivalo na zdravje mlade žene, in zdravniki so ji svetovali, naj odpotuje v kopališče, da si opomore in raztrese. Mladi vdovi je bilo popolnoma všeč, da jI je bilo zaenkrat ukazano zapustiti javno Življenje in njega zabave; izgledala je prav interesantno s potezo bolesti v obrazu, in tako je preživljata s svojimi petintridesetimi leti drugo mladost, Če mogoče še bolj zapeljivo kakor v prvi. Razen tega ji je črna Žalna obleka eelo dobro pristojala in znala se je tako izborno ponašati kot deloma usmiljenja, deloma zavidanja vredna Žena, ki stoji pač tako zapuščena na Širnem božjem svetu, toda uživa zato to čast, da nosi slavno ime. O, kako ae je trudila, da utrdi slavo dragega pokojnika sa vse čase (s toli-krat preklinjano slavo, ki je prej potočila toliko solz radi nje); zdaj jo je gojila in negovala kakor krasno umrlega in prejema z zemlje tega groba vedno novo irano. Zdaj smo jo lahko videli, kako je zavita v črni vdovski pajčolan obiskovala ravnatelje riški "steam roller" v kongresu. Kledišč in založnike njenega mo-Dolgost govorov je bila strog*)' »e pogajala e onimi za novo omejena, deset minut za predla- uprizoritev oper umrlega, s te- -mm***** mi za tisk del, ki jih je zapustil in še niso bila objavljena in vse je vršila tako važno in svečano, kakor da izpolnjuje le avo-jo sveto dolžnost. Ta čas jo je spoznal njen poznejši drugi mož. Tudi on je bil glasbenik, čeprav še popolnoma neznan; komponiral je par valč-tov, več pesmi in dve manjši o-peri, ki so vse izšle v zelo lepi opremi, ki pa niso bile večkrat grane kakor kupljene. Bil je jrav čeden mož, iz dobre meščanske, v celoti nepoznane rodbine, in je imel precejšnje premoženje. Brezmejno je spoštoval genija, občudoval vse slavne osebe kakor bitja / s drugega delavstvo se ne bo moglo samo »veta in si ohranil Še vea naivni upirati britanskemu imperiju in entuziazem mladega umetnika, podjetništvu ter se bo predvsem Tako se mu je tudi zdelo, ds zre moralo še tesneje združiti med nadzemsko prikazen, ko so mu seboj, obenem ps gledati za zdru- pokazali vdovo umrlega mojStrs. žitev z delavstvom drugih naro- Bilo mu je, kakor da zre vizijo, dov Kongres je zelo razčistil po- kakor da ae je muza oeebno poni- litični položaj in stališče delav- žaU k njemu. Naravno se je kar atva Ramsay McDonald je bil najhitreje zaljubil v ta svoj i- med delegati ena najbolj popu> deal, in ker Ja mlada vdova že Alp home Daudet: VJova uHktca moža Ko smo zvedeli, da se poroči drugič, se ni prevzsprsv nihče čudil. Slsvni mož, ki je bila t njim petnajst let poročene, Je kljub darovom svojega duha ali pa morda baš zaradi njih pošteno stokal pod zakonskim jarmom. S svojimi muhastimi do-mieleki in prenspetimi idejsmi mu je zagrenila življenje. O tem je vedel ves Pariz. Bilo mu je usojeno, da je v zelo kratkem času prehodil pot »lave in dosegel največje trium-fe — kakor je to večkrst usojeno onhn, ki umro mladi; ona je sedela vedno v kotu vozs nje-govih triumfpv. mrko in brez rs-dosti zrla na vse skupaj in menda le čakala na trenutek, da se za* ta vi hitri dir, da vrte slučsj U voz s tira in ds bo koneetn-umfiranja in radosti Ce Je godr-njala čez njegove osebo«- posebnosti, so bili vsi proti njej. So- zopet prirejala družabne veŠere, se je potrudil, da so ga vpeljali v njeno hišo. V teh prostorih, ki ao še vsi nosili sled prej v njih Mvsjočege genljs in kjer si mislil, ds čutiš še v zraku njegov dih — v teh proatorih Je nara-stlo njegovo čustvo — strsst. Tu je bil mojstrov kip, tam planino, kjer je običajno komponiral; povsod po mizah in policah MO ležale partiture, kamor je za-piaoval bežne muzikalne domi-sleke, kratke beležke itd. Vsi ti mali predmeti, posvečeni spominu velikega mrtveca, so obdajali draž4'»lno in privlačno vdovo, kakor oklepa mračen okvir podobo razkošnih barv, da toliko bolj podčrta njeno pravo lepoto; naravno Je bil mladi komponist kmalu čez ušesa zaljubljen. Po dolgem obotavljanju ln o-mahovanju ae je ta dobri človek končno ojunačil in razkril svoje rrcc. Toda kako skromno, kako bojazljivo! O, ljubi bog! "Oe vc dobro, kako malo je vreden; sem uvldeva. kako slabo bi zamesijs-la če da svoje stsvao ime zs ne-znanega njegovege." Take »n še Ueoč podobnih naivnosti Je jecljal v svoji zmedenost i Tods se-daj Je treba povedati, da Je da- mi v dnu srca zelo laskala ta o-svojitev; toda v javnosti je igrala komedijo odpovedi. Delala se je, kakor da ne računa več na srečo na tem svetu, kakor da bi bila vzvišena nad posvetno ničevostjo in kskor da je Že sklenila z življenjem, nedopuščajoč na-do, da kdsj spremeni svoj sklep. Ona. ki v .resnici ni bila nikdar tako mirna in aadovoljna, kakor P0 smrti svojega slavnega moka, je tnala še jeketi solse bolesti nad svojo izgubo in govoriti 0 njem z entuziazmom, "kakor o nenadomestljivem dragulju. Seveda je to obnašanje razpihak) ljubezenski žar mladega može v svetle plamene; proeil je vedno bolj viharno, vedno bolj goreče — kratkomalo: stroga doba vdovskega stanu jo končala s poroko. Toda mlada žena ni nikakor prenehala biti vdova; nasprotno se je, dasi zdaj poročena, zavedala, da je vdova velikega moža. Predobro je vedela, da polhenja baš ta njena lastnost temu drugemu možu njeno največjo zaslugo in mikavnost. Bila je sts-rejša od njega in bila zato prepričana, da se mora obdati s nekakšnim dostojanstvom, ako hoče ublažiti razliko v starosti. Toda on se ni spodtikal niti nad tem niti nad Čem drugim. Bil je uverjen, da je vsvSena nad vsak pregrešek, in zdelo se mu je po-polnome naravno, da je neis-briano zagrebla v svoje srce spomin ns tako velikega moša, kot je bil njen prvi soprog. In da u-trdi ta ponižni in več kakor skromni nazor v njem, je večkrat prebirala ž njim pisma, ki jih ji je pošiljal mojster tskrst, ko jI je še dvoril. To poglabljs-nje v preteklost jo je pomlajalo najmanj zs petnsjst let In jI vrnilo svežost in sigurnost mlsde, lepe, oboževane in s prekipevajočimi pesmimi v nebo povzdigovane žene. Da se je stvar pozneje spremenila, je njenega drugega moža le malo zanimalo; Častil jo je in oboževal — s tem, da je bila njegova last, je pač služil svo)i vsekakor prav svojevrstni nečimurnosti. Najbrže je bil tudi ponosen, da si je priboril ono bitje, ki so mu neljubi vsi ti izbruhi ljubezni, in prejel tako deloma veliko in zavidanja vredno dedVčino, Bila sta čuden zakonski par in bilo je res vredno, da si jih Je človek pobllžje ogledal. Nekoč sem ju srečal v gledišču. Nihče bi ne spoznal v njej žene od prej, nje, ki je bila tako tiha, skoro plaha; jala skopo neopa-žena, ker je bil utls, ki ga je napravil on, preveč mogočen; nje, ki jo skoro zginjala v njegovi senci in na vsak način zelo tem-nela poleg njega. Zdaj jo sedela ob ložinem naslonu, da so Jo morali vsi opaziti; in bila je polna ponoaa, Če js čutila oči vseh, u-prte nase. Ljudje so govorili, da ji ožarjs glavo sijaj slave njenega prvega moža, in kjerkoli se ju ittkszala, Je spoštljivo zvenelo njegovo ime. Njegov naslednik Je skromno sodol zs njo; bil je tsk, kskor ds je vzel nsse vse trpljenje svete in z nepeto po« zornostjo je opszoval vse kretnje svoje gospodsrice, ds bi bil v slučaju potrebe pri roki. Doma je bilo to čudno razmerje še bolj očitno. Spominjam ao na sosrejo, ki jo je priredile leto dni po svoji poroki. Gospodar je hodil med gosti naokrog, očlvidno ponosen in obenem malce v zadregi, ker se je ceis U dobrs družbs zbrsls v njegovem aalonu. Soproga Je bila utrujena, gledals melsnhollčno in bila ta večer vdova velikega moža, kakor si Je popolnejše ne da ml-alltl. Pri tem Je na nekak poseben način zrle nsnj preko rsme in mu dej sls: "MoJ ubogi prijs-UflJ'' (tako usmiljeno In poml- 1 je v si no), ali pa ravnala ž nJim Uko z visokega ln mu očitala: "Se dolgo nisi tako dober, kakor Je bil on". Kraj sebe Je zbrala krog starih prijateljev in znancev, ki eo bili vsi priče mojstrovih uspehov In triumfov. Z njimi se Je pogovarjala kakor maj-hns deklica. MoJ bog, saj so Jo poznsll vsi še takrat, ko Je bila rnlada. Skoro vsi so JI rekli "A-nafs" kakor so Jo klicali kot otroka. Bilo Je kakor pri pogrebnini In ubogi mož se je spoštljivo približal in udano poslušal sla-vospeve svojemu predhodniku. Govorili ae o onih velldestnlh prrmijerah. o onih večerih, ki ao vedno potekli v slavo velikaga mola; spominjali ao ss njegovih (»osebnosti, njagovegs nsčlna de-la in da Je takrat, kadar mu je Slovenska Nafrint viHiMivnv nw ■■i™ 1S04 i!11 IftkM*. 17. Jam* 1S0T vi 1APADNO OKROŽJE: ALfc A VIL, Izvršcvalni odmor: UPRAVNI OD8RK i Pr«da«4aik Viacvnt Caiekar; podprt*«*nik Andrc* VUlrtek. R. F. D. T, Bos 1SS. Jofcn»lown. Pa.; «1. tal*tk Matih«« Turk: Ujnik bolnUk««« ižSiHm BU. Novak; gl. blagajnik John VugrJrh; urcd.uk glaalla Jui« Zadrta*, upravitelj glaalla FINp Gedliia, POROTNIODHfck; Martin ftalMaikar, pratodnlk. tk>x S7ti. Barbtrtoa. Okfe; Franc«« A. Tauckar, SStT 8. RMgr»ay A v«., t >icagu. III.; John kriša»nitf. 131II Be-nlngtun Av«M W«at Park. Oklo; Mar? Vdovich, l«t!t S. Rldf«way A t«.. Cfct-cago, lil.; Jaha T«rč«lj, Bo* I*. Strakanr, Pa. BOLNIŠKI 01)8KK: OSREDNJE OKROŽJE: Biaa Novak. pr«da«dnlk. Nt74« 8. Uvida* Avt« Chicago, HI. VZHODNO OKROŽJE: Ja«ob AmbroiK. Ros ISS, Mooa Raa. Pa. Jo-rph Zorko. RFD. t. Boa 114, W«at N«wlon. Pa. Anton 8alar. Boa IN. Uroaa, Kana., aa jagosapad. Frank Klan, Bon IM, 1 hl«ho!n, Mlaa.. aa aev, sap* Nadzorni odbor: Panl Reegor, pradaaSnth SSU 8o, Lawn*alr Av«.. Ctdeag«, 1IU Rijhssi 1. Zavrrtnlk, R. No. 1, lllnašala. lil.; Praak Kajc, MM W. Stih BU CM-ongo, lil Združitveni odbor: Pr«da«Snik w Frank AUŠ. U14 So. CravfeN Av«. OKlsaga. IIL; Jožko Ovca. SUf Wr MIh 8U Chicago. III.; John Otip, I4M So. Cliftoa Park A ve« Chlcago, III. 1 VRHOVNI ZDRAVNIK l Dr. F. J. K«rn, «IM 8t. Clslr Ave., Ckv«taM. OMe. POZOR 1 — Korespondenca s glavnimi odborniki, hI dekje V stavna* uradu, ae nšTtakel«! VAA PIRIIA. ki se nanalajo aa paale gl. prod—dnlhs ss asslevst Pred-aedniltvo g. N. F. 1« llfiT SI 8o. UwndaU AveH ChUsge, HI. V8E ZADEVI BOLNIŠKE PODPORE 8K NASLOVI i Bolniško UjSl-Št ve 8. N. F. K Be. UwadaU Av«.. Chisaga, HI. DENARNE POAlUATVE IN STVARI, ki a« tKeJe gl. Isvrševalascs odbora la jodaoto voM« m na.lov«: Tajništvo 8. N. P. in Mtt7-M So. Uwa-Anlo AvOm Ohioago, 111. VBI ZA DE V K V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI CORU ae pošUJai« aa aaalov: |tUga|alštvo B. N. P. J.. M87-SS Bo, Lavrndalo Avo., Chlaogo, M, Vae pritožb« gl«d« poalovasla v gl. lavrAovalsoai odbora oo saj pošljejo Pasi Borgsrjs, prodaodnlhu aadaornoga odbora, tlgar naslov Je ssotsj. Vol prilivi aa gl. porotni odook se as J poUlJa je as naslov t Martin Zoloa* nikar, Boa tTI, Barbortoa, Ohlo. Val dopisi Ja drugI saial, nasnanila, oglaal, aarolslaa la splsh vso ksr Jo v i vosi a glasih* m jednot«, asi so pošilja na naalsvt "PROSVETA", ISIT-M Bo. Uvadalo Ave., Chlcago. 111. msnjksls inspiracija, morala sesti k nJemu njegove žens. —■ "Saj se Še spominjate, Anais?" In Anais je vzdlhnila in zardela. Potem so govorili o onem času, ko so nastala skoro vsa .njegova najlepša dela, posebno T8a-vonarola", ona krasna opera z velikim dvospevom, ki so poje pri luninem svitu ob duhtenju cvetlic ln slavčevem petju, Nski entuzlsst je cslgrsl na piano to mesto in ginjenost je bila vsesplošna. Pri zadnjih notah tega lepega kosa si je hišna gospodinja morala obrisati oči. '|Pre-več!" Je rekla. "Preveč hudo mo gane. Nikdar nisem mogla po-šlušati tega odstavka brez solz." Zdsj so se trudili stari pokoj-nikovi prijatelji krog nesrečne vdove, Ji izrekli svojo sožalje in JI po vrsti zagotavljali svoje globoko sočutje — kskor pri pogrebu. Proseče so Ji stisnili roko ln ji šepetsll: "Le mimo, Anais! Pogum in mir!M ln nsjbolj smešno pri vsam tem Je bilo, da Je stal drugI mol poleg žene, ds je bil globoko ganjen in da Jo Je s drugimi vrsd tolažil in jI Izrekel sožalje. "Kakšen genij! Kakšen genij je bil!" je dejal in al obrisal oči. Bilo je res ganljivo In vendar tudi Uko neskončno komično. 8EZNAM PRIREDITEV 8I/>TBH-SKIH ORGANIZACIJ V CMCAGU. 8oc. klub štev. 1, J. B. Z. — Dram-sks predstava, v nodolJo lš. ektobra, v dvorani dSPB, 118S W. lSih 8t. DruAtvo BooedJo, AUv. 440 8,,N. F. J. — Veseliea v soboto SI. oktobra v dvuranl HNPJ. na Bo, Lavndtlo Is W, 271 h Bi. Psvsko druitvo Ulovsa. — Kes* cert v nedeljo 1. novembra. Pevski sbor Bava. -r K na—rt v nedeljo 10. novembra, v dvorani N. N. 1». J. Pevski sbor Ura. — Konsert v. deljo Ig. novmbra v dvorani BHFJ. Tiskarna S. N. P. J. MIT SPADAJOČA KUL odzavesti! Kaj se godi? se še zareže v oni silni, blazni strah, potem pa je borba mirnejša, lažja, razdražene moči se pokoje, od jen ju jejo, polagoma bežijo vode, ni jih videti, le njih dih se še čuje . . . Tema jo. , f 15. Naslednji dan je bil Rojnik v Gorici, ki je deloma počivala radi stavke stavbnih delavcev. Ničesar še ni vedel, ksj se je bilo zgodilo s nesrečno sestro, vendsr ga je nje sadnji obisk pretresel z vso silo. Pokazal mu je. da je kriza na višku in da mora Igova smrt odločiti vso prihodnost Grudna in Albertirtc. Optimist — kskor vselej, ksdsr ni popivsl. temveč živel trezno — Je upal kako Gruden sam. da bo sinova smrt zakonaka zopet zbližala. Eato si ni vzel k srcu sestrinih očitkov, tem boli ps je občutil vso bedo njenega zakona. PrejTpred vojno ga ni zanimalo, kako shajata Grudnova. Videl je, da lahko krasno živita s svojimi gmotnimi sredstvi. KakAne pa so duševne, srčne vezi. tega ni gledal. V zadnjem času pa. posebno od poletja dalje,: ko se je očitno pokazal raskol. Je sestro obsojsl. dasi je razumel, da n! bilo med zakonskima nikdar one ljubezni, brez katere ni srečnega zakona. Cutll je njeno krivdo posebno še zategadej, ker je poznal, kako je Slak nravno manj vreden, in ker ni verjel, da bi bilo to prešuštvo nekaka nova. idealna zvezs. ki Je Albertine ni našla v zakonu s Grudnom. Morda Je bil Rojnik tudi bolj zrel, da ga je sestrino tivljenje vse drugače zanimalo kakor kdaj prej. Vsekakor je m nogo kaj drugače presojal, odkar je spoanal Stano. in prav tako je to zadnje leto sestrinega življenja ne-pavsdno določevalo tudi njegovo usodo. Poseb- no zadnji obisk mil je bil kakor roka, ki je pokazala, kam mora njegov korak. - Znanje s Tomažičem in Zoro je bilo namreč Že napol pozabljeno In vsi načrti, zrasli črez noč, za večno pokopani. O dekletu je bil zvedel, kako je bila zaročena z nekim častnikom, ki je nekaj dni pred poroko izginil neznano kam. Lahkoverna lepotica je bridko jokala, a ker je bilo še vedno dovolj drugih lepih čaatnikov, da so ji dvorili, je naglo pozabila nezgodo ter se potolažila. Le resnega Ženina ni bilo več in zato se je Rojnika tago naglo oprijela. A ko je Rojnik razumel njeno hitro, ognjevito prijaznost, ki mu je bila v začetku tako vabljiv* in sladka, se je takoj zdramil. Pretrgal je vsak stik z bogatinom, saj je dobro vedel, da dekleta ne bo kdove kaj bolelo, In skušal rešiti svoje zadeve z delavci, svojo s troj srno brez tujega denarja. Lotil se je dela, in ker je imel tudi nekaj sreče, da si je priskrbel novih kož, mu je šlo zadnje tedne dokaj bolje. Vedrejši je postal, mirnejši in samozavest-nejši, delo ga je ozdravljalo. Ni več mislil na razkošje in udobnosti čjjr til je, da življenje izgublja smisel, kakor hitro človek prekriža roki ter ae preda uživanju. Veliko razodetje se je dvigalo pred njim in vse njegove preteklosti, takrat z močjo, ki je bila kakor blesk solnca. Ni več pomišljal, temveč je Šel v Gorico, trdno odločen, da konča dofeda-nje življenje in prične novo, da proseče vo«el, ki ga je bil splel sam sebi v toliko muko! Cištil je svojo krivdo in vedel, ds je prišla ura,' Jko mora atorltl, kar je bil tolikokrat obljubil,,le bi tudi ne bilo v njem mogočnejšega klica na novo, čudovitejšo pot. Nilcakega dvoma o Stynl nI imel v srcu, prvič je šel po ulicah z dvignjeno glavo, ne da bi se skrival pred ljudmiv ne da bi se sramoval svoje obnošene obleke, prvič se je dvignil kakor zrel mož Iz senc, Iz nemira in težkega omahovanja. Bilo mu je, kakor da so se njegove sile postoterlle in ds žare v nfm-bu od njega. Stano je našel doma, pri delu. Šivala je še vedno, če le nI bilo kakega nujnejšega opravila. Odkar se je bil vrnil oče, jim je šlo lažje. Dobil je delo pri nekem stavbnem podjetniku — čeprav ne takega, kakor si je želel — in živelo se Je. Štirinajst dni se je sicer skrival, spal z drugimi delsvci v najetem stanovanju, in obiskoval svojce le zvečer, pa se je kmalu prepričal, da ga ne zasledujejo več. Po vseh glavnih ulicah se je že bil pokazal, vendar ga ni nihče nadlegoval. Slak si je razlagal tako, da so prvi vojaški oddelki, ki so šil skozi Gorico, že bogve kje in da se še ni ustanovil oni trdni red, ki zna biti človeku ves čas za petami, posebno Še poštenemu. Zgodilo se je večkrat, če so tudi imeli kje kake listine in imenike "nevarnih", da so šle pri odhodu vojaštva v peč, da so frlele skozi okna, kamorkoli jih je nesla vihrava usoda, ali pa da so počakale po zapuščenih pisarnah, naj jih kdorkoli dobi v roke. To je bila tudi Slakova sreča: v vrvežu prvih mesecev je utonilo vse, karkoli se je bilo zgodilo, le izdajalske ovadbe so včasi še kaj o-svežile. Slak je bil tako brez skrbi, da se tudi stavke ni z bal. Posegel je vmes tam, kjer se mu je zdelo, ds ga je najbolj treba, saj so ga njegovi dobro poznali.--- Ko je stopil Rojnik k Slakovim, je Stani vztrepetalo srce. Ali se je res vrnil? Po vseh preizkušnjah in prevarah? Po vseh mukah? Po vsem omahovanju in vseh blodnjah? Saj že nI več verovala v to vrnitev, čeprav ji je včaai, ko je sedela sključena nad svojim delom, še vedno šepetalo, da bo prišel! — Kako je.s teboj, Stana? — jo je pozdravil mladi mož in iakal, kaj bo odgovorilo njeno lepo črno oko. Daai nekoliko upadla v obraz, je vendar imela Še vso lepoto zdrsvega, mlade«« deklet s, vso ono lepoto, ki jo de jata zdravje in temna polt. — Ali si mi odpustila, kar sem zgrešil ? Stopil je k njej in Ji podal roko. — Odgovorila nisem! Kako naj odgovorim na tako pismo? Dekle je vstalo. Rojnika pa je oblila rde- čka. — Saj nisem vreden! — se je branil spoštovanja. — Prav si imela, da nisi odgovorila, prebil sem preizkušnjo, ki sem je bil potreben! Pozdravil je še Stanino sestro, ki je imela opravila s kuho. nato pa je povprašal, kje je oče. ^ UMU je bik Isž v tistem dejal malo- je preslišal in je krenil v svoje: "Tiste besede, da, nerazumljivo je to! Saj veš, kakšni smo. Iz mladosti prinesemo lepo bajko, ki nam urejuje svet naznotraj in navzven. Potem zajadramo in napenjamo vse sile, da bi jo potlačili, pregnali in zatrli, dokler sama nekam ne obledi ln ne izgine. Nazadnje človek pozabi na bajko in na borbo zoper njo ter se zarije kamorkoli. Jaz sem se naravoalovje in sem mislil, da sloni ves svet na mojih ramah. Delal sem sisteme, iz laži v laž sem pletel girlande svoje modrosti in z zaprtimi očmi sem gledal solnce In ga niaem videl. Takrat je prišla Irena s tistimi tremi besedami... Bog! Padlo je v dušo in je obležalo. Od daleč nekje se je o-glasfla bajka, jaz pa sem jo objemal in sem se ji smejal, ali e-no je bilo očitno v meni: da lažen* jaz, ti, mi vsi, kolikor nas je ln kakor je komu ime." Obraz njegov je bil bolj in bolj bled, glas slaboten, toda razločen, oči po so se upirale vame kakor dvoje jedkih osti. Čutil sem, kako mi polje kri hitreje, in obhajala me je nekakšna, podzavestna bojazen. A Koren je nadaljeval: "Nikar ae me ne boj, saj sem človek, kakor ti, in sem bil v zmotah, kakor ti. Ves naš čas je ena sama velika in strašanska zrno* ta. Kako bi sicer mogli zabresti v ta labirint gorja, ki ne*kaže izhoda? Nič se me ne bo j in veruj? tudi jaz se ne bi bil rešil, da me ni otela ona, Irena. Prodno sem tisti večer prišel k vam je bila pri meni, razumeš?" 1 Zadnje besede je izgovoril s naporom, oko mu je zablodilo nekam daleč, kakor,da vidi stvari, ki so meni še skrite, in se je počasi zaprlo. Enakomerno dihanje je naziiačilo, da ranjenec spi. Od nekod je prišla sestra. Ko je videla Korena spečega, je pri stopila k moji postslji: "Vaš drug je siromak." Nisem vedel, kaj bi ji dejal. Bil sem še ves omamljen od njegovega pripovedovanja in sem le napol slišal sestrine besede. "Zdajle je prišlo sporočilo, da mu je umrla žena. Dan prej, prodno je bil ranjen, mu je umrla. Zdravnik je naroČil, da mu ne smemo povedati." Sele zdaj sem se za trenutek predramil. "Saj že ve," mi je ušlo. "Kako?" "Tisto noč, ko sem bil potlej zjutraj ranjen, mi je pravil: Sestra je zastrmela: "Ni mogoče." Nadaljni razgovor je prekinil Koren, ki se je predramil. Ko sva se zopet srečala z očmi, sem po vsem telesu vztrepetal pred pogledom, ki ga je nenadoma zadri vame. Naenkrat ni bilo sestre, sobe nisem videl in čutil nI sem postelje, samo njegove sr-šeče obrvi sem gledal in pod njimi goreče eči in grozo, grozo grozo sem čutil tedaj. Hotel sem krikniti, hotel sem planiti kvišku, toda udje so bili brez moči. Korenov glas pa je bil krepak in ljubezniv, ko je veleval: 1 "Pozabi in nič se ne boj! Zdaj pride sama In se porazgovori-mo." Ta hip je prišla Irena, vzvišena in lepa, obraz ve$ne lepote in kakor lepota sama. Po ramenih so se ji usipali bogati .lasje in bujno telo je ovijala tančica, kakor tkanina iz luči. Ubranost je bjla v vsaki njeni kretnji, v glasu, v pogledu in v slehernem vzgibijaju čarobna sladkost. Bili smo na velikem, lepo gojenem vrtu in sočno poletje se je bohotilo po gredah. Koren me je pogledal kakor iz silne daljave. "Govori nama o Bogu, Irena." 2enska se je nasmehnila. "Govori slepemu o barvah," je rekla ljubeznivo in prsi so se ji sa spoznanje vzbočlle. Koren je bil videti zmeden. Iakal je besede in jezik se mu je zatikal, ko je govoril: "Saj nisem mislil tako, oprosti! Nikoli nisem vedel, kaj sem imel v tebi, in še danes ne vem popolnoma. Ali vendar: samo za-veao bi odgrnila, tako, veš, kakor si storila včasih, da je pramen luči lini) v sobo." ..'JUko naj ti govorim s besedami. ki niso znane tvojim uše- r "Samo, Irena, kje si in kakor e je in ta jaj Je bil skrivnosten slavospev sreče. "Zame ni kraja, ni časa, ni prostora. Zame ni tvojih pojmov, kakor zate pi mojih. Ce bi hotela hazaj v besede človeka, žive-čega v oklepu, bi ti rekla: moje življenje je ssdaj popolnost." Zopet me je pogledal Koren, in zdelo se mi je, da še bolj iz daljave. "Slišiš? Razumeš, kar sem ti pravil? Vprašaj jo, reci ji besedo!" "Ni treba," se je nasmehnila Irena. "Saj ga slišim in čujem njegovo bojazen. Življenja ne pozna in ga jo strah smrti. Le brez skrbi: smrti ni, tiste smrti ni, ki jo gledate vi." "A Bog," je še enkrat zaprosil Koren. Irena se je zganila in za trenutek so prepregie bolestne poteze njen lepi obraz. Vendar je bila lepota tudi v teh in blaženost. "Bog: tam ga ni, kjer ste ga iskali; tudi tam ga ni, kjer ste ga tajili. Bog je vae tisto, pred čemer trepeče duša v redkih trenutkih najtišje zavesti... Kako naj ti rečem, ko nimaš besede? Bog je ono vsoobsožno in neiz-razno, kamor prideš, kadar poteče čas. Hodi po poti, ki ti je dana v srce." "Kdaj bo to?" Irena se je smehljaje odmaknila in ni rekla ničesar. "Irena —" . Počasi in trepetaje je zdrknil na kolena pred njo. Sele tedaj sem opazil, kako krvavi na desni strani, kjer so mu odrezali roko. "Odpusti, Irena, vse blodnje," je jecljal na kolenih, "odpuati zmote, ld sem jih zagrešil v slepoti. Nisem vedel, kako blizu smo Bogu —" In kakor je molil, se je sklonil čisto k tlom ln je hotel poljubiti rob Irenine prosojne ha-ljine, ona pa se je odmaknila in je rekla z žalostnim glasom: "Nikar; kajti prah zemlje je še v tebi. Zato ni mogla jasno teči moja beseda in tvoja roka ne more do moje." Zdajci je obledela in se je zopet nasmehnila: "Ko ti poreko, pridi! Čakala te bom." " Kakor je izrekla, se je zameglilo vse, in ni bilo vrta in ne Irene. Zdrznil sem se in sem naenkrat začutil, da ležim na postelji. Na sosednji je ležal v smrtnem boju poročnik Koren. Kskor prej v viziji, tako sem videl zdaj, kako mu je na desni strani skozi vse obveze sikala kri. Par krčevitih sunkov, beseda, ki je zamrla v njegovem nejasnem grgranju, — In poročnika Korena ni bilo več. TOREK. 2C. OI.TOBRi Angležinje izključene iz radi kratkih rokam? London, 19. okt. — Tridt, Angležlnj, ki so se vrnile UM lije, poroča, da na posetu v netkah niso smele stopiti v kev sv. Marka radi tega, ker' Imele na sebi bluze s krsti rokavi. DEKLE SLOVENKA ki zna delati plate (platen) Graphotype stroju, ter ki operirati Addressograph st Samo izkušene naj vlože proii za službo. Delo stalno, pUčs dogovoru. Pišite na naslov: I 2667 So. Lawndale ave., Chič m- _(Adv,)] POTREBUJEM POMOČNII za delo v trgovini z mesom grocerijo, znati mora sekati režat meso in govoriti slovet in angleški jezik. Plača po doi voru. Oglasite se takoj na slov: Tony Knaus, R. D. I. Library, Pa. (Adi SLOVENCI V CHICAGU najdejo snažne in čiste post in dober dom za en dan dlje časa pri Slovenki, oi se na: 1448 North Park Av blizo North Avenue in Li Parka. (Adi LEPA PRILIKA ZA SLOVEj CA ALI HRVATA. . Na prodaj je posestvo v s ni slovensko-hrvatske nsselbi v Milwaukee, Wis., sestoječe gostilne, brivnice, krojsčnice, dvoran sa seje itd. ene veli plesne dvorane z odrom ter polno opravo modernih kulis razsvetljsve, telovadnice in novsnjs. Proda se poceni bolezni v družini. Dohodki ni $5,000.00 na leto brez gostilne. NAfL SERVICE BUREA 458 National Ave., Milwauk< • Wisconsin. (Adv.) MROtRHU POZOR! Znamenja (Sept. 30.-1925) pomeni, da vam J« naročnina potekla ta dan« Ponovite Jo pravočaano, da vam liata no natavimo. Ako liata ne prejmete, Je mogoče vstavljen, ker ni bU plačan. Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, Je mogoče vstav ljen vsled napačnega naalo-Ta, pilite nam dopianico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so val drn-it veni tajniki In dragi si stopnild, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina ga celo leto Je $6.00 in ga pol leta pa $2J0. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $L90 in sa celo leto $3.80. Zš mesto Chlcago in Ci« cero sa leto $6.50, pol leta $8% sa člane $5 JO. Za Evropo stane sa pol la* U $4.00, sa vae leto pa $840. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c sa poštnino. Naročnino laMco tudi ga-mi poiljete na naalov: UPRAVNBTVO "PROSVETA" 2157 & Lawndale Ave* CHICAGO, ni* Glavobol je ZginlL Prej gs j« bolela flavs mk Čitajte kaj piie G. G. Mann, Wo Ur, 0.:» "Veliko bolj« ae počut odkar jemljem Nuga-Tone. Glavi ni več bolela nad sest tednov. Ptm pa šaro jemal Nuga-Tone me je bol rednb vsak dan. Zdrsvnik je rekel, imam clavobol radi slabih živcev. Na« čitatolji se bodo čudili, k hitro Nuga-Tone pomaga v takih čajih. lata poveča moč in krepke ojačf živce, kri in telo; daje oiivija spanec, stimulira jetra in uravna prijeten način želodec in čreveaje." ga-Tone j« jamčena, da vae *adov< ali pa denar nasaj. Jamatvo na »tek niči. Nuga-Tone priporočajo, jam« in prodajajo vsi lekarnarji, ali poftljite $1.00 naravnost ns Natiot Laboratory, 1046 S. Wabaah A Chlcago, 111. (Adv. POSESTVO NA PRODAJ Posestvo sestoji iz lepe dv nadstropne hiše s 6 sobami, pr novljena lansko leto stoji ob d Želni cesti, ter vsa druga gosp draska poslopja. Pri hiši je v lik sadni vrt, njive in trsvniki kose 8 krat v letu. Zrsven je i dosti njiv in travnikov, ter di dela lepega gozda že dolgo sekanega. Posestvo se nsha, v Radohovi vasi št. 81 (Jerss vo), pošta St. Peter ns Krs» Katerega veseli kupiti to po« stvo naj piše za ceno in vss dr ga pojasnila na sledeči nssloi Matija Zele, P. O. Box 914, H sontown, Pa. (Adv.) iliiBiaiiiii1 ta«, rojaki v OMeagi Prevzel sem grocerijsko pr< dajalno, kjer lahko kupite pi meni vse potrebščine. Točns t poštena poetreiba. Izdelujem tudi prave domač KRANJSKE KLOBASE, ti vam jih pošljem na dom. Pnd te oeebno ali pišite vaše naroči« za klobase in drugo grocerijrt* blago. Se Vam toplo priporočen vaš rojak: J.-ARNE2, 1901 Bieeefl St. Chksge.nl a muh DA SKUHAŠ DOBRO PI VO, PISI PO NASE PRODUKTE. ir™* i^uiar^Jg FRAKE OGLAR. 1