NO. 80 AMERi$kyi omovi m AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, APRIL 23, 1952 LETO LIH —VOL. LID Mac Arthur: General Eisenhower ni pravi mož za predsednika! Pod Eisenhowerjevim pred-sedništvom utegne postati dežela vojaška država, je rekel MacArthur. NEW YORK. — Znana revija “Look” kvotira gen. Mac-Arthurja, ki da je rekel, da mora biti prihodnji predsednik mož, “ki bi preprečil ustanovitev vojaške države”, toda Eisenhower po njegovem mnenju ni ta mož. “Predsednik Truman je edini, o katerem smo gotovi, da ga, lahko porazimo, toda gledati' moramo, koga dobimo na njegovo mesto. Lahko se zgodi, da pridemo z dežja pod kap. “Prav lahko se zgodi pri nas to, kar se je zgodilo v drugih deželah. Zato moramo izbrati moža, ki bo resničen voditelj in ki bo znal to preprečiti, toda bojim se, da Eisenhower ni ta mož. On je v mnogih ozirih odličen človek, toda tudi v veliki meri naiven.” Revija pravi, da je gornje poročilo resnično, “tudi če bi ga gen. MacArthur zanikal.” Krogi, ki so blizu MacArthur-ja, niso dali na gornje izjave ni-Tcakega komentarja. Kongresnik G. J. Brown pravi, da je predsednik Truman - tiran WASHINGTON. — Clarence J. Brown, republikanski kongresnik iz države Ohio, je izjavil, da je izjava predsednika Trumana, da bo držal kongres v zasedanju, dokler ne bo glasoval tako, kakor Truman želi, dokaz tiranije. “Tako so poslovali starodobni Cezarji,” je rekel kongresnik. Jetniki so povzročili milijonsko škodo v jefnišnici Na kocki je življenje enajstih paznikov, ki jih drže jetniki kot talce. Novi grobovi Mary Lach Včeraj, v torek zjutraj je umrla v Lakeside bolnišnici Mrs. Mary Lach, stanujoča na 637 E. 185 St. Družina je dobro znana v Euclidu in c golici, kjer imajo že 25 let grocerijo in mesnico. Bila je stara 66 let in rojena v vasi Veliki vrh pri Blokah na Notranjskem. Njen mož Frank je umrl leta 1945. Tukaj zapušča otroke Agnes, Franka in Mary Klemenčič in šest vnukov. V domovini pa zapušča dva brata, Franceta in Lojzeta, in dve sestri, Franco in Jožefino. Bila je članica Maccabees Collin-wood Hive No. 283, SŽZ št. 14, Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete in podporna članica pevskega društva Ilirija. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob devetih iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in od tam v rodbinsko grobnico na Kalvaiija pokopališče. — Zakrajškov pogrebni zavod se ob tej priliki zahvaljuje Mrs. Mary A. Svetek za njeno prijaznost, ker je dovolila za to uporabo svojih prostorov. BERLIN. — Dne 20. aprila je bil Hitlerjev rojstni dan in bi bil Hitler star, če bi še živel, 63 let. Značilno je, da se ni tega dejstva nihče spomnil ne v Zapadni ne v Vzhodni Nemčiji. Vremenski prerok pravi: Danes podnevi in ponoči oblačno, hladno in dežni prši. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 23. aprila 1564 je bil rojen William Shakespeare, največji vseh angleških pesnikov in dramaturgov. JACKSON, Mich. — Uporni jetniki tukajšnje jetnišnice, ki je največja na svetu, so bili včeraj pripravljeni na pogajanj z jetniškimi oblastmi, da prenehajo s svojim uporom. Uprlo se je nad 2600 kaznjencev, katere so pognali pazniki in državni policisti nazaj v njihove bloke z ognjem pušk in z bombami, ki povzročajo solze. Paznikom je prišlo na pomoč nad dvesto težko oboroženih državnih policistov, ki so namerili svoj ogenj nad glave jetnikov, ki so se skoraj polastili nekega poslopja,, odkoder bi jim najbrž uspel beg na svobodo. — Toda v spopadu s policisti je bil en kaznjenec ubit, osem pa je bilo ranjenih. “Hrbtenica upora je zdaj zlomljena,” so naznanile včeraj oblasti jetnišnice in poveljstvo policije. Jetniki drže zdaj še enajst paznikov kot talce. Ko je bil punt na svojem višku, so kaznjenci razbili vse, kari jim je prišlo pod roko. Porušili so veliko jedilnico ter zažgali avditorij, pralnico, kuhinjo, naprave za zelenjavo in dvoje drugih velikih poslopij. Povzročena škoda znaša okoli dva milijona dolarjev. Kaznjenci so se baje uprli zaradi surovega postopanja paznikov in zaradi slabe hrane. Sir Stafford (ripps, angleški socialni reformalor, umrl Bil je član delavske stranke in svoječasno finančni minister delavske vlade. ZUERICH, Švica. — Sir Stafford Scripps, znan angleški socialistični državnik, je v ponedeljek zvečer v Švici umrl. čez tri dni bi bil star 63 let. Podlegel je dolgotrajni in mučni bolezni. Cripps, ki je bil po poklicu odvetnik in bogat mož, se je boril vse svoje življenje za socialne reforme, ž njim je bila v Švici, kamor si je šel iskat zdravja, tudi njegova žena. Zaradi rahlega zdravja je moral Cripps oktobra 1950 resigni-rati s svojega položaja finančnega ministra, ko je bila še vedno na krmilu delavska stranka, kateri je mnogo let zvesto služil. Štiri smrtne obsodbe DUNAJ. — Sodišče v Pragi je 19. aprila obsodilo v smrt 4 osebe, sedem nadaljnih pa v zapor od 9 do 25 let. Vsi so bili obdolženi, da so ponarejali racij ske karte ali karte za odmerke živil in blaga. General M* Ridgway bo najbrž Eisenhowerjev naslednik SAN FRANCISCO. — Tukajšnji časopis Chronicle poroča, da je bil general Matthew B. Ridgway, vrhovni poveljnik čet Zdr. narodov na Daljnem vzhodu, priporočen za namestnika generala Eisenhower j a v Evropi. časopis navaja, da so Ridg-wayja priporočili načelniki skupnih generalnih štabov. Objave o izbiri Eisenhower-jevega naslednika pa ne bo, dokler Eisenhower ne odide iz Evrope, odkoder bo odšel meseca junija. Takrat, tako upajo, bo verjetno tudi že general Ridgway sklenil premirje v Koreji. Generala Ridgwayja pa nameravajo načelniki skupnih generalnih štabov nadomestiti z generalom Mark Clarkom, ki bi postal vrhovni poveljnik vojaštva Zdr. narodov na Daljnem vzhodu. Mesto generala Clarka pa bi zavzel general Alfred M. Gruenther, načelnik Eisenhower j evega generalnega štaba v Parizu. Le eno življenje imamo — poglejmo na obe strani predno stopimo čez cesto. Obsodba jugoslov. uradnika BEOGRAD. — Jugoslovansko sodišče je obsodilo v dosmrtni zapor Nikito Bakova, bivšega visokega uradnika pri zunanjem ministvu, ker je prodajal Sovjetiji državne tajnosti. RAZBURJENJE V SENATU RADI INDUSTRIJE JEKLA _______ m Večina senatorjev je glasovala jyoti uporabi vlad nih fondov za obratovanje po vladi zasežene jeklarske industrije. - Debata je bila burna in v znamenju glasnega kričanja. WASHINGTON. — Senat, ki dovoljuje industriji zvišanje cen je odklonil v zadnjem trenutku v gotovih okoliščinah, je dejal izraženi apel predsednika Tru mana, je izglasoval s 44 glasovi proti 31 prepoved, da bi se uporabil del denarnih sredstev iz; sklada 960 milijonov dolarjev za obratovanje po vladi zasežene jeklarske industrije. To glasovanje je pomenilo le gesto nezadovoljstva s Trumanovo politiko, kajti gornja vsota itak ni določena za pomoč obratovanju jeklarske industrije, niti ni predsednik Truman' vprašal za denarna sredstva. — Vendar pomeni ta gesta zmago republikancev, ki očitajo Mr. Trumanu, da je “diktator” in “uzurpator”, ker je ukazal zaseči jeklarsko inlustrijo. Za amendmend, ki določa zamrznitev tega denarja, je glasovalo 33 republikancev in 11 demokratov. Nekaj ur pred glasovanjem je predsednik Truman ožigosal kampanjo republikanskih senatorjev, da se zamrzne vladne fonde ter pozval kongres, naj sam reši vprašanje jeklarske šrize. — Tekom debate o tem vprašanju, je prišlo v senatu ponovno in ponovno do glasnega kričanja. Senator Humphrey, demo- “Ko prične predsednik zasegati privatno lastnino, se prične s tem rušiti ameriški vladni sistem. Torej zabranimo mu zdaj to taktiko!” Sen. Mavbank je napovedal, da na podlagi nove zakonodaje ne bo mogla vlada več zasegati privatne lastnine. Sen. Bricker, republikanec iz Ohio, je glasoval z večino, da se ne dovoli vladi uporaba fondov za obratovanje jeklarske industrije. Senator Taft, ki ni bil navzoč pri tem glasovanju, pa je sporoči, da bi glasoval tako kakor je glasoval sen. Bricker. Komunistične baterije obstreljujejo ameriške bojne ladje i Baterije so opremljene z radarskimi napravami in so uspešne na razdaljo desetih milj. TOKIO. — Silno izboljšane komunistične (sovjetske) obrežne baterije, ki ščitijo sever-novzhodno korejsko obalo, so v ponedeljek obstreljevale ameriške bojne ladje, ki so se naha-krat iz Minnesote, je izjavil, da jale deset milj daleč od obrežja. je resnično vprašanje, za katey | Baterije so imele zaznamovati r°. ?re! ^.0’ ^ industrijalci ved zacjetkov, kar pomeni, da so prisilili javnost, da P0g°itne, opremljene z radarskimi napra-12-dolarsko zvišanje cene toni'^^ jekla.” “Ako se dovoli jeklarski in- V osemnajstih mesecih je bilo doslej vsega skupaj zadetih 41 dustriji to zvišanje, bi to pome-1 ameriških bojnih ladij, 31 od nilo navaden rop!” je dejal se- teh pred Wonsanom. Deset la- nator Humphrey. dij je bilo pogreznjenih ali po- NAPORNO DELO — Ogromna steklena stena tajništva Zdmženih narodov mora biti večkrat očiščena. Gospodinje, ki si belijo glave zaradi spomladanskega čiščenja oken, naj si ogledajo te tisoče oken, pa jim bo malo lažje. Rdeči oblastniki koljejo drug drugega ko besni volkovi MED VSEMI SATELITI zaj železno zaveso ima danes vsekakor največje težave Češkoslovaška, kar je razumljivo vsakomer, ki je poznal ustroj Ma-sarykove demokratične države in demokratično nrav visoko kulturnega in civiliziranega češkoslovaškega ljudstva, ki se ne da slepo regimentirati kremeljskim prisklednikom. Tržaška “Demokracija,” ki so ji razmere v češkoslovaški dokaj dobro znane, pravi tozadevno: “ Gottwald in njegova klika, ki je pred štirimi leti s prevaro in moskovskimi bajoneti zasedla Prago, se je v tem času že večkrat pošteno poklala med seboj. V divji tekmi za kremeljsko ljubezen in brezpogojno podvrženost so se izgledi za zmago stalno menjavali. Pri tem je igrala glavno vlogo sposobnost denuncijanstva, ki je vrhovna odlika komunističnih tožni klopi dobra polovica vseh oblastniških prerivanj. Zaenkrat izgleda, da bo zmago odnesel Gottwald, ki je v spletkarjenju in denuncijanstvu za nekaj točk pred Rudolfom Slan-skym, nekdanjim vsemogočnim generalnim sekretarjem komunistične partije. Rudolf Slansky je potegnil krajšo bilko. Njegovi somišljeniki pa z njegovim porazom niso vrgli puške v koruzo, kakor je to v navadi med zapadnimi komunisti, ko partijski zaslužkarji zamenjujejo svoje gospodarje in načelno presedlajo pod: številnejše bajonete in pod vime boljše krave. Tako bo že v naslednjih dneh na Češkoslovaškem maščevalni stroj ljudskih sodišč zopet v pogonu s polno paro. Kostovu, Rajku, Gomulki bo sledil Slansky. Z njim vred pa bo na ob- češkoslovaških komunist, prvakov. Poleg nekdanjega generalnega tajnika bo sedel Vladimir dementis, bivši komunistični zun. minister, nadalje Oto Sing, bivši generalni podtajnik kom. partije, Marija Svernova in drugi najvišji funkcionarji partije, med njimi Ladislav Kopriva bivši komunistični notranji minister in še sedem nekdanjih ministrov komunistične vlade. Nadalje bo med obtoženci devet visokih državnih uradnikov, šest generalov, med njimi načelnik generalnega štaba češkoslovaške komunistične armade, gen, Prochaska in general Lastovička, bivši pomočnik vojnega ministrstva. — Dvanajst okrožnih tajnikov komunistične partije in nič manj kot dvajset (ena polna četrtina) članov Centralnega komi- Med tem pa je Ellis Arnall, škodovanih, ko so zadele na upravitelj cen, dejal: “Dokler mine. bom imel jaz kaj besede, se ne j Baterije, ki so v ponedeljek bo dovolilo industrijam višjega obstreljevale ameriške bojne la-zvišanja od onega, ki ga more-jdje, so bile dobro skrite in ka-jo dobiti pod Capehart amend-'muflažirane. Večina njihovih mendom, to je $3 pri toni.” [topov je skrita v naravnih ali Senator Dirkens, republika- pa v skalo izsekanih votlinah, nec iz Illinoisa, je izjavil v se-! ------0______ Predsednik hoče višjo S-ST že^vs^predolgo P^ POdpOfO 1)^016^1« čal in se umikal!” | Sen. Capehart, republ. iz In- UdQflvIll diane, avtor amendmenda, ki Delavstvo mora biti zaščiteno v primeru ekonomskih kriz, je rekel predsednik Truman. MIAMI BEACH, Fla. — Mr. Truman je izjavil, da sedanje( podpore za brezposelne niso zadostne in da jih bo treba zvišati. To izjavo je dal predsednik Truman v svojem pozdravu konvenciji unije United Textile Workers of America, ki pripada AFL organizaciji. Truman je izjavil, da je bila njegova administracija zmerom mnenja, “da mora biti delavstvo te dežele zaščiteno pred ekonomskimi krizami.” “Zavarovalnina proti brezposelnosti pomaga onim, ki so, ne po lastni krivdi, brez dela, toda podpora, ki jo dovoljuje ta zavarovalnina, ni dovolj visoka”, je sporočil predsednik konvenciji. Brezposelni delavec je danes upravičen do maksimalne podpore $20 na teden in to za dobo 26 tednov. teja komunistične partije. Na zatožno klop je Gottwaldi pritiral polovico komunistične, partije in celo še nekaj več. — Češki komunistični tisk je namreč v zadnjih dneh objavil celo vrsto novih imen na naj višjih partijskih in državnih mestih. Ni pa povedal, kaj se je zgodilo z njihovimi predniki. Verjetno jih bodo pridružili orjaškemu procesu. Tako bo končno zadoščeno Gottwaldovi oblastnosti in kremeljski maščevalnosti obenem. Zapadni svobodni svet nima prav nobenih vzrokov, da bi se vznemirjal nad temi dogodki. Vsaka revolucija žre svoj lastni zarod! Tehtne vzroke za 'vznemirjanje imajo samo komunistični prvaki na Češkem in povsod drugod, ki morajo videti pisavo na steni in se zavedati pregovora: Danes meni, jutri tebi!” Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Math Modic, 1366 E. 39 St. je bil odpeljan v Charity bolnišnico. Nahaja se v sobi št. 118. Obiski so dovoljeni, prijatelji in znanci naj ga obiščejo. Sedma obletnica— V petek 25. aprila bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša. za pok. Antona Vardian v spomin 7. obletnice njegove smrti. Druga obletnica— V petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Johane Arko v spomin druge obletnice njene smrti. Ing. Drašler o velikem delu— Dne 17. junija pride pod kon-trakt, ki bo znašal nad 4 milijone dolarjev, razna konstrukcijska izgradnja na Lake Shore Drive, v okolju E. 55. ceste. — Tozadevno zagotovilo je dal včeraj Louis L. Drašler, ki je glavni inženir State Higway. — Dela bo toliko, da bodo morali delavci delati “overtime”. Podppra in televizija— Naznanjeno je bilo, da več kot 250 osebam v Cuyahoga okraju, ki so na javnem “relifu”, bo dovoljeno, da smejo obdržati svoje televizijske aparate in da bodo vseeno še nadalje prejemali podporo. To jim je bilo omogočeno na podlagi nove in liberalizirane tozadevne postave. — Zdaj je na listi javne podpore v Cuvahoda okraju 4300 slučajev, med katerimi so slepi, dela-nezmožni in drugi ljudje tep mladoletni otroci. Rojstni dan— Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., ki je že več let-nesposobna, da bi šla z doma, obhaja danes, 23. apr., svoj rojstni dan, za katerega ji žele njene prijateljice vse najboljše. K molitvi— Članice Maccabees Collinwood Hive No. 283 so prošene, da pridejo jutri, v četrtek, ob 9. zvečer v Mary A. Svetek pogrebni zavod k molitvi za pokojno članico Mary Lach, v petek pa naj se po možnosti udeleže pogreba. MJNOVEJŠEVESTI YUCA FLAT, Nev. — Včeraj so detonirali tukaj najnovejšo atomsko bombo. Sij detonacije se je videl v razdalji 430 milj. To je bila prva detonacija te vrste, ki je bila vprizo-rjena ob navzočnosti stotin časnikarjev, tisočev vojakov in drugih ljudi. WASHINGTON. — W. Averell Harriman, bivši svetovalec pokojnega predsednika F. D. Roosevelta, je snoči formalno izjavil, da bo kandidat za demokratsko predsedniško nominacijo. JACKSON, Mich. — Uporniški kaznjenci so se včeraj med seboj stepli ter petero svojih tovarišev tako oklali in pretepli, da sc morah iskati zdravniške pomoči. RAHWAY, N. J. — Uporni kaznjenci na tukajšnji jetniški farmi so se včeraj vdali ter prenehali s svojim uporom. WASHINGTON — V zbornici poslancev je bila predložena resolucija z zahtevo, da se obtoži predsednika Trumana zaradi njegove naredbe o zasegu jeklarske industrije. — Senatni odbor za bankarstvo pa je odglasoval preiskavo o vladnem upravljanju jeklarskega spora. »mERTftlCA DOMOVINA* APRIL 23, 1952 Ameriška Domovina «117 Clair Ave. ■m ivi* *t i c- v v—moiV»» HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.0^_______ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for ° m0Canada and all other countries outside- United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. ____ Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. _______ No. 80 Wed., April 23, 1952 Socialnost in socializem! grobv^domovini bi bilo čez noč brezposelnih 650,000 jeklarskih delavcev, v nekaj tednih bi bil ta štrajk povzročil zaprtje neštevilnih tovarn v državi, ki rabijo jeklo, kmalu bi bili imeli tri, morda pet miljonov brezposelnih, kar bi bila voda na mlin komunistične propagande za socializem! Vsak si lahko sam naslika, kake posledice bi bil imel lahko ta štrajk, če bi ga ne bil preprečil predsednik s svojim ukrepom! To ni še noben socializem, kar je ukrenil Truman! Lastniki še naprej lastujejo vse svoje tovarne in ves svoj kapital, oni še naprej vodijo kot dosedaj vse svoje obrate, in delničarji še naprej vlečejo dobičke — Kje je tu kaka senca socializma? Odlok predsednika Trumana se je izvršil v interesu družbe, mi pravimo v socialnem interesu, ne pa v interesu socializma! Dejansko je bil ta korak koristen za kapitaliste, za delavce, predvsem pa vsej državi, ker je preprečil veliko gospodarsko zlo, zato bi ne smel nihče demagoško vpiti, da je to socializem! M. 1 BESEDA IZ NARODA Podružnica št. 47 SŽZ ampak se kljub temu vračajo v kapitalistični pekel, da jih izmozgava brezdušni kapitalizem. O farizejstvo nad farizejstvi! Demonstracije .. .V Jugoslaviji je vse spontano, vse izliv ljudske volje, ki je najvišji zakon. Sedaj je veliko demonstracij, kot pravi pismo: — “Tu imamo sedaj iz dneva v dan demonstracije. Vzkliki “Trst je naš”, “Smrt klerofašizmu”, — “Smrt Vatikanu”, “Smrt Moskvi” odmevajo po ulicah. Povsod se širijo glasovi, da bo vsak iz gubil službo, kdor še hodi v cerkev. Vedno pa so cerkve polne. Pretekli teden so TRŽAŠKE VESTI I strani ceste. Nesrečni Strgulc je Brsrš: vaje v stolnici in je bila nabito N ^ , opazil 26-letni Adelij Loredan, polna vsak večer. Govori sok morajo končno hoditi redno | J ^ polna vsak večer. Govori so v ki se je zaletel v na mestu stoje- biU M Tih'Sfa f inu^ja o^dojosti zone avto in bil ^ škofa dr. Pogačnik, jd V London je odpotovala poseb-! Ko je predsednik Truman zasegel jeklarsko industrijo, ie završalo po vsej državi in celo v kongresu se je čul ta očitek da je to “socializem.” Večkrat se tako opazi v javnem življenju in posebno pa v raznih časopisih, da mnogi ne ločijo, kaj je socializem in kaj je socialnost, ki sta čisto dva iaZl'Socializem je družabna ureditev po naukih Karla Mark-sa. Danes imamo nekako tri vrste socializma; angleški v taicozvani Labor party, v angleški delavski stranki, evropejski, celinski socializem v Franciji, Nemčiji in drugih državah ter komunizem. Komunizem je najbolj dosledno i -veden Marksov socializem, ki temelji na popolnem materializmu in taji Boga in dušo ter posmrtno življenje, na gospodarskem polju pa zahteva, da se podržavijo vsa prodajalna sredstva: zemlja, industrija, obrt rudniki, gozdovi itd. Angleški socializem je že od početka odklanjal materialistično podlago Marksovega socializma sprejel pa je njegovo zamisel o družabni ureditvi vsaj delno in je skušal, podržaviti vsa večja proizvajalna sredstva. Ko je angleški socializem prevzel pred leti vlado, je pričel Pod[z^v|jat:‘ ko industrijo, a je pri tem privedel Anglijo v težak gospo aarSSocial za niene Potrebq l selja neposredno do samega Ja-dje v teh brezupnih razmerah P0P°lnoma zadoščata luki v Be- drana če se torej hočemo drža-iščejo pomoči in utehe pri Bogu. I netkahin Anconi. Italijanskim ti čistega narodnega načela, bo Taki časi so za Cerkev kakor vi- narodnim prenapetežem pa se- mestno središče in pristanišče har ki očisti ozračje in očisti veda ni veliko mar, kaj bo z gos- pripadlo Jtahji, predmestja in tudi drevo Cerkve, da odpade, Podarsko bodočnostjo mesta m vsa neposredna mestna okolica kar je gnilega, trhlega, drevo Pristanišča, za nje je le važno, pa jug0slaviji. Trst tako ne bo pa se pomladi. da ie 1'rst Pod oblastjo Italije. hmel nobene kopne zveze z Ita- _ j i • i v • * * * lij o in bo na milost in nemilost “GoSSskr BOložaj L pri Na 0Pži"ah Podajo po dol- odvisen od jugoslavije. Pa to je G P1- dab« N,1,1L: I gem času sPet svoi z',on- Po šele ena stran zgodbe. Kaj pa • • w,in, hrano vraslL,Pi cdf'' f;tre P'rcO.OOIJ Slovencev, ki žive še ved- zadostujejo komaj za hV?" t j čeni zvon. Pred veliko nočjo so L' „ raejah italijanske države. Kopru, k'^a velja pravica narodne pri- 12.000J dinarjev dalje, cene pa ie udeležilo lepo število faranov. Ldnosti za Italijane v Trstu, za- vse nižje kot pri naa Pri nas so ^ ^ ,, Miljami so “ e“? povprecne place od 3 do J t soc I ^ ^ 2 ffloJ , so ^ v zadnjem dmarjev. Potem si lahko pred- l^e Delo ,epo „apre-Lsu v tej ^ precej delavni stavljas, kako ^ duje in je pričakovati, da bo L s0 zahicvali odkrito, da loncTmeleca naravnost strada- kon6mo tia j0 yle,‘ja' slučaju spremembe mirovne pojo in prosijo Itruha Čeprav smo y so ^ _ posta.fc ^/^Tr se vedno ucdi v soh, da Ja vi!i temeijni kamen za novo pre- ganje Južne Tirolske. Ta stvar rzava z ’ r- dilnicn bombaža “Sv. Just.” L pa jtalijanom seveda silno nese vedno uvoženo moke - Ne. T,ornlca bo zaposIjeTala okrog JTudi naši benešti ročem, a i me vec ne z I 1:10 delavcev in se bo po storil- j ja],j s0 z Italijani hudo nezado- na^ ' . v o. , a kpr nosti lahko kosala z večjimi to- vojjni jn do grja siti laške oholo- To je vazno zaradi lega, ker italIjanskjmi tovarna- -sti.J Da „e vtada v dom0vini ko- mnogi trdijo, munistična diktatura, bi se tudi da imajo že vsega zadosti in da L ............... . . _ ( beneški Slovenci gotovo odloc- sragsrwISHSrsrJSSsH:-? JO .z ZDA. Mogoče je res bl^a a tovorn. avto povozil M ino S1ovenijo dosti v trgovinah toda ljud e ,lana civitoe ,e Alb.na strl . i nimajo denarja, da bi ga kup*. giUica, ki je bil služberfo na ob- ... ^ . .. . . . vr . • I hodu skupno z Albinom Arma' hjaVoodredbaonovihcenahkru- ravnTvzrok, da “ljudska vlada” nom‘ Hodila sta vsak po eni | ha Hudo je prizadela brezposel- deli dohodke prav po neljudsko: “Komunistu groš, nekomunistu knof”. Tako bo pametno, da 31. marca: “Med najhujšimi žen-1 bam komunistov, da so se neka- skami je bila Cvetličnikovka, ki je vpila, da ji je škof ubil tri sinove, v resnici pa nikdar ni imela nobenega otroka. Pa sem premišljeval, kaj bi morale narediti s komunističnimi rablji naše matere, ki so jim zares pobili na tisoče sinov, pa morajo danes molčati in trpeti.” To je dokaz, kakšen element je bil to, ki so ga organizirali, da je napadel škofa. Za krive priče komunisti niso v zadregi in plačila jim ne odtegujejo niti ga zadržujejo. Zanimanje za emigrante Tito se je bil svoj čas široko-ustil, da ne bodo emigranti nikdar več videli jugoslovanskih planin. Pa se je nekam čudno obrnilo in presenetil je vse minister Rankovič, ko je naenkrat teri med njimi celo v obupu o-besili, ko jim je bila pot nazaj v Kanado zaprta. Sijajno pripomni pismo, naj bi raje popisovali one, ki bi želeli ven iz raja. Takih bi pa bilo od sile veliko. Ljudje torej prav dobro poznajo svoj položaj in zaupajo emigrantom, da se ne bodo našli več med njimi taki bedaki, ki bi šli na komunistične li-mance. Saj so celo oni, ki hvalijo Tita in njegov režim, tako previdni lisjaki, da gredo pač j pa ni gnoja, ne umetnih gnojil, na obisk z zagotovilom Zdr. dr-j ni orodja, ni živine itd. Kmetom žav, da se vsak čas lahko zopet; so pobrali živino za obvezni odvrnejo v Ameriko. Zakaj neki kup. In končno so tudi mladi- ne, in razne državne uradnike, “Nihče več ne mara delati na ki imajo silno skromne prejem-knof” Tako bo pamexno, ua, kmetih. Ne vem, kaj bo. Za- ke. Sicer jim že dolgo časa ob-svojih ljudi ne zapustimo, am- enkrat moramo potrpeti m ca- ljubljajo povišanje plač, pa m pak jim še naprej pomagamo, katl, ce se časi aj spremene. | !nlc> ker zaslužijo komaj za hrano. Druge pomoči m. Vse druge stvari so predrage, da Seveda tudi na kmetih so ve- Goriški prefekt je odredll) da bi si jih mogli kupiti. Zlasti ob- llke težave, ker gonijo kmete v m0ra.j0 ysi imetnlki panjev ka-leka, perilo in obutev so tako deloV^ zadruge m Jih v ta na- kor tudi oni; ki jih imajo v naje-drage da jih s sedanjimi plača- men Pntlskajo z davki, kolikoi mUj panje prijaviti na pnstoj-mi zares ne zmorejo. Le po- naiveč mog°ce- Kmet mora te | nem županstvu. slušajmo, kaj pravi pismo, ki je davke Prenesti na cene pridel- modro pisano: kov,’ daVk°V Kot smo že nekajkrati poroča- “Če res hočeš kaj poslati, je še P|acatl- Potem pa zope I li) so oblasti ukinile slovensko najboljše, da pošlješ staro oble- mstl hvu:[skai° P™11 m? U ^J šolo v Krminu. Slovenci smo ko in perilo ker od takih stva- Iavce> ces da me P° razu3e z protestirali proti takemu zapori ni treba plačevati carine, pri vila Tako ustvarjajo sovrast- K slovenskih pravic in nas pa je to sedaj najbolj potrebno. Saj imamo še od tega, kar si nam poslal, lahko pa kaj drugega dobimo za to ali pa komu pomagamo.” Torej kljub prejšnjim pošiljkam vendar povedo določno, da vse pride prav, če ne zanje, da morejo pomagati drugim, ker mnogi proti koncu meseca stradajo. Odkod tako kritičen položaj v prehrani? Kmeta komunisti stiskajo in kmet ne more niti pri najboljši volji več pridelati, če ti ljudje niso dosledni? če pravijo, kako je v Jugoslaviji sedaj dobro, zakaj ne ostanejo tam, kjer je tudi njihova domovina, no po večini vzeli z dežele in jo nagnali v tovarne in pisarne. To nam pove drugo pismo, ki je pisano na kmetih: I O Od Vij Cli-lJ IA Oi.V>» V '~iidiVi.il d. v delavca pi oti svo o nemu zaktevaik naj g0j0 p0novno od-kmetu, da bi imeli vec zavezni- pro Nag. protesti so bm brez kov, kadar bodo zopet ucl£u1 11 vsakega uspeha. Pa vendar ne mislimo odnehati, zahtevali bomo še glasneje priznanje in iz- ---- • ... . i polnjevanje naših narodnih pra- vedno ljudstvo deliti, razbijati, yjc Q^uva, ki ima demokrati- /J« v./-w. l-» i ov-i /-'Mv'! d 4' rTVVV h d 1111H - 1 _ _ ... po kmetu, da ga prisilijo v zadrugo. Res satanska je ta poli tika komunistov, kako znajo čni sistem vlade, ne more ostati da ne bi bilo enotne fronte ljudstva proti resničnemu sovražni-. ^ za naše proteste Hočem0) ku ljudstva, proti komunizmu. srinStl]ip nravirp ki so nam —- \ i da spoštuje pravice, ki so nam Deli in vladaj , tega se mmu po zakonu zajamčene in jih Nem-nisti drže in le tako vladajo d y Južnem Tirolu tudi v resni_ nad ljudstvom, ki si ne more ci užiVajo. pomagati. — J. B. Nedeljski lovec I Avtomatski telefon bo pričel Profesor (odhaja na lov): —| delovati šele ob koncu poletja, Torej, za nedejo bom ustrelil | ker zaradi tehničnih ovir niso zajca. končali del pri gradnji pa- žena: — Saj ni treba. Mislim namreč v nedeljo pripraviti telečjo pečenko. Profesor: — Dobro, bom pa ustrelil tele. lače same. šele ko bodo ta dela opravljena, bodo prišli Siemensovi strokovnjaki in postavili potrebne stroje. Tudi podzemski kabel še ni položen. ”"Wp**FW; Or. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda ŽŽe v 11. in 1. stoletju so jo obiskali mnogoštevilni romarji in ohranila se je do današnjega dne. Na Koroškem je bil zlasti grob sv. Heme v Krki in sv. Hildegarde v Kamnu od Slovencev pogosto obiskovan. Na Kranjskem je nastala naj starejša Marijina božja pot v Lescah na Gorenjskem. Že v H. stoletju je tu stala lesena Marijina cerkvica. Čeprav ni bila posvečena, je vendar zlasti ob Marijinih praznikih prihajalo tja mnogo ljudstva od blizu in daleč. Prinašali so tudi mnogo darov in jih po-kladali na Marijin oltar. Duhovniki so izprv.a odvračali ljudi in se upirali temu češčenju, toda bilo je zaman. Okoli 1. 1140. je plemič Nantwin, na čigar zemljišču je stala cerkev, leseno zgradbo podrl in sezidal novo Marijino svetišče. Lesce so ostale znamenita slovenska božja pot tja do_18. stoletja. Iz teh podatkov se nam razkriva isti verni in pobožni značaj našega ljudstva, kakoršen je še dandanes. Slovenska vernost in pobožnost je že v 12. stoletju tako slovela, da je celo' nemški zgodovinopisec Helmold, ki je živel v daljni Prusiji, zapisal o Slovencih sledeče lepe besede: “Karantanci (Slovenci), sosedje Bavarcev, so zelo pobožni ljudje. Ni ga naroda, ki bi bil tako vdan Bogu in svojim duhovnikom, kakor je ta.” Pač lepo izpričevalo iz tujih ust! Versko življenje je v srednjem veku tudi zelo vplivalo na druge socijalne razmere, na gospodarstvo, trgovino in promet. Okoli cerkva in samostanov se je osredotočila trgovina; istemu namenu so mnogokrat služila romanja v daljne dežele. Naprava cest in mostov pa je veljala za dobro delo, ki ga je marsikdo izvršil “za blagor svoje duše,” oerkev pa še podpirala z odpustki. Velike važnosti je bila za srednjeveško trgovino božja služba, zlasti ob velikih praznikih ali cerkvenem “žegnanju” (opasilu). Čim redkejše so bile tedaj župne cerkve, čim obsežnejše posamezne župnije, tem več ljudstva se je zbiralo k božji službi ob cerkvenih slovesnostih. Trgovcem so nudili taki shodi najugodnejšo priliko za kupčijo. Zato so znamenite župnije, božja pota in druga cerkvena središča bili tudi važni tržni kršji, kjer so se vršili mno-goobiskovani sejmi. — Trgovce je privabila v obliž j e cerkve množica ljudi, ki se je tam zbirala, a še bolj varnost svetega kraja. Cerkve, samostani in njihova okolica so uživali pravico “božjega miru.” Z ostrimi cerkvenimi kaznimi je bil na teh krajih prepovedan vsak poboj, ropi umor in sploh vsako nasilno dejanje. V dobi, ko je veljala le pravica močnejšega, ko je bilo oropanje trgovcev na dnevnem redu, ko so mnogi vitezi prežali na trgovske karavane, da se okoristijo z njihovim blagom, se bila taka zavetišča za trgovino neprecenljive vrednosti. Omenil sem že velike semnje uri sv. Ivanu Devinskem. A tudi drugod, v Akvileji, pri samostanih, na božjih potih in ob shodih pri domačih župnijskih cerkvah so se pobožnosti pridružile kupčij sfee koristi. — Na Dolenjskem je bil velik shod v Stični v osmini sv. Petra in Pavla. Razuzdanost, ki se je večkrat ob tej priliki pojavljala, je prisilila menihe, da so prosili patriarha, naj shod preloži na vigilijo sv. Nikolaja, ko huda zima zabranjuje nenravne izgrede. V Bohinju so bili veliki semnji pri cerkvici sv. Janeza ob jezeru, kjer so furlanski kupci in slovenski kmetje'izmenjavali svoje blago. In slično je bilo tudi drugod. Trgovina jie bila tako zelo navezana na cerkve in božjo službo, da so se vsled tega kmalu pojavile mnoge razvade. Trgovci so namreč prodajali blago v cerkvenih lopah in hiše božje izrabljali za skladišča. Zato se pogosto slišijo tožbe o zlorabi cerkva za svetne namene, in škofje so se morali boriti proti takim razvadam. Naj večje firme za trgovino in izvoz pa so bili' samostani. Vsi starejši samostani na Slovenskem so bili ustanovljeni ob glavnih cestah, kjisr je bil živahen promet. Bistra ob progi Ljubljana-Trst, oziroma Ljubljana Akvileja; Stična in Kostanjevica ob dolenjski progi proti. Krškemu in Sisku; Vetrinj ob cesti, ki je vodila iz Št. Vida črez Ljubelj na Kranjsko; Arnold-štajn v trgovsko važni kanalski dolini. Vsi so živahno tržili z deželnimi pridelki. Svetna gosposka in kupčij ska mesta pa so jim podeljevala razne privilegije: prostost od colnine in mitni-ne, pravico za napravo skladišč, da so jih privabila na svoj trg. Bistriški, stiški in vetrinjski samostan so imeli živahno kupčijo s primorskimi mesti ob Adriji. Kostanjevica pa je tržila s hrvaškimi pokrajinami. Vsled tega tudi opažamo, da so bila prometna sredstva: ceste, mostovi, gostinjci, večinoma v oskrbi cerkva in samostanov. Stik z inozemstvom so vzdrževala daljna romanja: v Rim, v Palestino, pozneje v Loreto in v Kompostelo, ki so tudi služila kupčijskim namenom. Kraji, kjer so se božjepotniki ali križarji zbirali, in primorska mesta, kjer so se vkrcavali na ladje, so postala važna tržišča. Trst, Milje ob tržaškem zalivu, Koper, sv. Ivan Devinski so se prav vsled teh romarskih pohodov dvignili do veljave in blagostanja. Zato so tekmovali med seboj, da napeljejo tok romarjev iz alpskih dežel na svoja pristanišča. In mnogokrat je trgovska zavist povzročila celo krvave praske. Vse to nam priča, da je bila vera tedaj podlaga vsemu socialnemu redu in kulturnemu stremljenju. Pod njenim vplivom so nastale raznotere oblike družabnega življenja in vse tiste ustanove, ki so pospeševale gospodarski in duševni razvoj našega naroda. Cerkev ni učila le večnih resnic in tolažila revno ljudstvo s plačilom v nebesih, temveč mu je bila tudi skrbna vzgojiteljica k časni sreči in vodnica k omiki in napredku. * * * Pozni srednji vek 1. Slovenske dežele. Razni vladarji. Značilno znamenje slovenske zgodovine v poznem srednjem veku je razcepljenost slovenskega ozemlja. “Velika Karantanija”, ki jo je bil ustvaril cesar Oton kot trden okop proti Mad-jarom, je razpadla, ko se od njih ni bilo več bati silnih napadov. Počasi so se odcepile od Karantanije njene marke in pričele pod svojimi vladarji živeti samostojno življenje. Ta proseč se je pričel že v 12. stoletju in se počasi nadaljeval. Na mesto politične jednote so stopile razne neodvisne dežele, ki so imele sicer še druge meje kakor jih i-majo dandanes, pa so vendar zapustile1 svoja imena kot dediščino avstrijskim kronovinam naše dobe. Najprej se je “Vzhodna marka” dvignila do samostojnosti. Tu je gospodarila izza leta 976. junaška in podjetna plemiška rodbina Babenberžanov. Ni bila lahka naloga poverjena tem mejnim grofom. Treba je bilo mejno deželo ob Donavi ne le braniti proti MaMdjarom, temveč je tudi razširiti. In kolikor AMXRIAXA DOMOYINX, APRIL 23, 1952 Andrew C. Putka M Eden izmed kandidatov za državne poslance pri primarnih volitvah 6. maja je tudi Andrew C. Putka. Putka je graduiral na Cathedral Latin High School ter bil na John Carroll University ih na United States Naval Academy. Ko je bil zaradi rahlega zdravja odpuščen iz mornariške službe, je graduiral na Adalbert College of Western Reserve1 University iz političnih ved. Trenutno je upravnik Kory ta Bros. Coal Co. in študira pravo na WRU. Izmed drugega delovanja Mr. Putke naj omenimo, da je bil preds. “NatT Newman Andrew C. Putka je sin Andrew G. Putka, večletnega političnega in socialnega delavca, sedaj predsednika “The Catholic Slovak Union” in načelnika ‘Cleveland Boxing Commission’. Očetova delavnost in okolica je dala mlademu Andrewu dovolj priložnosti za razumevanje potreb in rasti blagostanja soljudi. A. Putka želi služiti državljanom Ohio iskreno, pošteno in v polnem soglasju z željami ljudstva. Andrewa C. Putka sta predlagala in ga podpirata Cuyahoga County Democratic Executive Committee in Democratic Cosmopolitan League. Matija škerbec: CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo (Nadaljevanje) Lahovška postojanka je bila šibkejša. Fantje so se junaško bili, toda kmalu jim je pričelo zmanjkovati streljiva. S signali so prosili za pomoč. Ko so par-1 planino nad Kamnikom. Od tam puške za hrbtom in takoj na to zaori iz 70 četniških grl: juriiiš! Partizani oneme! Četniki se pa vržejo v naskoku na nje z bajoneti in puškinimi kopiti in V par trenotkih je bila vsaj kake petkrat večja partizanska sila, razbita, razkropljena in pomendrana, da je vse bežalo proti Po-ženku oznanjat vrhovni komandi žalostno zmago. V par minutah nato je bila vsa vas Lahovče očiščena vseh partizanov. Ob 4. uri zjutraj se je morala1 umakniti tudi iz Cerkelj vsa komunistična vojska brez uspeha! Prof. Mirko Bitenc je kasneje pravil v Ljubljani: “Ko smo zjutraj pobirali orožje, ki so ga v Lahovčah pustili bežeči partizani, smo med drugim našli tudi strojne puške, ki jih je posodila nemška žandarmerijska postojanka partizanom za ta napad.” Da so Nemci v resnici posodili partizanom strojnice in metalce min za napad na domobranski postojanki v Cerkljah in Lahovčah, imamo v rokah čisto jasne dokaze. Par tednov pred tem napadom so priredili domobranci iz kamniške okolice hajko proti komunističnim bandam na Menino- tizani to videli, so bili še bolj so pregnali vse komunistične prepričani v svojo zmago, v ka-!bande, ki so bežale na štajersko. Club Federation”, ki je imela,1 teri bodo poklali vse domobran-; Domobranci so jih hoteli tja skupaj okoli 300,000 članov V ce do zadnjega. Kakor zveri so zasledovati in uničiti, toda ge-Zdr. državah, na Hawajih, Hai- tulili in vpili v temno noč: stapovska komanda je prepove-tiju in Kubi. Dalje je bil Mr. “Udajte se, udajte se! Juriš, ju-Mala domobrancem zasledovati Putka zastopnik Zdr. držav naj riš!” j partizane na štajersko . . . mednarod. kongresu Pax Rom-a-, Sorodniki domobrancev, ki so Za hajko na Menino planino na v Amsterdamu na Holand-' se nahajali v Lahovčah, so vi- je nemška žandarmerija posodi-skem 1. 1950. Ob tej priliki se j deli signale, ki so prosili za po-|la domobrancem nekaj strojnih je zanimal posebno za razmere! v Evropi. Sodeloval je kot član izvršnega odbora pri WSSF, narodni dobrodelni organizaciji v' Zdr. državah, ki pošilja denar, knjige in druge potrebščine dijakom v svobodne dežele sveta. ičeprav si je A. Putka pridobil spoštovanje in ugled po vseh Zdr. državah, ker je deloval za; potrebe vseh ljudi, je vendar znan tudi zaradi zanimanja, ki ga je kazal za socialna in politična vprašanja Cuyahoga okraja in države Ohio. često je bil vabljen predavat o parlamentarni proceduri in voditeljstvu od raznih krajevnih organizacij. * v dežele so si izbojevali z mečem v roki, kolikor jie je bilo opu-stošene ali še neobdelane, to je bilo treba še le naseliti in prebivalstvo počasi dvigniti do višje izobrazbe. Babenberžani so svojo nalogo dobro izpolnjevali. Počasi so razširili meje svojega ozemlja do reke Litve na vzhodu in do Aniže (Erlafa) in Kremze na zapadu. Cele trume nemških kmetov iz Bavarske, Švabske, Saksonske so došle v podonavske pokrajine in kmalu sta sekira in plug divjo pustinjo izpremeniia v rodovitno zemljo. (Dalje prihodnjič.) moč postojnaki, ki že ni imela jpušk in minometalcev. Vse to skoro nič več municije. Odšli orožje so morali domobranci po so prosit nemškega komandanta tej hajki vrniti nemški koman-Zg. Brniku, da bi poslal di v Kamniku. Ob priliki, ko so domobranci vrnili to orožje, so dobili potrdilo, da so vrnili posojeno orožje in na tem potrdilu so bile točno navedene številke posameznih strojnic in minometalcev, ki so jih domobranci vrnili. Ko so domobranci po zmagi v Cerkljah in Lahovčah pregledovali zaplenjeno orožje, so začudeno ugotovili, da je vse to orožje — nemško, ko so nato še primerjali številke zaplenj enih strojnic in metalcev min, so ugotovili točno, da nosijo zaplenjeni kosi iste številke, kot prej domobrancem posojeno orožje! Tu je bil jasen dokaz, da so gestapovci posodili sedaj partizanom za napad na cerkljansko in la-hovško domobransko postojanko isto orožje, kot so ga prej posodili domobrancem za hajko na Menino planino! Tri članska deputacija domobrancev se je nato podala v Kamnik k nemškemu Kreislei-terju —, okrajnemu glavarju —, kateremu so vse to povedali in podali dokaze. Kreisleiter je bil seveda presenečen, se je skušal braniti, da so najbrž domobranci v zmoti, končno jih je pa poslal na komando Gestapa, kjer ogroženi domobranski postojanki pomoč, toda nacist se ni zmenil za to. Oddal je v zrak par strelov iz kanona v noč brez cilja, s svojim oddelkom pa je ostal na mestu. Partizani niso šli napadat nemškega vojaškega oddelka in ne nemške žandarmerijske postaje, pač pa so prišli pobijat svoje slovenske brate, ki niso hoteli postati komunistični sodelavci. Radi dogovora z Nemci so bili partizani popolnoma prepričani v svojo zmago. Niti naj manj e niso računali s tem, da bi kdo prišel na pomoč domobranski postojanki in se zato za hrbtom niso prav nič zavarovali in to je bilo za nje usodno. Major Bitenc je bil ob pričetku borbe neodločen, ali naj poseže v borbo ali ne. Ko pa je opazil, da je postojanka v Lahovčah v skrajni sili in da kliče na pomoč, se je pa odločil zai napad. Med oglušujočim rjovejem partizanov, ki so vsak trenotefc pričakovali zmage in divjim streljanjem se je Bitenčeva četa tiho, neslično in nevidno približala v hrbet partizanom . . . Kar naenkrat so zaragljale! da bodo mogli kaj več zvedeti. Deputacija se je nato podala na Gestapo, kjer pa jih je komandant sirovo spodil, češ, kaj se vtikate v to zadevo! — Mi imamo na razpolago priče, ki so bile v tej deputaciji! Žal njih imen ne morem objaviti, ker bi se komunisti potem maščevali nad njih sorodniki! Zelo značilno je tudi dejstvo, da so komunisti požgali v Kamniški Bistrici vse šole in druga javna poslopja, le kraljevski lovski gradič in hotel so pustili popolnoma nedotaknjen! Kako to?! Tam so se namreč vršili vsak teden dvakrat sestanki med komunističnimi zastopniki in gestapovci! Mi imamo na razpolago točne zapisnike, kdo se je udeleževal teh sestankov, številke automobilov, v katerih so se pripeljali udeleženci teh sestankov in tudi imena šoferjev. Žalibog so ostali ti zapiski zakopani v domovini, th pa imamo žive priče o vsem tem! Po tem velikem porazu je bajna slava “narodnih osvobodil-cev” tudi na Gorenjskem vedno bolj plahnela. Komunistično bahaštvo je doživelo hud poraz! S to zmago pa sta zrastla moč in ugled domobrancev na Gorenjskem, ki so od sedaj naprej še ostrejše preganjali komunistične bande, da niso mogle več “osvobajati” hleva živine, kašč mesa, omar obleke in ne ljudem življenja! (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO Pomivalci posode se iščejo. Kratke ure. Vprašajte v Somovi restavraciji 6036 St. Clair Ave. (80) Moftl dobilo delo Planer Hands DRUGI ŠIFT 5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada BROWNING CRANE & SHOVEL CO. 16226 Waterloo Rd. IV 1-1400 (84) Delo na farmi Moški, ki se razume na kmetijstvo, dobi delo z dobro plačo. Pokličite John Drenika, WIckliffe 3-0886 po 7 uri. (x) TAPC0 potrebuje moške izurjene in novince ZA Press Loaders Press Operators Polishers Buffers Miscellaneous Machining Utility Operators Acetylene Welders Bench Inspectors Hand Truckers Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Izvrstni delovni pogoji. Stalno delo. Prinesite dokaz državljanstva. Uradne ure: 8 zj. do 5 pop. dnevno 8 zj do 4 pop. v soboto in nedeljo THOMPSON PRODUCTS, Inc. — Zemeljski obseg vzdolž ravnika (ekvatorja) meri 24,902,-39 milj ali 40,000 km. Morda se bo komu čudno zdelo, da je število kilometrov tako lepo zaokroženo. Pa ni nič čudnega. Ko so Francozi v času revolucije iskali novo dolžinsko mero, so razdelili obseg zemlje na četrtine in nato desettisoči del ene četrtine vzeli kot osnovo nove mere — metra. Ženske dobijo delo JANITRESS Začasni popoldanski šift AMERICAN STEEL & WIRE DIV. U. S. STEEL CO. 1230 Marquette Rd. (E. 55 in St. Clair okolici— TO 1-2000, Ext. 742) (81) ŠIVILJA Ženska od 25 do 40 let stara dobi delo, da bi popravljala predpasnike in uniforme za trgovine. Mora biti izkušena. Izvrstni delavni pogoji. Pet dni v tednu, plača od ure. — Vprašajte pri Personnel Dept. FISHER FOODS 2323 Lakeside Ave. (Vzemite St. Cldir trolley bus) * (80) ženske ih čiščenje IZURJENE Delo ponoči, plača od ure. Stalno delo v okolici East Cleveland na Euclid Ave. OHIO WINDOW CLEANING COMPANY 1230 E. 9th St. CH 1-7515 (82) MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 1133 E. 78 St. Lastnik sam prodaja. — (83) Farma naprodaj Naprodaj je farma 27 ak-rov. Hiša knai 4 spalne (sobe, stanovanjsko sobo, jedilno sobo, 2 verandi, veliko podstrešje. Farma ima hlev, svinjak, kokošnjak, velik skedenj, mle-karija, 2 in pol akrov pšenice, 6 akrov sadovnjaka (jabolka in hruške). Poizve se pri Joe Vene, R. 3, Geneva, Ohio. (80) 23555 Euclid Ave. (81) BOJE OPAZUJEJO — Ameriški časnikarji opazujejo z neke višine v bližini Pun-munjoma, kjer se vrše pogajanja med komunisti in predstavniki sil Združenih narodov za premirje na Koreji, boje, ki se vrše nedaleč od tega nevtralnega ozemlja. Eden izmed njih je fotografiral ta prizor. DELAVCI Dhevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc. Smith Rd. off Brookpark Rd. (X) Iščejo stanovanje Zakonski par brez otrok išče 4 ali 5 neopremljenih sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-2802. — (81) Najboljša kupčija v Euclidu 2 hiši in 5 zidanih garaž, ena, hiša ima 8 sob, veliko verando spredaj, 4 spalne sobe, klet pod celo hišo, plinska gor-kota, “bungalow” hiša zadaj s 5 sobami, plinska gorkota, lot 50x300 v Euclidu blizu Blvd. Vse za ceno $25,000. Pokličite Broker, SU 1-4121. (82) Rabljene električne ledenice v dobrem stanju—samo SgQ.OO NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem Werner se je delal, kakor bi se premišljal, a medtem je bil dal na tihem povelje, da naj se bajdaki strnejo tako, da bodo tvorili tsno zvrto kolo. Okrog tega kolesa je stal zid peščev, ljudi postavnih in silnih, oblečenih v rumene životnike in i-stobarvne klobuke, v popolnem bojnem redu, z levo nogo naprej za strel in z mušketami ob desnem boku. Werner, z golim mečem v roki, je stal v prvi vrsti in dolgo premišljal. Naposled je dvignil glavo. “Herr Hauptmann!” ji2 rekel, “pogodiva se!” “Nič ne izgubite v novi službi!” je zavpil z radostjo Krze-čovski. “Toda pod pogojem . . ” “Strinjam se že v naprej. “Feuer!” je zapovedal z mirnim, flegmatičnim glasom. Tresknilo je! Pljusk teles, padajočih v vodo, kriki steklosti in mrzlično streljanje je bil odgovor na glas nemških mušket. Topovi, nastavljeni na breg, so se oglasili z basom in začeli bruhati krogle na nemške bajda-ke. Dimi so popolnoma zagrnili rečno panogo — in sredi krikov, hrupa, švistov tatarskih strehe, ropotanja “piščeli” in samopa-lov so le regularne salve mušket naznanjale, da se Nemci branijo še vedno. Ob solnčnem zahodu je bitva še vršela, a zdelo se je, da ponehava. Hmielnicki je s Krze-čovskim, Tuhaj-bejem in z nekoliko atamani prijahal na sam breg, da si ogleda bitko. Razmaknjene njegove nosios so vdi- “Če je tako, tedaj dobro. Na- havale smodnikov dim in ušesa ša služba v Poljski se konča v so se naslajala ob krikih tone-juniju. Od junija prestopimo k čih in davljenih Nemcev. Vsi vam.” trije vojskovodje so gledali na Kletev se je iztrgala iz ust klanje kakor na pozoriščej ka-Krzečovskega, vendar je krotil tero je bilo obenem zanje pome- jezo. “Ali se norčuješ, gospod poročnik’” je vprašal. “Ne!” je odgovoril mirno Wer- ner. “Naša vojaška čast nam slavja bili v nebo. veleva, da se držimo pogodbe. “Tuhaj-bej!” je rekel Hmiel-Naša služba preneha v juniju, nicki, “to je dan prve zmage.” Služimo za denar, a nismo izda- “Plena ni!” je zagodrnjal mur-jice. Drugače bi nas nihče ne za, “nočem takih zmag.” najemal, a tudi vi sami bi nam “Vzameš si ga na Ukrajini, ne zaupali, zakaj kdo bi vam bil Ves Stambul in Galato napolniš ] porok, da ne prestopimo v prvi z ujetniki.” bitki k hetmanom.” “Vzamem tebe, če ne bo dru- “Česa torej hočete?” gega.” “Da nam dovolite oditi.” To izrekši, se je divji Tuhaj- ‘Tz tega ne bo nič, blazni člo- bej zlobno zahrohotal — pa ta-vek! Ukažem vas do zadnjega ko j dodal: posekati.” “In koliko svojih izgubiš?” “Niti noga izmed vas ne uide.” | “Polovica vas ne ostane.” “Sicer bi bil rad vzel te ‘franke’.” Vtem je bitva popolnoma po- I nehala. Tuhaj-bej je obrnil ko- Oba sta govorila resnico, za- nja proti taboru, a za njim tudi j to Krzečovski še ni hotel začeti drugi. bitve, dasi je Nemčev mir razburil v njem vso kri in ga je začela daviti steklost. “Preden solnce zapusti to re- “No, sedaj pa na Žolte vode!” je zaklical Hmielnicki. XV. Namestnik, ki je slišal bitko, je I ko,” je zakričal, “se premislite, drgateje pričakoval njenega ko-potem naj se zgodi, kar hoče!” nca; sodeč spočetka, da ste Hmi-In naglo je odplul v svojem elnicki bije z vsemi hetmanski- | čolniču, da bi se posvetoval s silami. Hmislnickim. Toda pod večer ga je stari Za- j Nastal je trenutek čakanja, har rešil zmote. Vest o izdaji Kozaški bajdaKi so v tesnejšem semenov pod vodstvom Krzečov-krogu obtočili Nemce, ki so o- g^oga in 0 pobitju Nemcev je hranili hladno ravnodušje, ka- razburila do dna mladega viteza, kršno more obdržati v nevarno- zakaj to je napovedovalo bodo-sti le stari in izvrstno izvežbani £e izdaje; saj je namestnik do-vojak. Na grožnje in zasramo- bro vedel, da sestoji velik del j vanje, bruhajoče vsakčas iz ko- betmanskih vojsk po večini iz zaških bajdakov, so odgovarjali Kozakov. s prezilljivim molčanjem. In v Najstnikove muke so rasle,! resnici je imponiral pogled na a zmagoslavje v zaporoškem tata mir sredi čimdalje silnejsih boru je povzročalo še večje brit_ izbruhov steklosti s strani mo- kosti_ Vse se je kazalo da se | lojcev, ki so grozeč stresali s su- hujše ni moglc. Q knezu ni bilo licami in pisceh , skrtali z zo- Vesti _ hetmani pa So očividno brni, kleli in nestrpno Pričako- napravili strašen p0grešek, dal vali povelja za boj. so razdelili sile, ae prostovoljno Medtem se je solnce pomika- oslabm in dah široko poIje ye I lo od poldneva proti zahodni ne- rolomstvu in izdaji, mesto da bi besni strani in je polagoma je- se zgrnm z VSQ silo proti Kuda_ malo svoje zlate bleske z rečne ku ali pa vsaj čakali sovražni_ panoge, ki se je stopnjema po- ka v utrjenih taboi;ih na Ukra_ grezala v temi. Naposled je popolnoma temnelo. jini. V zaporoškem taboru so res J _T A A ,, .že prej govorili o gospodu Kr-1 V tem hipu je zapela trobka zečovskemu in da se bodo voj I m koj za njo se je odzval odda-1 ske posebej poslale pod pove_ leč glas Krzečovskega. “Solnce je zašlo! Ali ste se že premislili?” “že!” je odgovoril Werner. In straž ki Se bodo ob času _____ obrmvsi se k svojim vojakom, knile_ Sedaj ^ je zgodilo dru_ Ijem Štefana Potockega, a namestnik ni veroval tem vestem. Sodil je, da so to silne pred-1 uma- je mahnil z golim mečem. gače. Hmielnicki se je vsled izdaje Krzečovskega ojačil za nekaj tisoč ljudi, a nad mladim Pri nas imamo izbzorno zdravilo, | Potockim se je obesila strašna Ali ste prehlajeni? :i nas imamo izbzorno zdrj da vam ustavi kašelj in prehlad. I _ ■it/ v. , , Pridite takoj, ko čutite prehlad. ! nevarnost. Brez pomoči, zablo- Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 divšega v pustinjah, bi ga mogel Hmielnicki zlahka obkoliti in popolnoma streti. V bolečinah od ran, v nočeh brez spanja, se je Skrzetuski tolažil le z mislijo o knezu. Zvezda Hmielnicksga mora le zbledeti, ko se dvigne knez v svojih Lubnjih. In kdo more vedeti, če se že ni zvezal s hetmani? Če tudi so bile sile Hmielnicke-ga znatne, če tudi je bil začetek pohoda srečen, če tudi je šel z njim Tuhaj-bej in je v slučaju neuspeha sam “car” krimski obljubil priheti na pomoč, vendar Skrzetuskemu niti na misel ni prišlo, da bi ta nevihta mogla dolgo trpeti, da bi en Kozak mogel pretresti vso Poljsko in zlomiti njeno grozno silo. Ob pragih ukrajinskih se zbije ta val, je mislil namestnik. Tako je bilo vsaj doslej. Ker se je z ene strani gnalo v boj gnezdo zaporoških razbojnikov, z druge moč, ki je oblivala njene bregove dvoje morij — je bilo lahko uganiti, kakšen bo konec. Burja ne more biti trajna, temveč mine — in nastane jasno vreme. Ta misel je krepila gospoda Skr-zetuskega in ga, lahko se reče, zdržala na nogah, ker sicer ga je težilo tako težko breme, kakršnega še ni prenašal do sedaj v življenju. Čeprav burja preneha, vendar more opustošiti polja, razrušiti domove in napraviti ne-nadomestno škodo. In v tej bur- ji je sam skoro izgubil življenje, izgubil sile in padel v grenko ujetništvo, zlasti sedaj, ko mu je na svobodi v resnici toliko, kolikor na življenju. Kaj še bi mogel hujšega pretrpeti kot sedaj, ko se ne more braniti? Kaj se je zgodilo tam v Rozlogih Heleno? Toda Helena je že morala biti v Lubnijih. Namestnik jo je videl v sanjah, obkoljeno od do brosrčnih obrazov, omilelo sa memu knezu in kneginji Gri-zeldi, občudovano od vitezov — žalujočo le za svojim miljencem, ki je izginil kje na Siči. Toda pride končno čas, ko se vrne miljenec. Saj mu je sam Hmielnicki obljubil svobodo — sicer naj pljuska in pljuska kozaški val do pragov Poljske; ko se razbije, bo konec trpljenju, skrbem in nemiru. Val je v resnici pljuskal. Hmielnicki se je brez odloga dvignil in krenil, da bi se sešel s het-manovim sinom. Njegova sila je bila zares že grozna, zakaj s semeni Krzečovskega in s trumo Tuhaj-bej a je vedel blizu 25.000 izvežbanih in bojaželjnih vojnikov. O silah Potockega ni bilo gotovih vesti. Pribežniki so pravili, da vodi dva tisoč težkih jezdecev in nekaj topov. (Dalje prihodnjič) nljivo znamenje. Boj je ponehaval. Streli so ob-! molknili, zato pa so vedno glasnejši kriki košaškega zmago- Pozor!... Pozor! 6605 St. Clair Ave. Ako vaš avtomobil rabi kakega popravila, to je, da je treba popraviti ogrodje, fenderje ali prebarvati vaš avto, da bo zgledal kot nov, to se zaupno obrnite na slovensko podjetje SUPERIOR BODY & PAINT CO. Tel.: ENdicott 1-1633 ker vam prenovimo vaš avto, da ga boste veseli. Cene zmerne, postrežba točna in solidna. FRANK CVELBAR, lastnik. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in postrežba točna. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 114« E. <1. St._______HE 1-273« Naročite se na dnevnik “Ameriška Domovina” Pomlad je čas za čiščenje Vašega stanovanja in hiše sploh. Gotovo ste že pometli ves prah aiz najskrivnejših kotov, umili morda tudi stene in pohištvo obrisali zunaj in znotraj. Kaj pa Vi sami, ali ne mislite, da bi bilo treba tudi Vašega notranjega človeka v Vas pravtako temeljito očistiti od zimskih na-slag, ki se nabirajo stalno v človeku, tudi pri Vas, morda že več let nazaj ? Pripoznano najboljše sredstvo zato je naša ZDRAVILNA KOPEL, o kateri sb zdravniki in dosedanji kupci polni hvale. S to kopeljo izpotite bolezenske kali prehladov, revme:, nečiste krvi (izpuščaji!) itn podobnih bolezni, ki se nabirajo v Vas. Bodite uvidevni in ne odlašajte, dokler je še čas. Tudi OiDVIšNO TEŽO si boste zmanjšali s stalno rabo vsak teden. Ta na najlažji način pripravljena kopel je naravnost čudovito sredstvo, da dosežete ono ZDRAVO težo, ki odgovarja Vaši postavi. Zdravilna kopel stane samo $25.00 v delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.S.A. $27.50 vse vpošteto, poštnina, zavarovalnina, sales-tax. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila : Oherne Health Bath 6904 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE! THE MAY CO. RAZPRODAJA OB KONCU MESECA V ČETRTEK - MOŠKA OPREMA Različne moške nogavice .......................if..29c Različne moške srajce ............................1.00 Znanega izdelka T-srajce .Razprodaja....1.39, 3 za 4.00 Kratke spod. hlače, znanega izdelka, samo mere 28.50c Znane “Adler” 2.95 100% volnene copatne nogavice....1.59 Pletene bombažne spodnje hlače...........59c, 6 za 3.00 Moški pasovi, različni ...........................79c Skip Dent športne srajce, s kratkimi rokavi—se ne skrčijo—v belih in drugih barvah...............1.69 Športne srajce, različne ....Razprodaja........ .1.99 Zlatnina za moške. Velika izbira. Različna........19c Listnice, denarnice. Velika izbira. Razprodaja....1.69 MEN’S FURNISHINGS . . . PRITLIČJE, ONTARIO DNEVNE OBLEKE, HALJE—TRETJE NADSTROPJE 2.24 Smocks; rožnati vzorci .....................1.14 3.95 Domače obleke; vzorec mačehe ................1.99 3.95 Vrhnje obleke, sipredaj odprte, se ovijejo, sampler vzorci ............................. 1.99 Halje, tretje nadstropje 8.95 Dusters; temni vzorci seersucker ............6.99 DEŠKA OBLAČILA—DRUGO NADSTROPJE 12.95 do 14.95 Junior obleke; mere 8 do 12.......7.95 17.95 dežni plašči; rayon-nylon križasti; 16, 18, 20..10.95 25.00 športni plašči; čisto volneni; navadni in širši; mere 12 do 18........................... .'.17.95 DROBNI PREDMETI—PRITLIČJE 1.98 Jumbo vreča za obleke; drži 16; iz plastika..1.19 2.98 Wardrobe Closet; za 20 oblek.................1.49 2.98 “Vendida” moški obešalniki; izredno široki...1.19 39c Naramni pokrivač za obleke, iz plastika, vsak.20c 3.98 Priprava za, domače električno kodranje las..79c 3.98 E-Z-DO obešalo za na vrata, močno grajeno....1.00 Moderčki in pasovi; zelo znišani 50% do 60% .................................od originalnih cen 1.00 Kleinerts “Sanicants” hlače; samo velike mere....65c 3.98 Mična pokrivalca za omarice in drugo..........50c Vreče za obleke; nekoliko umazane, zelo znižane..50% 2.98 praktično kovinasto obešalo za klobuke, plašče; primerno za vsaka vrata .......................1.49 Okrasni podstavki s poličkami za na steno, nebarvani.............................59c, ali 2 za 1.00 .10 do .25 gumbi; dobre kakovosti, različni...12c due. 1 1.98 prevleka za straniščino desko iz plastika....1.00 1.00 opanke; različne, malo umazane.......19c vsake SAMO EN DAN KNJIGE—ČETRTO NADSTROPJE “The Complete Carden Book” od Roy E. Biles Regularno 3.95 0.79 Posebno za to razprodajo “ Najboljši priročnik za obdelovanje vrta od enostavne gredice do popolnega vrta. Lepo ilustrirana s celotnim seznamom. Na razpolago samo omejeno število! ZLATNINA—PRITLIČJE “ ~~ Koslumna zlatnina /4 cena l.SoeedUoa,ron°00 49c d° 4'98 Plus 20% fed. davka Čudovita izbira vsakovrstnih predmetov iz zlata, srebra, rhinestone ter nekaj bele zlatnine. SREBRO—PRITLIČJE ~ Reg. 1.00 okraski, kot zaponke, uhani iz zlata in srebra; nekateri s kamni ............................. 29c Različni jedilni pribori, z noži, vilicami, čajnimi žličkami in vilicami za solato ........................ \^c Reg. 2.95 aluminijaste kozice (kastrole) z li/2 kvarta črto ...-........................................ 1.99 STENSKE IN DRUGE URE—PRITLIČJE Reg. 7.95 “Kukavica,” na razprodaji............4.49* Ženske in moške ure, posebna izbira, zelo znižane, na razprodaji ........................... 15.88* *Plus 20% federalnega, davka BLUZE—PRITLIČJE Reg. 4.00 do 5.00 bluze. Različne, nekatere z napakami, nekatere pa malo umazane ...................... 99c USNJENI PREDMETI—PRITLIČJE Pasovi, nekateri malo odgrnjeni za 1/3 do i/2 znižani, zdaj 49c in več Boljše denarnice iz pristnega usnja v raznih barvah_ 1/3 doVa znižane* Toki (Cases) za ključe iz pristnega usnja v mahogani, črni ali rjavi barvi. Nekateri z zapiračem (zipper), drugi z zaponci (snaps) Vsak s 6 kaveljčki. 1/3 ceneje* Potrebščine za v ročno tobico, različne,...za Va cene Reg. 3.00 ročne torbice iz plastika in rayona, znotraj podložene. V črni, modri, rjavi in rdeči barvi.1.99* Prihrani polovico ali več pri ročnih torbicah iz pristnega krokodilovega ali gladkega usnja .............2.99* Boljše ročne torbice iz dobrega usnja, nekatere uvožene_ *Plus 20% federalnega davka 1/3 do y2 ceneje* ŠE ENKRAT "CHARITY" Ko bodo prišli do Vas ali Vam bodo pisali za “CATHOLIC CHARITY,” vedite, da ni namen pobiralcev, da bi dobili gotovino. Karte so izdane za to, da jih podpišete in vrnete. Na karti je zapisano, da se plačuje na obroke: julija, oktobra, januarja in aprila. To je za to, da lažje in več plačate. Nikar ne skušajte prosilca odpraviti kar hitro z malo gotovine. Leto je dolgo in Vi imate priliko. da daste nekaj več. Od škofa imajo nabiralci mnogo naročil, kako naj Vam pojasnijo, zakaj je ta sklad tako nujno potreben. Nikar jih ne sprejmite z nejevoljo, pogovorite se z njimi veselo in zadovoljno. Noben naj ne da z nejevoljo samo, da se od-križa nadležneža, marveč z veseljem. Vstopite v častni razred, ki se začenja od $25 naprej, to velja v prvi kampanji, ki se vrši med 20. in 30. aprilom. Zatem bo splošno pobiranje tudi za manjše darove. Tako je sklenjeno, uradno po korporaciji, ki štele nad sto mož vštevši nadškofa Edw. Hobana. ANTON GRDINA, zastopnik Slovencev. PAPIRANJE IN BARVANJE SOB PROST PRORAČUN Pokličite FRANK G. PAPEŽ MI 1-3174 ANGLEŠKO- SLOVERSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. Dekleta in žene: Za fine in najnovejše mode I SPOMLADANSKE STERLING SUKNJE in SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah v Cleveland-u se obrnite z | zaupanjem na BENNO B. LEUSTHS-a 1034 Addison Rd. ENdicott 1-3426 DVA POGREBNA ZAVODA za zanesljivo * * izkušeno sočutno pogrebno postrežbo po ceni, ki jo SAMI izberete pokličite AjGKDINA^SONS