103. številka Ljubljana, v ponedeljek 6. maja 1895. XXVIII. leto. ichsja vsak dan *v«*<-«*r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za a vstro-oge rake dežele za vse leto 16 gld., za pol leta h gld.. za četrt leta 4 gld., za jedf-n mesec 1 gld 4o kr. — Za Ljubljuno brez pofiiljanja na dom 7.a vse loto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 1" kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Z« t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od Štiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznan:lo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če Be dvakrat, in p> 1 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj fie izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vi-ačajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravmfitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaja, 4. maja. V današnji seji poslanske zbornice se je na predlog poslanca dr. Kathreina postavila nu dnevni red razprava o Schvveglovera predlogu glede davčnih olajšav za nove stavbe in prezidavanja v Ljubljani in okolici. Predlog Kathreinov se je vzprejel in poslanec Mauthnerje v imeni proračunskega odseka poročal o stvari. Poročilo odsekovo slove: „V 366. seji visoke zbornice dne 23. aprila t. I. so poslanci baron Schwegel in tovariši nujno predlagali: „„Visoka zbornica izvoli skleniti: Vlada se pozivlje, da čim hitreje mogoče predloži zakonski načrt, s katerim se 1. dovoli 25letno oprosčenje davkov za vse nove stavbe v Ljubljani in okoli nje ležečih okrajih, katere stavbe se postavijo na mesto po potresu uničenih objektov; 2. odpiiati popolnoma deželnoknežji hišnona-jemninski in hišnorazredni davek za prihodnja tri Četrtletja tekočega leta od vseli poslopij v Ljubljani in okolici, katere je potres znatno poškodoval, ki pa se dajo popraviti, ne da bi jih bilo prezidati, dovoli pa naj se jim tudi za bodočnost primeren popust od davkov oziroma naj se jim podaljša oprosčenje davkov, če jim to gre.MU Poročila, katera prihajajo iz krajev, po potresu najbolj prizadetih, svedočijo, da je bil po potresu velik del poslopij v Ljubljani in v okolici uničen ali tako poškodovan, da niso poslopja več rabna za prebivanje in so morajo podreti. Kakor je tudi vsega priznanja vredno sočutje, katero je prebivalstvo v celi monarhiji pri tej žalostni priliki pokazalo z obilnimi milodari, in kakor hvaležno je vzeti na znanje vladno izjavo, da bo vlada storila vse, kar mogoče, da bode v olajšavo nesreče začeta pomožna akcija imela trajen uspeh, tako vender vsa ta prizadevanja ne bodo zadostovala, obnoviti to prej tako cvetočo občino, če se bo akcija omejila samo na hipno pomoč in se ne bo skrbelo za bodočnost. Dobro je omenil gospod predlagatelj v svojem utemeljevanju, da gre za to, stolno mesto kranjske dežele rešiti iz razvalin in obnoviti ter rešiti prebivalstvo apatije in obupanja, s katerim se bori. Prebivalstvo, v kolikor ni zbežalo, je od velike nedelje neprestano razburjeno, ker se potres ponavlja in poškodovanim poslopjem prizadeva vedno novo škodo. Državna in avtonomna oblastva so storila kar mogoče, da preskrbe začasna pribežališča, ali vsa srca mori skrb, kako obnoviti razrušena domovja. Zakonskim potom je zagotoviti posestnikom realitet možnost, obnoviti podrte svoje hiše. To se stori najlaglje na ta način, če se zakonito začasno oprosčenje od hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka od 12 let razširi na 25 let. V Ljubljani in nje pred mestjih je bilo 1287 hiš, katere so na leto dajale kos-mate najemnine okoli 900.000 gld. 26a/3 odstotni hiš-nonajemninski davek j« dajal kakih 214.000 gld. in bi v najslabšem slučaju, če bi bilo tretjino vseh hiš na novo zgraditi, oprostitev prizadela državni blagajnici 70 000 gld. ali vsaj 50.000 gld. škode in to skozi 13 let. Z ozirora na elementarno nezgodo, kakeršne pač še ni bilo v Avstriji, to ni prevelika žrtva. 2T)letno oprosčenje bi se pa dovolilo le če bi se nove stavbe zgradile na mestu, kjer so stali porušeni objekti, predpostavljajo seveda, da bodo dovoljene premem be stavbeno črte, potrebne vsled regulacije ulic aH vsled melijoracij. To olajšilo naj bo vzpodbuda za energično novo zidanje in zato je umestno, da se t lede ča9a omeji tako, da ga bodo deležne le tiste stavbe, ki se zvrše tekom petih let. Primerilo se je pa tudi mnogo slučajev, da objekti niso bili povsem uničeni in se bodo dali postaviti po adaptaciji v prejšnje stanje. Taka prezidavanja bodo več mesecev trajala. Hišni posestniki ne bodo v tem času mogli dati v najem svojih prostorov in bodo imeli razen troškov za poprave tudi zgubo n.i najemnini. Tudi tu treba misliti na podporo in sicer tako, da se dovoli oziraje se na poprave ali odpust davka v največjem znesku za letošnje leto predpisanega davka, ali oprosčenje davkov k večjemu za dobo petih let Primerno bi bilo, da se te olajšave določijo v zakonu, ker je škoda pri raznih objektih primeroma jako različna in bi torej kazalo, določitev popusta od davkov in dobo davčnega oproščenja prepustiti Vojteh Ribnikar. Neizprosna smrt je pretrgala življensko nit možu v najkrepkejši moški dobi, možu, za katerim resnično žaluje vsak, kdor ga je poznal, zlasti pa slovenski učitelji. V noči od 25. na 26. aprila je zatisnil za večno oči Vojteh Ribnikar, nadučitelj v Doli Logatcu. Neozdravljiva bolezen ga je položila Veliki četrtek v posteljo, s katere ni več ustal. Pokojnik se je rodil v Tržiču I, 1857. Tu je dovršil ljudsko šolo, a pozneje pa štiri gimnazijske razrede v Kranju. V Ljubljani je dokončal učiteljišče s prav dobrim uspehom. Prva njegova služba je bila v Šmartnem pri Litiji, kjer je služboval le jedno leto. Leto pozneje je pa dobil službo učitelja-voditelja v Hotedršci pri Logatcu. Pa čez leto dnij dobimo ga že na jednorazreduici v Dol. Logatca, kjer je deloval in živel do svoje prezgodnje smrti. Radi njegovega nent.rudljivega delovanja postala je iz jednorazrednice dvorazrednica, pozneje tri razredni i ca in pred dobrimi dvema leti otvoril se je še četrti razred. Krasno šolsko poslopje sredi uzorno urejenega vrta priča, da je tu deloval pravi uzor uči- telja, da je pod to streho blažil in odgojeval nežna srca šolske mladine mož, kateri je posvetil vse svoje duševne in telesne moči tej mladini. Rajnki Vojteh je dobro vedel, da ona omika, katero si učitelj pridobi na učiteljišču, nikakor ne zadostuje težavnemu poslu učiteljevanja. Zato je hrepenel po vedno višji omiki. — Kot dober poznavatelj prostega naroda sprevidel je kmalu, s čim bi ae dalo našemu kmetu pomagati do boljšega gmotnega stanja. Spoznal je, da se naš kmet še vse premalo peča s sadjerejo. Da se še bolj izuri v tej stroki, udeležil se je kmetijskega tečaja na Slapu 1. 1884. Sedaj se je poprijel z vso ljubeznijo sadjarstva. Poučeval ni le šolsko mladino v tej stvari, temveč tudi odrastle. Koliko je šlo vsako le'o plemenitih sadnih drevesec iz šolskega vrta po Kranjskem, se pač uh da določiti. Ribnikar je bil znan kot dober sadjar. V priznanje zaslug podelila mu je c. kr. kmetijska družba za Kranjsko I. 1887. častno diplomo. Za uzorno ureditev in vzdrževanje šolskega vrta prejel je dve pohvalni pismi, jedno od deželnega šolskega sveta, a drugo od okr. šolskega sveta logaškega. Na deželni razstavi v Ljubljani 1. 1888 je dobil sa razstavljeni plastični načrt šolskega vrta prvo odlikovanje, in sicer častno di- vladi za vsak slučaj v okviru zakonskih določb. Izrecno pa se pripomni, tla naj se te olajšave dovoljujejo ne glede na materijalni položaj prizadetega hišnega posestnika samo z ozirom na škodo, ker je tej pomožni akciji namen, vzdržati kolikor mogoče, prejšnje blagostanje prebivalstva in njega sposobnost, si kaj zaslužiti. Če se z državno in privatno zasebno akcijo naklanjajočo za takojšnjo potrebo podpore v gotovini, in če se po zakonu, sestavljenem v zmisiu predlaganih resolucij omogoči obnovitev Ljubljane potem je opravičeno upanje, da bo to tako t-Ako zadeto mesto ae k novi lepoti razcvetelo. Proračunski odsek predlaga torej : Visoka zbornica izvoli skleniti: Ces. kr. vlada se pozivlje, da predloži načrt zakona, s katerim se 1. dovoli 26letno oprosčenje davkov vsem tištim novim stavbam in prezidavanjem, katera se tekom petih let postavijo na tisto mesto, kjer so stali zrušeni objekti, oziraje se pri tem na morebitne potrebne premembe prvotnih črt; 2. vlada se pooblašča, dovoliti popust od de-želnoknežjega hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka vsem tistim poslopjem v Ljubljani in v okolici« pri katerih je treba izdatnih poprav, katera poslopja pa ne spadajo v vrsto v prvi točki zaznamovanih, in sicer z ozirom na velikost škode do visokosti zadnjih treh kvartalnih obrokov tekočega leta, kakor tudi odpust davka oziroma podaljšale pristoječega oproščenja k večjemu za dobo petih let. Finančni minister P 1 e n e r je rekel, da je predlog dokaz, kako so vse v budgetnem odseku zastopane stranke prepričane, da je z ozirom na veliko nesrečo, ki je zadela Ljubljano, dolžnost drž. zbora, primoči z izrednimi sredstvi. Vlada se ne more staviti določnih nasvetov glede pomožne akcije, ker še nima poročila dež. predsednika in lokalnih faktorjev glede škode, čim pa je dobi, bo storila svojo dolžnost. Predlogu odsekuvetnu bo vlada čim prej ugodila. Predi g proračunskega odseka se je na to soglasno vzprejel. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o davčni reformi in sicer o rentnem davku. plomo, veliko srebrno svetinjo in darilo v denarjih. Na dveh kmetijskih razstavah na Dunaju prejel je pa za razstavljeno sadje priznalno diplomo in državno bronasto svetinjo. Da ubrani mladino lenobe in jo navduši za delo, ustanovil je I. 188!) šolsko delamo. V ta namen je tudi obiskoval I. 1889 io 1890 učiteljski tečaj za deška ročna dela na Dunaj i. Šolski mladini je bil rajnki Ribnikar drugi oče, katera ga je spoštovala in prav iz srca ljubila. Njegovo delovanje pa ni bilo le omejeno na štiri zidine šolske sobe, temveč sezalo je tudi izven šole. Hud udarec je prizadela Ribntkarjeva smrt dolenje-logaški občini. Skoro ves čas svojega delovanja v Dol. Logatci je bil rajnki občinski odbornik in bil soustanovnik tukajšnjega gasilnega in bralnega društva. Vsled njegovega prizadevanja se je ustanovila kmetijska podružnica, kateri je bil najmarljivejši ud. On je sprožil pri lanskem občnem zboru te podružnice misel, da se ustanovi in priredi letošnjo jesen krajevna kmetijska razstava. Pri veliki Jurčičevi in cesarski slavnosti je bil pokojnik najdejavnejši ud in skoro njegova zasluga je, da sta se obe slavnosti tako izborno obnesli. Bil je tudi soustanovnik posojilnice, poznejša Odsekov predlog je zastopal poročevalec večine poti, David Abrahamovjicz, ki je priporočal, i.aj ae predlog vzprejrne. Mineri tet m predlog je zastopal posl. dr. Stein- w e n d e r. Govorili so poslanci V o š n j a k , dr. B y k , P o r m a n e k in jako obširno finančni minister P 1 e n e r. Koncem seje so posl. M o r r e in tovariši predlagali, naj se drž. uradnikom, drž. slugam in orožnikom v Ljubljani in v drugih po potresu prizadetih krajih dovoli 50 odstotna doklada. Finančni minister P 1 e n h r je izjavil, da je dež. predsednik baron Huin že stavil svoj predlog in da dobe vsi v državni službi stoječi uradniki, učitelji in sluge izredne podpore. Stvar bo v nekaterih dneh dognana. Posl. M o r r e je na to umaknil svoj predlog. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Katastrofa Darila. Po deželnem poslancu Ivanu Hribarju dopo-alala sta: Ve ko si a v Legat v Celovoi drugo nabira 100 gld., in Davorin Dobni k, računski podčastnik v Pulji mej svojimi tovariši nabranih 7 gld. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Gospod dr. Fran Celestin, vseučiliščni profesor v Zagrebu 50 gld.; č. gospod 1 ran llovar, dekan v Bovcu 25 gld.; uredništvo časopisa „Deutsch.es Abendblatt" v Pragi .5 gld ; občanska založna v Nemškem D rod u 20 gld. neimenovana v Idriji 50 gld.; administracija „Narodnih Listov-1 v Pragi nadaljnjo zbirko '211 gld.. 84 ki. ; dolgoletni gostje gostilne ,zur Stadt Frankfurt" \ Trstu 10 gld.; č. gosp. dr. Jos Volnvič, urednik ,. katoliškega Lista" v Z igrehu nabranih 08 gld.; gosp. Ivan Hribar v Ljubljani 369 gld. 80 kr., katere so darovali in sicer: si vjansko blagotvoriteljno ob-s. -stvo v Petrogradu kot drugi donesek 259 gld. 70 kr.; gospod dr. Milan Amrus v Zagrebu 50 gld. in gosp. Ivan Ivanov Jajčič v Trstu (>0 gld. 10 kr.; poglavarstvo mesta Križevci na Hrvatskem 100 gld.; gospod Fran Petschnigg v Šoštanju l zaboj krompirja; okrajni odbor v Kraljevem Gradcu na Češkem 100 gld.; županstvo mesta Jožefovo na Češkem 100 gld.; deželno pomočno(društvo „rudečega križaa za Kranjsko 1000 gld.; gospod Friderik Vičič, župan v Postojni 400 gld., katere so zložili Poitojinčani in nekatere druge županije namesto banketa povodom odhoda c. kr okrajnega glavarja Ferdinanda markija Gnzanija; gospod Gašpar Ka-stelic v Materiji T>0 gld.; gospoda Z imer in Leban na Bledu 50 kr.; administracija časopisa „Reichs-poat" na Dunaju vnovič nabranih 28 gld.; gospod Josip Giuber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 4 vreče kruha; gospoda J, S oinig in J. Krasevec v Biljah pri Gorici nabranih 75 gld.; gospod F. Len-nisofa v Porečji na Koroškem 100 gld.; administracija časopisa „Bru\er Zeitung" 10 gld.; gospod Plorijan pl. Vojnovid, c. kr finančni nadstražnik v Gorici 8 gld. gospod Karol Papik v Pragi 8 gld.; gospod Herman Kunig na Dunaju 80 gld.; gospod Edvard Ritachl v Prodlitzu na Ćeškem v gostilni .in Kiskeller" nabranih (i gld.; administracija „Narodnih Listov" v Pragi vnovič zbirko 108 gld. leta pa odbornik in tajnik. Predsedoval je tudi krajnemu šolskemu svetu. še večja zguba pa je doletela učiteljstvo, pa ne sanu i logaškega okraja, temveč vse slovensko učiteljstvo. Logaškemu učiteljstvu je bil duša vsega delovanja iu društvenega življenja. Spoštovali in ljubili so ga vsi, neprijatelja ni imel. Odkar je ustanovljeno bilo učiteljsko društvo logaškega okraja, ves čas je bil njega predsednik. A rajnik ni užival le zaupanja logaškega učiteljstva, temveč vsega mIo-vensktga učiteljstva, kajti opravljal je že tretje leto častno mesto zavozinega predsednika. Tu je deloval neumorno in pogostoma pokazal, kako zdrave nazore je imel pokojnik o učiteljstvu. Da bi se hotelo pač vse učiteljstvo ravnati po teh nazorih ! V najboljšem teku tega muogostlanskega plo-dovitega delovanja zasačila ga je kruta smrt. Bolezen ga je že pred lotom napadla, a on jo je prav moško prenašal in do zadnjega trenutka ga ni zapustila ona dobrovoljuost, ki se je vsakemu prikupila. Slovensko učiteljstvo ohrani Vojteha Itibni-karja v častnem spominu! |. fcj. 10 kr.; gospod dr. Julij Graf. uradnik pri „Assicu-razioni generali v Pragi 5 gld.; gospod Fran Koli-mano, trgovec s steklenino v Ljubljani, nabral je vnovič 170 gld., katere so darovali in sicer: L. in C. Hardmuth v Budejovicah 100 gld.; Viljem Gdpferd na Dunaju 25 gld., F. Oster na Dunaju 20 gld., Alfred Hochvveber v Plznu 15 gld. in A. Heide & sinovi v Češki Kamnici 10 gld.; gospod Karol pl. Riebler, notar v Celovcu 50 gld.; delniška pivovarna v Smihovu 100 gld.; gospod dr. Karol Kramar na Dunaju 330 gld.; deželni odbor v Gorici 400 gld.; mestni magistrat v Pulju 250 gld.; Mestni magistrat v Budimpešti je poslal 1000 gld. kot podporo v roke mestnega magistrata Ljubljanskega. Deželni odbor dalmatinski je poslal znesek f>00 gld. Informacijsko potovanje. Gospod kanonik dr. Elbert in g. državni poslanec dr. Ferjančič bodeta ta teden svoje popotovanje po krajih poškodovanih po potresu nadaljevala. Izjavila st i se, da ni lahko najti besed, s katerimi bi se nesreča, ki je našo deželo zadela, popisala. — 14 o m i k o pregledovanje po-MloplJ vrši se sedaj po desetih komisijah, ker je prišlo sedaj še nekoliko okrajnim glavarstvom prideljenih inženerjev na pomoč. Kolikor se da že sedaj presoditi, treba bode okolu 200 poslopij podreti, še večje število poslopij pa prekidati. It .zven že navedenih poslopij treba bode glasom komisijskih zapisnikov nadalje podreti: boluico za nalezljive bolezni na Poljanah; Steinmetzovo hišo na sv. Petra cesti št. G iu sicer hišo na ulico takoj, ost de trakte pozneje; pri hiši Kristine Schinzel v Prečnih ulicah št. 2 ves trakt na ulico; mestno hišo pred Prulami št. 19; pri Gestrinovih dedičev hiši na Kongresnem trgu št. 5 bivšo barvarijo na dvorišču; pri Pesja-kovih dedičev hiši v Križevniških ulicah Št. G levi stranski trakt; na sv. Petra cesti št. 86 L'idovika Strizela hišico na dvorišču; na kmetijske družbe posestvu na Poljanski cesti št. 63 prizidek 8 kovačnico; pri Marije Slavičevi hiši na Poljanski cesti št. 48 zadnji prizidek; pri hiši Ivana Mathiana na Dunajski cesti št. 14 dva magaciua na dvorišču; konečno sta obe hiši gospe Marije Plautz na Starem trgu v jako slabem stanju, vendar ju bode komisija še jedenkrat pregledala, predao izreče konečno sodbo. Podiranje Iti«. Nekateri hišni gospodarji, tako n. pr. lekarnar Maver na sv. Petra cesti, Pogačnik v Frančiškanskih ulicah itd., so s podiranjem svojih po potresu razrušenih hiš že pričeli; hišo gospe Piki v Frančiškanskih ulicah bode magistrat takoj dal na svoje t roške podreti, ker je nevarnost, da se utegne sama zrušiti; tudi drugod dal bode mestni magistrat raz-pale hiše takoj podreti, kjer oziri na javno varnost to zahtevajo. S^ ve da bode mestni magistrat svojedobno zahteval za to odškodnino. Ob jednem opozarjamo hišne gospodarje, da ima komisijski zapisnik veljavo slavbinskega dovoljenja le za poprave poslopij, v vseh drugih slučajih pa veljajo določila stavbinskega reda. jftffrarilia barak se sicer vztrajno vrši, vender razmerno le počasi napreduje, ker bode po novejšem ukrepu večje število barak treba prirediti tudi za prezimovanje, torej mnogo solidnejše, nego li bi to bilo treba za poletne barake. Število onih hiš, katere bode treba ali popolnem podreti ali vsaj temeljito prezidati, se nepričakovano množi in se vsled tega pač ni nade jati, da bi do pričetka zime bilo že dosti stanovanj za deložirane na razpolaganje. A ne samo mestna občina, tudi zasebniki, katerim sredstva dopuščajo, gradijo si lastne barake bodisi za stanovanje, bodisi za izvrševanje kupčije ali obrta. Tudi v svoji sobotni seji dovold je permanentni odsek mnogim zasebnikom, da si smejo na mestnem svetu zgraditi lastne barake. Tako si bode zgradila obitelj lekarnarja Mavra barako na travniku poleg „Narodnega doma", knjigovez Dežman (tudi za izvrševanje obrta) pod Tivoli, Ferd. Hahn v Later-manovem drevoredu, Ivan Grajžar (Sike) za svojo gostilno na Križevniškem trgu, razni stari na rji pred Prulami, obrtniki in trgovci pa — v kolikor prostor še dopušča — na Kongresnem trgu. Permanentni odsek sklenil je v zadnji svoji seji nadalje, naj bo zaradi zdravstvenih ozirov ne gradijo prevelike barake za mnogo rodbin skupaj in naj bodo barake razmerno oddaljene jedna od druge, da ne bode toliko nevarnosti vsled ognja. Hišnim gospodarjem v prevdarek. Poprave vsled potresa poškodovanih hiš se ali že vrše ali pa se bodo v kratkem pričele. Tem povodom na glasalo se je v sobotni seji permanentnega odseka, naj bi se pri popravi koj oziralo na vpeljavo električne razsvetljave in naj bi se za sedaj dotične stene ns dale še slikati ; dotične stranke bodo pač morale .nekoliko potrpeti, hišni gospodarji se pa na ta način izognejo poznejšim nepotrebnim stroškom. Hišni lastniki In stranke. Nikoli ni sreče brez sreče, tako si mislijo nekateri hišni posestniki, kojih hiše so toliko ohranjene, da so stanovanja porabna. Ti skušajo svoja stanovanja strankam podražiti, dobro vedoč, da najemnik stanovanje tudi dražje plača, samo da je pod streho. Ne glede na to, da ni lepa čednost, ako stisko in zadrego strank izrabljajo hišni posestniki, ki sami apelirajo na človekoljubje in podporo države, ima stvar za Ljubljano samo jako slabo stran: Stanovanja v Ljubljani so bila že do-sedaj primeroma dražja kakor v drugih provincijalnih mestih in ako se sedaj že itak draga stanovanja še podraže, bode se Ljubljana po pravici razvpila za najdražje mesto v Avstriji. Potres sam na sebi bode vsaj za prvi čas jako mnogo vplival na razvoj mesta in poleg tega naj se še vse podraži, potem bode vse obrnilo hrbet Ljubljani, kar ni nanjo navezano po službi ali trgovini. Seveda Hlistru, ki celo leto čepi za pečjo svoje hiše in premišljuje, kaj bi se dalo še iztisniti iz najemnikov, njemu je pač vse jedno, ako pri tem trpi občni blagor Ljubljane, in celega naroda, da le on prešteva svoje zaprašene petice. Nam pa mora biti na tem, da dobi Ljubljana ono privlačno silo, katera ji pristoja po njeni krasni legi, kar je pa mogoče le tedaj, ako bodo bivauje v Ljubljani ceno in prijetno. Delovati bo torej z vsemi močmi na to, da se stanarina v Ljublj tni rajši zniža, kakor pa zviša, kajti to je v eminentnom interesu bodoče restavracije in proč vet a našega stolnega mesta. Vojaška bolnica. Iz popolnoma zanesljivega vira čujemo, da se garnizijska bolnica št. S. v Ljubljani, ker je potres porušil bolnično poslopje, premesti v kratkem v Jaroslav v Galiciji, tu ostane pa samo takoimeno-vani BTruppen-Spital", ki se bo nastanil v novi vojašnici. Da se dobe potrebni prostori, zapusti v kratkem jeden batalijon pešpolka št. 27. Ljubljano. Ta batalijon se utegne sčasoma povrniti, bolnice pa se več ne napravi, kar je čutna izguba za Ljubljano. Trnovska cerkev. Včeraj popoludne mej 1. in 4. uro je bila zbrana pred Trnovsko cerkvijo več stotin broječa množica gledalcev. Zanimalo jih je izpraznjevanje desnega zvonika, kateremu bode treba zaradi mnogih ran odvzeti ves gorenji del, kar g« je nad uro Trnovski župljau, zbok svoje spretnosti pri obešanji zvonov dobro znani g. Fr. Rozman skazal se je vrlega mojstra. Pod njegovim vodstvom se je prikazoval zvon za zvonom iz lin ter varno plaval nizdolu. Pet bronastih deložirancev, izmej katerih najtežji tehta 1170 starih funtov, najmanjši — ,navčeku pa 193, je sedaj obešenih pred župniščem, čakajač že tretjega stolpa, da jih sprejme vase« štiri je vlil Jan. Jak. Samassa po velikem požaru 1. 1800, jeden (120 kil) pa je z I. 1878. Največji zvon z I. 185G (35 centov) visi Se v levem, grozno razrušenem zvoniku. %'|NjeNodnl predsednik groft" Ciilels-pack se je včeraj zjutraj pripeljal iz Gradca, tla si ogleda škodo, katero je potres naredil na sodnih poslopjih. Z brzovlakom se je zopet odpeljal, pustivši tu od pravosodnega ministerstva nakazano svoto 2000 gld., da se razdeli mej uradnike in sluge. Wlcnci* 1'olkMkiseheiiverelBi" je imenoval dež. predsednika barona H e i n a in njega soprogo gospo Olgo baronico Heinovo w zahvalo za njiju osebno prizadevanje, s katerim sta požrtvovalno podpirala tega društva pomožno akcijo v Ljubljani, častnima članoma. Zajedno se je društvo j odpovedalo plačilu za hrano, katera se je dovažala I z Dunaja, dokler se niso v Ljubljani napravile kuhinje za Bilo. Vodstvo Južne železnice je dovolilo v Ljubljani poslujočim uradnikom in ostalemu osebju dragiujske podpore v skupnem I znesku 1G0OO gld. Obratno ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku nam z ozirom na notico ▼ listu z dne 29. aprila glede znižane vožnje javlja, da velja petdesetod-storno znižanje vozne cene za daljavo do 100 kilometrov za vse proge, vodeče iz Ljubljane, torej tudi za dolenjske železnice. Barake v najem. Kakor smo že poročali, postavila je tovarna za vagone v Nasselsdorfu na Perdanovem posestvu ob Resljevi cesti lepo in solidno izdelano barako, ter je izročila mestni občini na razpolaganje. Tovarna poslala pa je še osem jednakih barak v Ljubljano, katere se lahko v prav kratkem času kjerkoli postavijo ter je pripravljena, te barake pr. dati (po 2000 gld.) ali pa tudi dati v najem. Barake imajo stranišča, peči in druge ugodnosti, so čedno pleskane ter se v njih lahko prezimuje. Po bližja izvestja daje monter omenjene tovarne v Ljubljani ali pa lastnik barak g. J. N Sca navi na Dunaju, I. Briiunerstrasse Nro. 5. Teiideiicljozno poročanje imenuje uradni list pisarjsnje „Deutsche Zeitung" in celjske nDeutsche Wachtu glede pristranosti pri razdelitvi podpor. Deželna vlada je od redakcij rečenih listov zahtevala, naj navedeta konkretne slučaje — a povoljnega odgovora ni dobila, ker ga ni mogoče dati. Iz tega se je g. deželni predsednik prepričal, s kake vrste poštenjaki se je v Ljubljani boriti. Sicer pa ga opozarjamo na sobotno številko „Slov. Sveta", kjer najde dopis z Dunaja, iz katerega utegne kaj zanimivega posneti. jlarodna čitalnica In prost. gas. društvo v Nt. Petru na Krasu priredita dne 12 t. m. v prostorih hotela „Pri južni železnici" veselico v korist po potresu prizadetemu prebivalstvu ljubljanskemu. Koncert v KlovciiKk! Bistrici v korist Ljubljani se je sijajno obnese). Čisti dohodek znaša 400 gld. Zahvala za ta lepi uspeh gre izvršujočim urnetrrkom in zaslužnemu županu g. Albertu Stigerju. #iis 1Jubijano in okolico je sklenila darovati glavna občina v Brdih pri Gorici (Kojsko-Smartno) 100 kron, ter letos opustiti običajne plese. • •.\'cuc aVrc^lc Presse44 je do sobote zvečer za prebivalstvo ljubljausko, prizadeto po potresu, nabrala znatno svoto 18G72 gld. 32 kr. C'clil za IJtibljnno. Pri velikem koncertu občanske besede v Žižkovo v korist ljubljanskemu prebivalstvu dne 9. t. m. bodo iz prijaznosti sodelovali: gospodična B-rta LeiČinska, in gg. Rud. Innemann ter Cecil Vašiček. — Mestna občina Hrochuv Tvnec je darovala za Ljubljano 105 gld. V I Juhljaiil, 6. maja. Pododsek za volilno reformo je baje že končal svoje delo. Sedaj bode vlada po načelih, za katero se je zjedinil pododsek, sestavila novi državnozborski volilni red. Da bi pa vladna predloga kedaj zakon postala, tega nikdo ne veruje, kajti koalicija se maje. Govori se, da sedanja vlada ostane k večjemu še kaka dva meseca. Naslednik kneza Windischgriltza pa baje ne bode grof Thuti, temveč grof Badeni. Za grofa Thuna nič prav ne marajo Poljaki. Kriza na Ogerskem. BanlVyjev odgovor na Terenvijevo interpelacijo je dal povod krizi v mini-sterstvu notranjih stvarij in pa ministerski krizi na Ogerskem. Grof Kalnokv je že dal svojo ostavko, l'.:iiill'y pa da najbrž še danos ostavko ogerskega ministerstva. Kolikor se sedaj vidi, je grof Kalnokv igral v tej zadevi malo dvoumljivo ulogo. Ogerski vladi je obetal, da stori kak korak v Rimu, storil pa v resnici ničesar ni in najbrž tudi ničesar storiti ni mislil. Želje ogerske vlade pa ni upal naravnost odkloniti, ker se je bal, da potem zgubi zaupanje delegacije. Banfty je mislil, da je Kalnoky že poslal ugovor proti omenjenemu postopanju v Rim, in je stvar naznanil v zbornici poslancev. Sicer je naznanil to poprej grofu Kalnokvju, a ta mu ni odgovoril. Dvomiti nikakor ni, da Banffvjevo postopanje ni bilo korektno, ker diplomatičnih stvarij ne gre vlačiti na veliki zvon. Ko je minister unanjih stvarij stvar izvedel, je takoj dal ostavko in spisal v „Politische Correspondenz" jako oster članek proti B.uitiyju, očitajoč mu, da diplomatičnih stvarij ne razume. Kako se stvar izvrši, se še ne ve. Naj- večja težava tiči v tem, kako dobiti novo vlado na Ogerskem. Liberalna stranka je solidarna z BantFyjem. Nova ljudska in pa na narodna stranka pa nimata upanja dobiti večine. Liberalci in skrajni levičarji se bodo pri novih volitvah podpirali in novi državni zbor bode najbrž tak, da ž njim vladati ne bode lahko mogoče. Volilno gibanje v Italiji se je že začelo. Crispi kandiduje v d veh okrajih, menda zaradi tega, ker se boji, da ne bi propal. V Rimu kandidujejo radikalci proti Crispiju zaprtega De Felice GiufTrido. Njega izvolitev bi pač ne bila veljavna, a bi bil vender hud udarec za Crispija, ako bi ta njegov nasprotnik dobil dosti glasov. V vladnih listih se zatrjuje, da ima vlada mnogo upanja, da pridobe njeni privrženci več mandatov. Postavili so zares svoje kandidate v raznih okrajih, kjer so dosedaj vselej bili voljeni radikalci, gotovo pa ni, da bi se jim posrečilo izpodriniti radikalce. Predloga proti prekucuhom. Jutri se začne v nemškem državnem zboru razprava o predlogi proti prekucuhom. Protestantski konservativci so sklenili glasovati proti predlogi, kakor jo je predelal odsek. Najbrž bodo torej odaekovi predlogi zavrženi. Ce se pa sprejme predloga v prvotni obliki, je pa odvisno od katoliškega centra. Misli se, da bede katoliški centrum glasoval proti vladni predlogi, če se odklonijo njegovi predlogi. Dnevne vesti. V Ljubljani, G, maja. — (Cesar v Ljubljani.) Z iskrenim veseljem pričakuje ljubljansko prebivalstvo presvetlega cesarja. Njega Veličanstvo dospe v naše mesto jutri popo-ludne ob 3. uri. S kolodvora se bo cesar peljal na Dunajsko cesto k vrt j dež. bolnice, od tod po Marije Terezije cesti na Tržaško cesto, od koder se vidijo šotori in barake in {»o Franc i Jožefa cesti k vojaškemu skladišl-u in k vojaški bolnici. OJ tod se bo cesar peljal mimo gledišča k muzeju ter si ogledal stopnišče in od tukaj poj de k jahalnici ter si jo tudi ogleda. Peljal se bo potem po Tržaški cesti dn barake, dež. predsednika, od tod čez Rimsko in Cojzovo cesto v Trnovo k topničarski vojašnici in v Cerkvene ulice, kjer si bo ogledal kuhinjo za silo in barake. Od tod se pelje skozi Vegove ulice na Kongresni trg, kjer si bo ogledal nuusko cerkev. Od nunske cerkve pojde cesar peš do kazinskega poslopja, skozi zvezdo k deželnemu dvorcu, kateri si bo od znotraj ogledal, potem peš po Gospodskih ulicah do vladnega poslopja in knežjega dvorca. S Turjaškega trga se bo cesar peljal čez Breg na Sv. Jakoba trg in čez Stari in Glavni trg k magistratu, kjer ga bo pričakoval občinski svet z županom na čelu. Cesar stopi tu z voza, pojde peš skozi Spi-talske ulice k Frančiškanski cerkvi, katero si ogleda in se vrne zopet na Glavni trg, od koder se bo peljal čez Valvazorjev in Cpsarja Jožefa trg, mesarski most in Resljevo cesto mimo parnega mlina in vojašnice ter čez Martinovo cesto k bolnici za silo, kjer si bo ogledal ondu postavljene barake. OJ tod se bo peljal na kolodvor in ob G. uri odpotoval v Pulj. — Mej vožnjo Njegovega Veličanstva po mestu se postavijo vse javne šole, in sicer vse srednje šole, učiteljišče za učitelje in učiteljice, obrtna strokovna šola, vse mestne ljudske šole in Marijanišče korporativno pod vodstvom dotičnih učiteljskih zborov na Marije Terezije cesti. Prostore posameznim šolam odkaže uradnik deželnega predsedstva. Dijaki navedenih šol se zbero ob 1. uri popoludne pri dotičnih Šolskih poslopjih, od koder odidejo pod vodstvom svojih učiteljskih zborov na odkazane jim prostore. Razpostavljenje mora biti ob polu 3. uri že dovršeno. — Ob navzočnosti Njegovega Veličanstva v Ljubljani je vlada za ta dati izdala nastopne prometne in varnost ne odredbe: Ker so ceste zastavljene s podpornimi bruni in drugimi varnostnimi napravami, sme se prebivalstvo zbirati samo na nastopnih prostorih: Na centi proti južni železnici na levo in desno od voznega tira in na Dunajski cesti do Me-dijatove hiše štev. 15 zadaj za ondot postavljenim vojaškim špalirjem, na Tržaški cesti od Marije Terezije ceste začenši do Rimske ceste, na Cojzovi cesti, na Krakovskem nasipu in na Bregu v drevoredu, na Valvasorjevem in na cesarja Jožefa trgu, na travnikih poleg Pristavskih ulic. Promet je popolnoma ustavljen od 2. ure popoludne dalje: Na Dunajski cesti od Medijatove hiše št. 15 do Dolgih nlic, na Marije Terezije cesti, na Franc Jožefovi cesti do Tržaške ceste, v Beethovnovih ulicah, Knaflovih ulicah, na Rimski cesti, na Rmonski cesti, ob Trnovskem pristanu, v Konjušnih ulicah, Cerkve nih ulicah, Vegovih ulicah, Gospodskih ulicah, na Turjaškem trgu, na St. Jakobskem trgu, na Starem trgu, pred Škofijo, v Špitalskih ulicah, na Marijinem trgu, v Vodnikovih ulicah, na Resljevi cesti od Mesarskega mosta do Poljskih ulic, v Parnih ulicah, v Travniških ulicah, na Sv. Martina cesti. Od 12. ure opoludne dalje se na imenovanih trgih in ulicah ne smejo izvrševati stavbinska dela, zlasti se ne smejo popravljati strehe in dimniki, in odstraniti je, kolikor je moči, vse prometne ovire: predmete, ki se lahko odneso, je odpraviti, druge težje predmete, kakor stavbinski les in druge take stvari, je tako zložiti, da nikakor ne ovirajo prometa. Z oblastvenimi ukazi o deložiranji so bile že zaznamovane tiste hiše, katerih poraba je prepovedana. Izpolnitev te prepovedi mej tem, ko se Njegovo Veličanstvo vozi po mestu, se mora toliko strože zahtevati, ker se je ogibati vsake stvari, ki bi mogla za nasledek im«ti kakšno nezgodo. Prebivalstvo se pozivlje, naj predstojeće odredbe natanko izpolnjuje, naj voljno sluša ukazila oblastvenih organov ter naj se ogiba vsega, kar bi moglo zlasti provzročiti, da bi se konji mej vožnjo po mestu strašili ali plašili. — (Jutrišnja številka našega lista) izide z ozirom na cesarjev prihod nekoliko prej in se bo začela razdajati ob I. uri popoludne. — (Osebne vesti.) Gospod dr. Martin Travne r, sodni pristav v Ljubljani, imenovan je državnega pravilnika namestnikom v Novem Mestu ; nadalje sta imenovana d ržavuega pravdnika namestnikoma sodna pristava in sicer gospod dr. Maks Bo u v i er v Celovcu za Celje, in dr. Alfred S c h m i d v CVlji za Ljubljano. Državnega pravdnika namestnik gospod Ivan Okreti«' v Rovinju premeščen je v Trst, na njega mesto pa je imenovan pristav dr. Josip Zenkovich, dosedaj okrajnega sodišča pristav v Poreču. — (Prostovoljno gasilno društvo ljub ljansko,) ki, kakor smo že večkrat, omenili ves čas potresne dobe deluje zares požrtovalno in občega priznanja vredno, je včeraj praznovalo dan sv. Flo-rijana s sv. mašo, ki se je služila v Zvezdi. Po maši je nagovoril načelnik Doberlet gasilce s primernim govorom in končal s trikratnim slava -klicem cesarju. Pozneje se je razdelilo nekoliko podpor najpotrebnejšim članom. — (Tedenski sejem,) ki je vsled nevarnosti na Mestnem trgu od potresa sen bil na Kongresnem trgu, premeščen je z današnjim dnem zopet na Mestni trg, kar so posebno oni, ki prodavajo salato in drugo zelenjavo, katera na solnčnih krajih hitro zvene, z veseljem pozdravili. Brzojavke. Dunaj <>. maja. Posl. Kopyczinski je predložil poljskemu klubu peticiji* poljskih vseučjliščuikov glede celjske gimnazije. Predsednik Zaleski je obljubil, da jih spravi na posvetovanje, kadar se bo klub bavil s proračunom naučnoga ministerstva. Dunaj (>. maja. Konllikt mej Kalnokvjem in Banffyjem je poravnan in sicer na cesarjevo željo. Posredovala sta ministra Kallay in Jozika. Dunaj 6. maja. Banflfy se je nocoj posvetoval s Kalnokvjem in odpotoval po noči v Budimpešto. Dogovorila sta se, da sine BimtTy naznaniti parlamentu vsebino Kalno-kvjeve zaupne note kot dokaz, da je postopal korektno, zajedno pa izjavil, da se je zmotil, ko je mislil, da se je Kalnokv že izrekel za akcijo. Kalnokv bo izrekel obžalovanje glede tona, v katerem je bila pisana njegova izjava. Banff/ bo nadalje povdarjal, da mora pri vseh uiianjepolitičnih zadevah postopati soglasno z ministrom unanjih del, dočim se bo Kalnokv pri Vatikanu pritožil glede postopanja nuncija Agliardija. Dunaj 6. maja. Nocoj se je tu razširjala vest, da je v Srbiji nastala revolucija in da je kralj Aleksander zbežal. Ta vest je neosnovana. *Washington 6. maja. Z ozirom na intervencijo Rusije, Francije in Nemčije je Japonska pripravljena, odnehati od svojih pobojev za mir tako, da si pridrži samo Port-Artur in del polotoka Lidotung, pač pa bode zahtevala toliko večjo odškodnino v gotovini. ■z uradnega lista. Ievrftllne «11 eltsel&ullTB« tlracbet Jurja Fl aj-nika 7,1'ml'iM'c v Hrastu, cenjeno BOO gld., (v drugič) dne 8. maja v Črnomlju. Neže Krn c, posestvo na Gricn, združeno po Jožefu Krncn (potom relieitacije) dne &. maja v Mokronogu. Jare Mu&iĆa zemljišče v Draganji vasi, (v drngič) dne h. maja v Črimmlji. Šlefana Starih e posestvo v Sodinji vasi, cenjeno lr>5 gld., dnt^ 8. maja in 7. junija v Črnomlji. Blaža Ha lan t a posestvo v Kurji vasi, cenjeno 100 gld., dne m. maja in 8. junija v Ljubljani. Ivo Vnkšinica posestvo v Gabrovcu, cenjeno 1012 gld., dne 8. maja in 8. junija v Metliki. Jakoba Novaka iz Dol Vrera in Jakoba De k leve iz riritofu posestva, cenjena f>167 gld., dne H. maja in 8. jnnija v Senožečah.___ Umrli So v Ljubljani: 1. maja: Ana Jenko, posestnikova lici, 17 let, Kolodvorsko ulice fif- 81. 9, mija: Jurij Lotrir, hiSni gospodar, let, Haupt-manoa it 4, — Alojzij Ruda, upokojeni oticijal deželne pla-cilnice, ho let, Karlovska cesta st. (>. — Oton AVallentBchngg, odvetniškega kandidata sin, 10 mesecev, Kožne nlice 6t. 25. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. C« 'ča* a 7. zjutraj 2. popol. !>. zvečer 7411» 7*0*0 742*2 | 10 <>» c 741 sm;°c m. svz. si. vzb. si. vzh. dež. dež. obl. 17 dežja. 'rt* S .-" 7. zjutraj 2. popol. sv zvečer 748*8 741 4 741-8 8-8° C 12 8° c 10g» c •t. vzb. si. jvz. si. JV/. obl. obl. dež. f.-9 dežja Srednja temperatura !) 1" in ll'9°, za 2-78 in 0 0° pod normalom. ZO-a.raa.jslza, "borza, dne l>. muja 18J>5. 101 gld. 56 kr Skupni državni doljr v srebru . . . 101 n 50 n Avstrijska zlata renta...... 123 n 75 n Avstrijska kronska renta 4° 0 . . . . . 101 n 55 „ Ogerska zlata renta 4" 0...... . 122 rt 85 Operska kronska renta 4...... . 99 20 Avstro-ogerske bančne delnice , . . 1087 a — Kreditne delnice........ 401 n 25 « n 80 NemSki drž. bankovci za lUu mark . 59 n 75 ♦t 20 mark........... 11 * 94 • uo frankov.......... 9 n h9' l ■ 4*i fl 00 • | 73 Zahvala. Prerodom snuti naSega, kod gradnje barake v Ljubljani dinv L'.'s. travnja 1895. unesrećenog sina ces. i kralj, pionira 4 satnije u pionirskom bataljunu broj 4., primismo od strane slav. vojničtva i stanovništva Ljubljanskoga tolikih i tako očitih dokaza iskrena saučesVa u našoj gorkoj boli, da smatramo osobitom svojom dužnosti zahvaliti se i ovim putem najiskrenije. Osobita brali bila Njihovim preuzvifienostim gospodi: pt'.dmavsaiu Hegedi'isu, zemaljskom predsjedniku Kranjske barunu Heinu, kao Sto i U Ljubljanskoj posadi boravečnj gg častnikom za udioničtvovanje kod sprovoda; naročito pako gg. častnikom i drogovom pokojnika, za tim zemaljskom glavnom gradu Ljubljani, a na čelu grad. načelniku gosp. Graaselliu i ostalom stanov-□ litra Ljubljanskom za prekrasne vience i za posljednju tako svestrano izkazanu počast. Svim kolikim joS jednred najsidačnija hvala! (591) R azžab fin roditelji: Vjekoslav i Marija Bais, Hiša ¥ KrašDji ležeča ob državni cesti iz Lukovice na Vransko ter obstoječa iz 7 sob, kleti, dva vrta itd., ite proMiovtiljno prod« ali pa «la v na|I 111 &dhf.j»lnl umI . tu '.c*»nl en v -rvpahfm Mm. &t*duje»vropaki iu J« krajnima cuo v L.iuh- Uul mm 1 minuti naprej. Odhod U LJubljane jnž. kol.) Ob IM. tri 3 min. f— noM osobni vlak t TrhU, Pontabel, BaUak. Ce-lovM, Kran*eii.ifo«t», Ljul.riu. iiaa Setcthal t Auaiec, laohl, liiiiiu-den, Solnsgrad, St«yr, Lluo, ButloJaTli e, PlcanJ, Marijina »aro, fcv«r, Karlov« vare, FraDeova vare, PraKO, Mpaijo, Dunaj vla Amataf.tin. •ft rl. uri tO min rjutruf metani vlaa v Novo ntaato, Kočevja. o6 T. vri IO miM. ijittruj otobmi vlak v Trhla, Puijtabal, Beljak. Ce-lovee, Krancenifea-te, LJofano, Dunaj, oea Selatltal v Snlnoa^-ad, Dunaj vla Amatetteu. Ob 11. mri S» vnin. ttopolttdnf oirbni vlak v Trhi> Pontaeal, Beljak, Oaloveo, Kranzouafoate, Ljuhau, Sclatliai, Solnugrad. Ob 19. ari SJ% m ineiani vlak v Novo mento, Ko6«vJ«. Prihod v LJubljano (jni. kol.). Ob 0. uri 62 min. mjutrni otabnt vlak e DnnaJ«> via Aniticttei., I .i u-tije, Praaje, Franoovlh varov, Karlovih »arov, Rgra, Marijinih mnw, Plaiija, Rudejorlo, Soinogr«. !», I.incs, Bteyra, Omuuilnim, Iichla, Am. teea, Ljubnena, Oelovoa, Ileijaka, Kraii*oiitf«.ai,>, Trbita. Ob 8. uri 19 min. »Jutru) meaaul vlak la Kooevja, Novega meata Ob ti. uri 99 min. tlitjtoiudnr otehul vlak • Dunaja vla Amatettcn, Iiiptije, Vran«, Krivniiovth v»to», Karlovih vmov, Kgra, M»ri inilv vaiov, Plsnja, Bndejovio, Holnogrnda, Llnua, Htejra, Partaa, Oeuove, Ourtha, Braguiee, luooiuata, Salte na j«aaru, Lend-Ouatelna, Ljubnega, Oelovoa, PontaMa, Trblta. Ob 9. uri 39 min. ftopoludnf motani vlak ia Kočevja, Novega tnetta, «76 4. uri SS mit*. j*>fntluttnr etebnl vlak • Dunaja, IJubasga, Sslatliiilu, Beljaka, Oelovoa, Prauaemfcite, PontaMa, Trhiaa. Of> 9. uri 4 min. »w«»r oa«bnl vlak • Dunaja preko Amatortei a in 'ilnhnetffi. Rotlata. Celovna. Ponlabla. Trbiea. Ob 9. uri 9S min. »ivrrr metani vlak ta Kočevja, Novega Maata. Odhod i% LJubljane (dr*., kol.; Ob T. uri 93 min. »Jutra) v Kamnik. , 9- a OS „ tntfHtludn* a . s 8. , SO „ »rrf-r . , ,, tO. „ tO „ tnrrr ,, „ («leJnjl vlak lo ob nedeljah in praznikih ) Prihod v LJubljano idrt, kol... Ob 8. ur* SO min. »Jutru/ 1» Kaninu* tnt\ , ti. , 13 B itopoludn* n „ ip — l^U „ 0. ,, 9fl mr«77-2) Y svrho odkladanja šute odstopamo naS svet na cesti na Ito/uik. iia^iiioli mestni vrtnariji. (589) Kranjsko stavbno društvo. 3 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. | Si Medicinalno olje iz kitovih jeter. (Ribje olje.) Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 »14.! 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr., 12 velikih steklenic 10 gld. (15J29-27) Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Počuju h« ■ obratno ponio. Lekarna Trnk6czy v Gradci. •lir** zmožen nemškega in nloveiiHkepa jezika v govoru in pisavi, dobi nhižbo pri c. kr. okrajnem Hodišču v Marenb^rgn na Šlajerakero. Prošnje do iliti-mufii t. I. Mi'h»'."n;i plača 30 gld. (r>?4 C kr. okrajno sodišče v Marenbergu. Kari Wanitzky arhitekt in mestni stavbeni mojster x Dunaja prevzema vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe pod aa.j-a.grođ^eJšiEsOai pogroji. ILST Za sedaj stanuje v hdtelu ..|»rl Sloiiu^6. kjer ga je dobiti vsak dan od 2. do 3. ure popoludne. (668—4 9 **J" gm± (668—8) W m—m Stavbne materijalije strešna opeka, opeka za zidovja in za tlakanje, gašeno in negašeno vapno, roman- in portland-cement, suh stavbni les in tramovi, Tsaj latve, clile i tel o se dobe po ceni 579—2) na stavbišci stavbne tvrdke Marije Terezije cesta št. 10 v Ljubljani. ■r Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne■ 0A