236. številka. Ljubljana, v soboto 14. oktobra. XXVI. leto, 1893. Uhaja vsuk dan »večer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za »vstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesce, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr,, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvoie na Kongresnem trgu st, 12. Dpravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Sloge". "V četrtek vršil se je v Gorici letošnji občni zbor polit, društva „Sloge". Predsedoval je drž. posl. dr. Gregorčič. Tajnik A. Gabršček je poročal O odborovem delovanji v minulem društvenem letu. Poročilo je jako obsežno in temeljito sestavljeno, iz njega je vidno, da se je odbor resno trudil varovati in pospeševati gospodarsku, kulturne in politične interese goriških Slovencev, in če ni vselej dosegel ugodnega uspeha, tako on tega gotovo ni kriv. — Iz đeuarničarjevega poročila je vidno, da je društvo imelo v minolem letu 4857 gld. 28 kr. dohodkov in 4421 gld. 19 kr. stroškov. Po daljših, živahnih debatah vzprejel je zbor sledeče resolucije : I. Občni zbor društva „Sloga" izraža svoje prepričanje, da v prospeh goriške dežele je neobhodno potrebno, da se — razen furlanske železnice, ki se že gradi, in poleg železnice po Vipavski dolini, za katero se delajo prve priprave, — izvede zveza tržaškega pristanišča s severnimi deželami po železniški progi, ki naj bi šla mimo Gorice po Soški dolini skoz Predel na Koroško, kakor tudi postranska črta iz Soške doline po Baski dolini v Bohinj in Javornik ali po Idrijski dolini skoz Cerkno v Skofjo Loko na Kranjsko, ter prosi visoko vlado, naj blagovoljno pospešuje vse korake, ki se delajo v dosego teh zvez, ter naj porabi ves svoj upliv in svojo moč, da se dosežejo omenjene zveze, ki so jednake koristi deželi in državi. II. Občni zbor „Slovenskega narodno-političnega društva „Sloga" v Gorici je z opravičeno nejevoljo sprejel na znanje odborovo poročilo, kako na dolgo se zavlačuje pravična zahteva Slovencev v goriškem mestu v zadevi slovenskih ljudskih šol, in naroča prihodnjemu odboru, naj v imenu vsega slovenskega naroda na Goriškem terja na pristojnem mestu, da se ta zahteva uresniči najdalje do bodočega šolskega leta, ker našemu narodu na Goriškem se godi velika krivicu, da mora nad štiri tisočake na leto skladati za take šole, katere je po zakonu dolžno vzdrževati goriško mesto. Gorica je središče deželi, v kateri živi dve tretjini Slovencev; z Gorico imamo Slovenci več zveze in vsakdanjega posla, nego Italijani, v Gorici so najvišje avtonomne in druge c. kr. oblastnije, s katerimi imamo Slovenci več posla nego Italijani ; Gorici dali so naši predniki ime, kajti brez dvomu je Gorica bila s početka čisto slovenska vas in še dandanes stoji v sredini slovenskega ozemlja; in v Gorici samej živi stalno več tisoč Slovencev zato je občni zbor odločno proti temu, da se od pristojne strani nič ne zgodi za vzgojo in pouk slovenske mladine v tem mestu. Ako je c. kr. okrajni šolski svet goriški ustanovil laško šolo v Podgori za 125 Italijanov, ki prebivajo tamkaj kot delavci od danes do jutri, dasi ni postavnega števila otrok, marveč v tretjem letu obstanka te šole le nekaj nad 30 in med temi je več otrok iz Italije doma, tako bi bile šolske oblastnije že davno morale poskrbeti za slovenske šole v Gorici, kjer le v 5 naših razredov zahaja nad 300 otrok. Občni zbor izraža dalje željo, da bi se ustanovila v Gorici večerna nadaljevalna obrtna šola za obrtne učence po vzgledu italijanske, kar bi se dalo najložje doseči s tem, ako bi vsaj vsi trije slovenski šolski okraji ustanovili v Gorici slovensko deško meščansko šolo, ki bi lahko prepustila prostore in učiteljsko osobje tudi v omenjeno svrho. Nalaga se prihodnjemu odboru, naj poda si. o. kr. okrajnim šolskim svetom v Gorici, Sežani in Tolminu utemeljene prošnje za ustanovitev takih cie-ščanskih šol. lil. Občni zbor „Slovenskega narodno-političnega društva »Sloga" v Gorici dne 12. oktobra 1. 1893. je z zadovoljnostjo sprejel na znanje odborov korak, da se je obrnil do vseh gg. županov v zadevi prvotnih imenikov porotnikov in želi, da bi se to prevažno vprašanje rešilo v zmialu razposlane od borove okrožnice. Občni zbor slovesno protestuje pa tudi proti postopanju c. kr. državnega pravdništva, ki toži Slovence pri c. kr. okrožnem sodišču Goriškem in Tržaškem, v tujem, italijanskem jeziku, vsled česar slede italijanske obravnave in razsodbe. Občni zbor odločno zahteva, da ces. kralj, državno pravdništvo mora vsakega Slovenca tožiti v slovenskem jeziku, na kar mora potem slediti slovenska uvodna preiskava, slovenska obravnava in razsodba. Vsako drugo postopanje smatramo kot nepostavno in za dvetretjinsko večino v deželi do skrajnosti poniževalno in razžaljivo. Prihodnji odbor bodi tolmač naših zahtev s primernimi prošnjami oziroma spomenicami na merodajnih mestih. IV. Občni zbor „Slovenskoga narodno-političnega društva „Sloga" v Gorici dne 12. oktobra 1893. z vso odločnostjo protestuje proti neprestanemu obrekovanju naših narodnih nasprotnikov, da Slovenci smo „surov narod z živinsko naravo in divjaškim nagonom", kakor se je drznil dr. Ma-rani izreči celo v javni seji mestnega starešinstva. Protestujemo proti najnovejšim spletkam nasprotnikov, ki nas hočejo razupiti, da smo nemirno in krvoločno ljudstvo, katero treba krotiti z ječo in železjem; protestujemo proti celi vrsti izmišljenih napadov od strani Slovencev v Goriški okolici na tako zvane „mirne" ljudi. Obžalujemo dalje, da merodajni krogi preveč važnosti pripisujejo takim obrekovalcem in mesto da bi njim preskrbeli za tako početje zasluženo plačilo, nadlegujejo nedolžne Slovence na načine, kakoršne smo doživeli zadnje čase. V. „Občni zbor sprejema z odobravanjem na znanje poročilo g. državnega poslanca o zunanjem in notranjem političnem položaju in še posebe o stališču, katero so zavzeli slovenski poslanci nasproti izjemnemu stanju v Pragi in okolici, kakor pač jedino more storiti poslanec, ki ima slovansko srce; prosi ga tudi, naj glasuje za vsako predlogo, ki bi razširila volilno pravico". Državni zbor. Na I Mm a ji. doc 13. oktobra. Prvi dao debate o izjemnem stanju v Pragi ni bil tako hrupeo in interesantni, kakor so pričakovali obiskovalci galerije in tudi poslanci. Mlado-češki govorniki, zlasti Ki m, bo sicer jako spretno kritikovali vladoo politiko, in takisto tudi Bian-k i u i in Lueger, ali pravega zanimanja le ni bilo. — Evo poročila o današnji seji. Začetkom seje vpraša dr. Engel predsednika, zakaj se v stenograučnem zapisniku ne beležijo tudi češki govori, na kar je predsednik Ch luni ecky odgovoril, da zamore poslovni jezik državnega zbora biti samo nemščina, čemur so Mladočehi ugovarjali, dr. Engel pa je izjavil, da zahtesajo on in Bomišljemki, naj Be premeni opravilnik. Ko je zbornica še odklonila zuhtevaoje Zaderskega sodišča, naj se d - voh Bodoo postopanje zoper poslanca Bian-kinija, začelo se je prvo branje izjemnih naredeb. Posl. Eim: Da je bil avatrijsk Epimenides pred nekaj leti, na najlepši dan Taalleovega življenja, ko so se sklenile Dunajske punktacije, tukaj na- LISTEK. Na plesu. Silueta. Spisal Davorin O . . . Ški. Glasi vabljivega valčka bo doneli s plesišča. — Sedel sem v kotu druge sobe ter imel prost razgled po plesni dvorani.--Vzburjeni, od vročino zarudeli obrazi, težko dihanje prs, zaljubljeni pogledi, sovražno ljubosumno bliskanje oČij; — hej, kako lep je ples! — Tam v drugi sobi pa pijančevanje, govori, kvartanje; — hej, kako dolgočasno je življenje. „Vi tukaj?" Mehka vroča roka se je dotaknila mojega čela, bila je — Malka. Srce se mi je napolnilo se srdom in z očmi sem hladnokrvno premeril njeno postavo, — a v srcu sem začutil takrat bol, katero občutiš, če Bi izgubil najdražje na svetu. Ljubil sem to žensko strastno, da bi dal življenje za njo, ona pa je imela dosedaj samo hladne poglede za me, — a sedaj? „Zakaj ste sami ?u šepnila je ter uprla svoje mokre modre oči v mene. Bila je v resnici kraBua, in jaz je nisem ljubil nikoli bolje kakor sedaj. ,Gospodična, ali vas smem prositi?"-- skoraj nisem mogel od razburjenosti govoriti. — Ona me je miloBtno pogledala, dala svojo roko v mojo--in na plesišču Bem ji odkril svojo ljubezen Z dvorane Bem pobegnil v sobo, kjer se je kvartalo, pijančevalo in govorilo. Začel sem kvartati s tistim dolgim davkarskim adjunktom, o katerem se je govorilo, da je dobil 20krat košarico ter bo na zadnje oženil z neko kuharico, nadalje s trgovcem, ki je redno zgubljaval vsaki dan, a nikoli izplačeval, in z nekim vseuči-liščnim dijakom, ki se je rad ponašal z menzurami, koje pa so se navadno tiho poravnale. Obral sem vse pošteno, da se je adjunkt pri vseh svetnikih pridušil, da ne bo več z menoj igral in vseučiliščni dijak mi je začel na prste gledati, ako krivo ne igram. Ukazal sem prinesti vina ter ga pil z vedno žejnimi dijaki. Tedaj pa je stopil učitelj Soha k meni ter mi z važnim glasom in skrivnostnim naglasom rekel, naj grem ž njim. Iu ta učitelj, ta neumni Soha me je izzval na dvoboj, — ker sem ba^ njegovo zaročenko Malko S. pustil Bredi dvorane ter jo a tem osramotil. Smejal Bem bq temu najivBežu, a moj posmeh ga je razgrel, da je začel postajati siten. — Sprejel sem duel in sabljala Be bova čez tri mesece, da se namreč Soha nauči sabljati. — Oh, ta neumni učitelj Sohal Pozneje pa smo pili, navduševali in kregali se, jednemu notarskemu koncipijentu zlili liter vina na glavo, bobnjali z oogami po mizi, — a godba je postala bolj kričeča, Malka pa je plesala z nekim dijakom, ki gre v bogoslovje. — Njene oči so se vpirale z udanostjo vanj. — Oh, ta neumen učitelj Soha! — Hej, gospdda, dolgočasno je to življenje, v resnici dolgočasno! vzočen, kako začuden bi gledal danea razmere na Češkem in v Avstriji. Tedaj so bili Nemci in ves oficijelni svet silno veseli, danes pa so Nemci skrajno nezadovoljni, v središči češkega Življenja pa veljajo izjemne naredbe. Priznati moram, tudi če bi a tem grofu Tbnnu na zgoraj koristil, da se v Pragi izjemno stanje hudo čuti. Vzlic vaemu naaprotstvu aoper Taaffea in Thuna se mora obžalovati, da ta dva državnika nista odklonila naredbe, ki kaže bi-lancijo vse notranje neresničnosti njunih spravljivih namer, ki je pritisek Bana phrase. Besede, katere je Lienbacher izrekel, da je Avstrija policijska država, veljajo še vedno. Izjemno stanje je priznanje, da vlada ne more rešiti češkega vprašanja, dokaz je popolnega fiaska vladne politike. Dna 3. febru-varja 1884 rekel je Tai.ti » nekemu angleškemu novinarju, da zmatra izjemne naredbe kot grdo zlorabo, katere ne sme zakriviti. Neki naravoslovec je trdil, da se človek v svojem bistvu vsakih sedem let premeni, in njegov nauk postane verjeten, če se pomisli, da je grof TaaHa pred kratkim to ukrenil, kar je pred 10 leti smatral za zlorabo oblasti. Tiskovna in druge svobode nimajo danes veljave, zaupna posvetovanja poslancev ne razganjajo (Posl. dr. Brzo rad: Pisma nam kradejo!), začel se je tov na veleizdajnike, da se dobi materijal za obrambo izjemnih naredeb. Nihče ni varen, da ne postane žrtva denuncijacije. Sedanje razmere na Češkem so hujše, nego za Časa Kollerja in podobne razmeram za časa Kempteua in Bacha. Nas ne bodete uklonili, ker imamo trde glavel Vlada naj se nikar ne vara glede mišljenja češkega naroda. Navidezni mir ni dokaz, da smo pacificirani. Besede .nastal je mir" so se v nas že pogostokrat zlorabile; mislite samo na Lombardiju, na Beneško in na Ogersko in če hočete na Nizozemsko, kjer je Alba paciSciral prebivalstvo. Navidezni mir zakriva na Češkem največjo razburjenost, iz katere bi se lahko kaj hudega rodilo. Zmagali bodemo gotovo, ker je v našem veku še vedno zmagala narodna stvar. Morete nas pritiskati, preganjati in majorizirati, premagati pa nas ne morete! Se nikdar se ni slaba stvar zagovarjala s slabšimi argumenti, nego aedaj izjemno stanje. Grof Thun je rekel, da so storilci Praških izgredov sicer nezreli fantiči, prouzročitelji pa zreli možje. Zakaj se ti možje ne imenujejo? S pavšalnim Bum-ničenjem ni smeti zagovarjati izjemne naredbe. Izgredi Be pa dajo pojasniti z obupanjem, ki se je polastilo mladine, videvše, kako ae Č^hom plačuje njih zvestoba in njih patrijotizem. Nekoč je neki Taatfeov privrženec vzkliknil: „Samo veleizdajalci morejo v Avstriji kaj doseči." — Cehi pa so preveč lojalni, kakor bc je pokazalo pred dvema letoma, ko se je cesar mudd na Češkem. Sicer pa so se v Brnu in v Cel j i, na Dunaji in v Libercah, v Tridentu in v Trstu godile že vse drugačne reči, pa izjemno stanje se le ni razglasilo. Permanentnost takih dogodeb je avstrijska specijaliteta, zato pa jih ni smeti pretiravati, zato ni smeti s topovi streljati na vrabce. Zakaj se baš Čehi vedno slikajo kot veleizdajniki ? Nobena vlada v Evropi nima take oblasti, kakor avstrijska. Ali hoče z izjemnimi naredbami Bvetu pokazati, da je notranji mir v Avstriji ohraniti samo s silo? Grof Kalnokv je v delegacijah priznal pomen češkega naroda za monarhijo, in izrazil željo, naj bi se že doseglo porazum'jenje. Grof Taafie hoče to poraz-umljenje doBeči a arilo in s persekucijami. Govornik apelira na pravičnost parlamentarnih strank, naj ne pritrde vladi in proteatuje v naprej zoper eventu-valne tajne izjave vlade, rekoč: Sudba bodi javna! K levici obrnen pravi govornik: Politika, ki ne ravna po volji tistega, ki ima moč, ni plemenita. Bolje je, da despotizem koga pritiska, kakor da ga zlorabi. Največja nesreča nas vseh je to, da levica ni demokratična, ni res liberalna stranka. Strankarsko gospodstvo imenuje svobodo, hegemonijo — ravnopravnost, brezpravnost nenemških narodov — bratoljubje. Saj vidimo, kako sodite volilno reformo. Strah vas lomi. Ali je povsem nemogoče, da bi grof Taaffe porabil volilni predlog kot bič za vas, da odvrne javno mnenje od uas? To, česar se tako bojite, morda niti ni hudič, ampak navaden »par-kelj". Če bodete poslušni in mirni, bo grof Taafie tega parkelja zopet odstranil. Taaffe le rad veliko obeta, stori pa malo. Bolje bi bilo, da zahtevate splošno, jednako in neposredno volilno pravico. Ali vi se naroda bojite. Danes lahko pokažete, da ate napredna stranka, da je Plener v vašem zinislu govoril, ko je rekel, da ne odobrava nasilnega boja zoper druge narode. Ne žrtvujte zadnjega ostanka svoje popularnosti grofu Taaffeu, kateremu že tri leta zastonj služite. On vas izkorišča in vas bo prej ali slej pustil na cedilu. Biti odvisen od milosti kake vlade je grozna usoda, zlasti ker je ta vlada, kakor je rekel vaš mož, najslabša, kar jih je Avstrija kdaj imela. — Govornik se obrne potem k Poljakom, ki imajo na svoji zastavi zapisano gasio: BZa našo svobodo in za vašo." Spomnite se trpljenja lastnega naroda, predno pritrdite naredbam, naperjenim zoper bratski narod. Kolo sreče se vrti; jedenkrat ste zgoraj, drugikrat spodaj! — Češki veleposestniki mislijo ponosno: najmočnejši je tist, ki je sam. Ali vi ste močni le dokler vam je odprt pot z višave v nižavo. Morda vas v višavi še obide strah. Taaffeov volilni predlog je sicer še ohranil vaše prednosti, ali masa jih bo poteptala. Padel je plašč, padel bo tudi vojvoda 1 Ustava Be ni're za nekaj čana odpraviti, ne pa narodov zuačaj. Zopet bodo zasjali zlati žarki Bvobode. Lojalnost je plemenitu načelo, ali lojalnost brez svobode ni lojalnost nego korupcija. Naj dvorjan prestavlja jadra in lahko barčico svoje vere ravna po vsakem vetrecu, mi ho'emo vztrajati na svojem mestu, in tudi ko bi se podirala naša ladja, mi je ne zapustimo, zvesti hočemo ostati svoji domovini, zvesti njeni svobodi, zvesti — do smrti! (Viharno odobravanje in ploskanje.) Pob!, dr. Barenther izjavi v imenu nemških nacijonalcev, da zmatrajo izjemne naredbe za uasilstvo ter da bodo glasovali proti njim Motivacija naredeb je nezadostna, sicer pa niso naredbe naperjene samo zoper mladočeško, ampak sploh zoper narodna gibanja. To je v intencijah tisto velike stranke, katero je vlada z volilno reformo zopet tako ljubeče objela. Posl. Slamu misli, da bi bila vlada lahko izhajala z navadnimi sredstvi, sicer pa češkega vprašanja tudi z izjemnimi naredbami ni udušiti. Če bo vlada ustrezala narodovim željam, se ne bodo mogle roditi ekstremne stranke. Posl. dr. HeilBberg izjavi v imeni nemške levice, da je vlada, tirajoč slabo politiko, zakrivila sama češke raimsre, a stranka te bo glede glasovanja šele potem odločila, kadar bo vlada v odseku pojasnila uzroke naredbam. Sicer pa obsoja odločno sovralno tendenco vlade, ki hoče z volilno reformo oškoditi interese in politično posest meščanskega in kmetskega stanu, zlasti nemške narodnosti. Posl. B i a n k i n i obsoja odločno izjemne naredbe in želi, naj bi zbornica jednoglasno zavrgla to krivico, s katero se je ves narod izročil avstrijski policiji. Posl. dr. Lueger izjavi, da je nasprotnik vseh izjemnih določeb. Prebivalstvo zahteva gospodarske reforme, s jih ne dobi, ker boj z« narodnost ves čas in vse Bile absorbira. Vlada naj razodene prave uzroke naredbi. V motivih se govori tudi u varstvu katoliške cerkve. Morda je kak prelat želel te izjemne naredbe, da more mirno živeti, katoliška cerkev pa jih ne potrebuje. Govori se tudi o varnosti OBob. O tem nisem slišal drugega, kakor da Plenerja ue marajo v Prago pustiti. Motivacija modruje tudi o varnosti imetja. Naj vlada na borzi razglasi izjemno stanje, zakaj tam je imetje kriatijanskega prebivalstva v največji nevarnosti. Tudi o veteizdajstvu Be govori. Lojalni češki narod ni odgovoren za pobalinske čine posameznikov. Sicer pa imamo v tem oziru Žalostno prejudice. Madjari so si z najinfamnejšo veleizdajo in dogovorno z vnanjimi sovražniki zagotovili sedanjo ugodno pozicijo. Pri vsaki priliki blate črno-rumeno zastavo in zasramujejo vkupno vojsko. Za to se jim je vse dalo, kar so zahtevali, in sedaj preganjajo cesarju zvesto udane Nemce, Slovane in Rumune na nečuven način. Takih prejudicov ni smeti Htvarjuti. Čehi in Nemci smo vezani drug na druzega. Pravi uzrok izjemnim naredbam je ta, da je vlada hotela levičarjem izkazati uslugo. Heilsberg je sicer nekaj izjavil, da bi kdo mislil, levičarji so naredbam nasprotni. Tako so levičarji postopali tudi v liberški aferi. Delajo se, kakor da so ogorčeni, a če bi Taaffa ne bil predložil volilne reforme, bili bi zanj glasovali z navdušenjem. Mi smo zoper izjemne naredbe. Dokler ni prišel Taafie v levičarski tabor, sem ga rad imel, a ko so ga levičarji ujeli, sem vedel, da je izgubljen. Morda se le še reši Želim mu to, ker ga imam rad, želim pa tudi, da bi izjemne naredbe pahnile levico v brezno, iz katerega bi več ne prišla na dan. Posl. grof Kounic pravi, da je vlada naredila slab dovtip, ko je izjemne naredbe datirala z dne 12. septembra, kateri datum nosi tudi cesarski reskript iz I. 1871. Popisuje postopanje policije trdeč, da je to ves narod le še bolj razdražilo in razburilo. Razprava se potem zaustavi. — Tekom debate je dr. Biirnreither predložil v imeni nemške levice predlog o premembi volilne reforme. Prihodnja seja v torek. Dalje v prilogi. ""^Ms* Cigareta. ZZnizcda iz 3cs.xll« 11.o le I li. -vojslc. Spisal Julos Clarotie. Preložil Mora van. (DaUe.) nAvli ta rumeni madež?" vpraša kapitan. »To je skrivno zdravilo, b katerim si sam celim rane, dobljene v boji z biki," odgovori Juan. „Naprej 1" Črno oko Zucarragovo izpustilo ni niti za trenotek mej vso operacijo Juanovega očesa; komaj je položil platno na rano, oglasi se ranjenec : „Ćutim se že boljšega!" Na to reče Juanu: »Svoboden Bi!" »Ali general ..." ugovarja nek častnik. Zucarraga dvigne glavo. »To je veuder malenkost, gospod kapitan, da izkažem vrlemu mladeniču za njegovo uslugo protiualugo." Na to se obrne zopet k Araquilu: „ Ali še kaj želiš?" »Ne," odgovori mu ta. Zucarraga potegne iz svojo vojaške suknje iz malinove slame spleteni etui za cigarete ter ga ponudi Juanu: ,V Spomin na mene." »Ne," zavrne Juan. »O, O!" —-in Zucarraga se smeje. — »Bo- jim se, da Don Karlovih pristašev nimaš nič kaj rad. Ne maraš ničesar od mene?" »Da, jedno cigareto " Araquil vzame iz etui-ja cigareto, vrti jo mehanično v roki in raztresen nanjo pogleduje, potem jo spravi v žep. „Tvoje ime?" vpraša ga Zucarraga. »Juan Araquil." »Dobro. Ili v božjem imenu! Ako želiš svojce videti, počakaj, da pridemo mi v Bilbao. Dolgo ne bo več do tega. Sezi mi v roko 1" Mrtvaško bled stisne Araquil roko, katero mu ponudi ranjenec, obleče si zopet suknjo, pozdravi častnike, pozdravi ujetnike in odkoraka od tod, visoko vzravnan, prav počasi, uiiruih korakov, spremljan od bistrega pogleda Karlovega poveljnika .... Istega večera je v Heroaniju sedel stari Gar-rido v nizki gostilni, svojem navadnem stanu. Vojaki privedejo predenj mladega človeka, ki je pred šestimi dnevi ž njim govoril na trgu v Avunta-miento. General je bil zdivjan, razdražen, bolan, od zadnje noči sem je v jednomer govoril, da se bo zaletel z glavo v steno. Araquila je vzprejel kakor psa. „Kaj hočeš, fant? Kedo mi je porok, da nisi igral ogleduha ter poročal kletim Karlovcem?" „Kaj Inčem, gospod general? Z vami želim govoriti ... Z vami na samem ! Da, ua samem!" Govoril je to s tako odločnim glasom, da je stari Garrido nekaj slutil o odločilni izpremembi ter častnikom ukazal, pustiti ga na samem. „No, toraj? kaj je?" vpraša ga, ko sta ostala sama. ArtMjuil se trenotek obotavlja, predno Bpre-govori, kakor da mu je jezik odpovedal službo; potem pa brubne hitro iz sebe: »Rekli ste, general, da je Zucarragovo življenje vredno premoženja?" In ker Garrido ne odgovori, nadaljuje: »To premoženje sem prišel iztirjat, ker sem je dobil." General ga pogleda in stisue obrvi. Vprašuje se, da li je prav čul; Araqu.it je stal pred njim raven ko sveča, obraz bled ko zid. „Kaj se to pravi, .dobil?- vpraša Garrido za trenotek. »Jaz te ne razumem." »To je vendar jako jednostavno", odvrne Juan. »Zucarraga ne bode več veleval v ogenj proti vašim vojakom." »Mrtev?" »Mora biti; ako danes večer še ni pri kuncu, bode jutri." (Dalje prih.) Pr «<>g» ^Slovenskemu Naroda44 St. 236, đnć 14. oktobra 1893. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14 oktobra. I>olo*aJ. Izjava, katero je v včerajšnji seji poslanske zbornice storil dr. Heilsberg v imeni levice, Hvedeči, da ie v levičarskem klubu obveljalo mnenje konservativne frakcije. Mrnger in Suess sta bila zahtevala, naj stupi levica takoj v opozicijo in nnj glasuje zoper izjemno stanje, a strah, da bi Taaffi nemudoma razpustil državni zbor, je levičarjem udahnil drugo mnenje in rodil kilavo izjavico Heils-beruovu. Kaj bo levica ukrenila zoper volilno reformo, še ni znano. Barnreutherjev predlog ne bo nikdar obveljal. Sodi se, da bo Jevica skušala reformo zavleči čim dlje mogoče, a najbrž ne bo do tega prišlo. Včeraj se je že v drž. zboru splošno govorilo, da bo vlada razpustila državni zbor, reklo se je celo, da bo načelniki deželnih vlad že dobili ukaz, pripraviti kar treba za nove volitve. Volilna reforma. Ponlanee Barnreither predložil je v včerajšnji seji poslanske zbornice v imeni nemških levičarjev poBeben uačrt volilni reformi, kateri pa močno zaostaja za vladnim načrtom. Levičarji so voljni kun cedirati socijalistom 20 mandatov iu predlagajo, naj se število poslancev pomnoži za 20 mož, katere bi imeli voliti člani bolniških blsgajnic in sicer neposredno. Češka bi volila 5 puslancov, Dalmacija z Istro, Goriško in Trstom 1, Gališka iu Bukovina 2, Dolenja AvBtrijska 4, Gorenja Avstrijska in Solnograška 1, Štajerska 2, Koroška in Kraujska 1, Morava 2, ŠI e z i i u 1 in Tirolska s Predarlsko L Volilno pravico bi imel vsak, kdor je leto dnij član kake bolniške blagajne. Ker je za vzprejem tegu predloga treba dvetretjinske večine, ni kar nič upania, da bi obveljal. Yuaiije države. litini v Toulonu, Včeraj opoludne prispelo je rusko brodovje v Toulon Mesto je vse v zastavah; iz vseh krajev Francije prih'telo je na tisoče hudij, samo iz Mar-zilje jih je došlo nad 30000. Navdušenost je bila nepopisna. Vae se je zbralo na pristanu in čakalo prihoda ruskih ladij Časopisi bo goBte navdušeno pozdravili, povdarjajoč mirovni značaj teh alavnostlj. Ob 8 uri zjutraj se je odpeljalo francoBko brodovje ruskemu nasproti. Zadnje brzojavke naznanjajo, da sta se brodovji srečali ob 1U\0 uri. Zapovednik fraucoskega brodovja, kapitan Marćcha), šel je takoj na mi k<> admiralsko ladjo in v imeni ministra mornarice s ničnimi besedami pozdravil drage goste. Španske razmere. Razmere v Špuuski bo jako Žalostne. Finančno Btanje izzivlje najoBtrejšo Bodbo, gospodarstvo pro pada, blago8tanjti ni, zato pa toliko več notranjih homutij, katerim bu se zdaj pridružile tudi unanje. V Melilli se maroški napadniki še niso umaknili, nego začeli pravo pravcato vojno, a vlada ni storila še nič, da dobi zadoščenje. Le vaied pritiska javnega mneuja je vojni minister obliubil, da odpošlje primerno vojsko v Melillo. Očividuo je, da se vlada boji konflikta z Marokom. Na drugi strani postopajo domači anarhisti vse bolj predrzno. V Kadiksu, v Kseiesu in v Malagi je pol cija že zasledila celo kardeio zarotnikov, v KsereBU pa našla kar zalogo diuamitnih bomb. Prebivalstvo je v groznem strahu, ker so anarhisti že opetovano grozili, da bodo celo mesto razstrelili. Minister notranjih del, Gonzalez, ki ni zamogel udušiti anarhističnega gibanja, je že podal demisijo, katero je kraljica-regentinja vzpre-jela. Sodi se, da pr do na njegovo mesto energičen mož Tudi minister uuanjih del, Moret, bo svoj portfelj oddal komu drugemu in se zadovoljil s portfeljem poljedelnkega mimsterstva. ■ IijublJane 14. oktobra. [Izv. dopis] (Splošna volilna pravica) Vsacemu, ki je maziljen le b kapljico demokratičnega olja, katero je neizogibno potrebno razvoju modeme človeške družbe, mora biti prava Blast, če sliši in bere, kako bo zvijajo vsemogočni .liberalci" uemškega plemena pod zaušnico, katero so prejeli, ne da bi znali kdaj in zakaj. Liberalni strankarji v državnem zboru nameravajo sedaj nahujskati srednji meščanski stan proti predloženi reformi volilnega reda, češ, da bo meščanstvo izgubilo ves svoj politični upliv. Možje se s Ino varajo! Meščanstvo ali bolje rečeno obrtništvo le predobro ve, koliko podpore je dobilo v BVojih težnjah od liberalcev; predobro ve, kako se je pri socijalni zakonodaji preziral ta „Rteber drŽave", za katerega se sedaj potegujejo levičarji, da se ne bi podrl. Pozabili so, da je obrtništvo pri vseh svojih shodih naglašalo potrebo volilne reforme, ker od sedanjega parlamenta ničesar pričakovati ni moglo. Sedaj še le, ko se liberalni stranki hlače tresejo, ker se boji ljudske sodbe, kaže se očividuo, kaki malo upliva imajo v nižjih slojevih prebivalstva, kako krivičen je bil torej sedanji volilni red. Da se tudi druge stranko Tastteove volilne reforme ne veselijo, je ob sebi umevno, a možem, kateri liberalima nikdar hlinili niso, tega ni zameriti. Obrtništvo in delavski stan pozdravljata pa vladni predlog z odkritim veseljem in če tudi volilno pravo ni sedaj še popolno, pomenja vender vaien korak naprej Liberalnokapitalistična, reete židovska stranka, ki je skoro uničila meščanstvo iu areduji stati, prejela bode zasluženo plačilo in jako se vara, meneča, da se bode obrtništvo iz zavisti do delavcev branilo razširjenju volilne pravice. Da so obrtništvu huje ne more goditi, nego se mu je godilo v dobi neomejenega gospodstva naših lažihberaleov, o tem ne dvomi ni jeden obrtnik. Resolucije obrtniških shodov so jasna priča poguhonosnega delovanja liberalna-kapitaliatične stranke in grof Taaffa varuje Je državni interes s tem, da namerava z volilno reformo uničiti ali vsaj oslabiti nesrečni upliv te stranke na razvoj suci jalno- politične zakonodaje! Domače stvari. — (Namestnik Rinaldini na potovanju.) Kakor smo že javili, potoval je namestnik vitez Rinaldini te dni v Podgrajskem sodnem okraju v gorenji Istri. Narod se ni udeleževal vz prejem nili slavnostij, in ho bile t-1 omejene v naj-skromnejši okvir oficijelnega značaja. Pač pa je pri tej priliki izražal narod udanost svojemu vladarju in svojemu državnemu poslancu. Na več krajih — in ne samo pri Materiji — bili so nabiti veliki lepaki, tiskani v narodnih barvah, z napisom: Z i vio naš cesar in kralj Fran Josip 1.1 — Živio naš zastopnik p r o f. V e k o-slavSpinčić! in po cestah iu vaseh bili so v veliki množini potreseni mali listki z jednakim napisom. To je bilo v celem okraju, v vseh vaseh. Zdaj poizveduje žandarmerija, kdo da jih je prilepil oziroma potresni. Posebno da se nadleguje mož, o katerem je prepričan vsakdo, da n** bi kaj taee^a storil. Sicer pa je čudno tako preiskavanje. ker vender ne more biti zabranjeno izražati odanost vladarju in zaupanje poplarču (udi tedaj, kadar po tuje c. kr. namestnik po deželi! — Kdor je nedavno čital v poročilih o potovanju drž. posl. Spinčića po ravno tem okraju, kako navdušeno je bil pozdravljan ljubljenec naroda, prepričan mora biti, da narod stoji trdno za svojim poslancem in da je skrajno razburjen zaradi dogodkov zadnjih let. In baš sedaj, ko pride menda vender žo Spinčideva zadeva pred državni zbor, pričakujemo od slovenskih državnih poslancev, da se krepko potegnejo za pravico, in da posebno naglašujo krasno demonstracijo juna škili Čičev. — (Slovensko gledališče.) Jutri p: d stavljala se bode igra ii km^Nkega življenja „Na$a kri", ki jo je tako srečno preložil uu domača tla pokojni Sestrin. Ker je gra lani, ko se je prvK pokazala na slovenskem (dru, dosegla taku lep Uspeh, bode gotovo tuli jutri privabila pta- nh i<> občinstva. Posebno opozariamo nanjo prijatelja sh> \ou8kega gledališča v bližnji okolici. Ker imamo zdaj ua vse strani Ugodne železniške zveze, bodo gotovo posebno nedeljske gledališke predstave marsikaterega rodoljuba z dežele privabile v glavno mesto, da se preveri o lepem napredku 8lo\enske dramatike. — (O Slovenka h-pisateljicah) V zadnji številki ^Slovanskega Sveta" Čitamo naslednji*, jako zanimljivo notico: „Poročujoč o „Zhiauih sjii-Bih Pavline Pajkuve," pravi pisatelj-svečenik dr. Fr. Lampe, urednik „I)om in Sveta*, ki je zajedno doktor bogoslovja in modroslovja, to-le: „Zares, ugaja nam, da imamo pred seboj v posebni knjigi spise pisateljičine. Ne sam<», da je Blovstveno delovanje omikane Slovenke drugim vrstnicam v lep vzgled, tudi narodu samemu je v ponos, da ima pisateljice. Na vprašanje: Ali naj ženska deluje na slovstvenem polju, no odgovarjamo, ker je stvar dovolj dognana. Zakaj bi omikaua in duhovita ženska ne imela nastopiti javno s književnimi proizvodi? Ne samo, da sme, ampak tudi jako važno nalogo izpolnjuje, v narodnem slovstvenem delovanju. Resnica, spoznavanje, nravnost — je jednaka za vse ljudi. Ni pa jednako čuvstvovanje, želeuje. ŽenBka čuti po Bvoje, goji svoje želje Iz čutečega Ženskega, materinega srca nam je dohajalo prvo duševno življenje, prva vzgoja. Torej ima tudi v slovstvu pravico, kazati se to Žensko čutenje in zelenje". — To, kar izjavlja tukaj slovenski svečenik, velja za ženske vseh narodov, a dr. Lampe je imel vender poseben namen, da jo opravičil v pogledu na Slo-venc« Žensko pisateljevanje. Iu da je izjavil znane in priznane resnice ravno on, je posebnega pomena. On se je postavil namreč v tem vprašanju v popolno nasprotje z dr. Mahni-čem, ki hoče, da bi tudi v literaturi slovenski obveljala njegova. Ta poslednji je začel iz nova v „Rimskem Katoliku" zanikati žensko sposobnost z nazori, ki so že davno pobiti in razglašeni kot nazadnjaški. Mi se tukaj predmeta ne dotikamo dalje, konotatujeino pa, da je dr. Lampe po veljavi svojih naslovov vsaj taka avtoriteta, kakor dr MahniČ; prednost pa ima dr. Lampe v tem, da se njegovi nazori o ženskem pinateljovanju ujemajo z nazori prvih miHliteljBv sedanjega veka, v tem ko bi momi dr. MahnlC iskati somišljenikov v jirošlih dobah ali pa pri BOVrstoikib, ki so prespali sedanjo dobo ter zakrivajo oči pred razkritimi dejstvi. Slovenske naobfaSenke, ki čutijo v sebi Bposobnost pisanja, bo dobilo v dr. Lampeta zaščitnika, ki pri tužmh alovaonkih razmerah pomenja več, nego vsi zagovori na pregrešno „liberalstvo" od priv. katolikov obsojenih posvetnih naobružeucev. Naj torej oddaljujejo v slovenski književnosti popolnjevati to, za kar bo po naravi sposobnejše, nego še toliko spretni pisatelji." — (Himen.) Danes zjutraj poročil se je slovenski pisatelj g. Anton Trstenjak, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani, z gosjiodičuo Lujizo DaneŠevo, zDano našim Čitateljem kot zaslužno bivfio pevko slovenske opere. Pevsko društvo „Slavec" zapelo jima je sinoči podoknico.Naša srčna čestitanja! — (Nov odvetnik.) Jutri otvori svojo odvetnifiko pisarno v Postojim (v Kogojevi hiš-) g. dr. Dragotin Tre«, znan kot odličen rodoljub In izboren pravnik. Nctranjci — svoji k .svojim! — (Promocija.) Gosp. Krančič Fran iz Rečice v Savinjski dulini bil je veeraj promuviran e:1 Graškrm vseučilišči doktorjem jirava. — (Koncert.) V četrtek dne 19. t. m. priredi dvorna operna pevka z Dunaja gospa Georgina pl. .1 .i n u s e h o w s k y-N ene n d o r f koncert v filhurmoniški dvorani. Iz prijaznosti sodelujeta j_'j.r. J. Z d h r 6 I in H. G e r s t n e r. Gospa J a-n u s c h o w s k y, o kateri pišejo vsi Dunajski listi jako laskavo, bode pela Rethovnovo koncertno arijo B Ali perfido", arijo iz Wagnerjeve opere „Rienzi", veliko arijo iz Mozartovega „D o n J u a n a" in dve pesmi, jedno angleško in jedno nemško. Oglasila za sedeže vzprejema g. Karol T i 1 1. — (Novi denar.) Kolikor smo doslej, vs.ij tu i L-ubijam, imeli priliko opazovati, se uovi drobit občinstvu nikakor ne more priljubiti; vsakdo se ga brani, še pri b;agajnic«h prosijo stranke, naj se jim izplača v t-tai em denarji; v zameno pa novega drobil niti ne vzamejo. Tudi z de?ele jmhajajo nam jednaka poročila, da se ljudstvo z novim denarjem, poBebno pa z nikeljem, kateremu jo prosti narod dal ime „ferta.ke", „knofi" ali pa „pleh", nikakor ne more sprijazniti. Krone so še nekaj časa obrajtali, a zdaj pa tudi že teh ne marajo; celo pri blagajnicah nikdo no vpraša za nje. To je gotovo najboljša sodba o novi valuti. — (Javna tombola,) ki jo je minulo nedeljo priredilo tukaj prvo Ljubljansko bolniško in podporno društvo dala je 1592 gld. 80 kr. kosmatega dohodka. Od 9900 /a prodajo pripravljenih kartel se je razprodalo 7904. Ako ho računi stroške na okroglo 800 gld. (natančni račun se naznani posnele), oitano dobrodelnemu namenu 792 gld. — (G 1 a a iz občinstva.) Piše ho nam iz Ljubljane: Večkrat smo že opazovali, da se v nušem mestu prav nikdo ne briga za to, s kakšnimi širokimi tovornimi vozovi se mnogokrat v najožjih ulicah ovira promet, tako, de je pogustuma treba človeku v kako vežo Bkočiti, ako neče biti k zidu pritisnen. V Špitalskib ulicah 8e to skoraj sleherni dan zgodi; tako sem te dni ob 8. uri zjutraj, koje bil promet najbolj živahen, naletel kar na tri take široke tovorne vozove, naložene tako, da je dobra tretjina zaboja štrlela čez voze, ki ao zaporedoma stali od Rjgoršekove pa do Tillove pro-dajaluice iu za nukaj časa ne le vozni temveč tudi osobni promet popolnoma zaprli. In tu tako rekoč pred nosom mestnega magistrata! Ker Be to pogo-stoma primerja, bodi nam dovoljeno vprašanje: Ali Be to z ozirom na prostost prometa, posebno pa v interesu javne varnosti res ne da odpraviti? ■HHbsB^BHI — (Strežniški tečaji) s predavanji o bolniški strežbi in o razkuževanji s posebnim ozirom na kolero se bodo pričeli, kakor naznanja uradni list, za slučaj, ko bi ae pokazala tudi pri nas kolera. Ti tečaji bodo trajali 8 do 10 učnih ur in bodo združeni s praktičnim izvežbanjem v razkuževalnem postopanji. Vsi taki, ki bi se hoteli postaviti v službo trpečega človeštva, posebno bivši vojaki sanitetnega oddelka in zlasti taki, ki so udje veteranskih društev, se vabijo, da se zglaae pri pristojnem političnem okrajnem oblastvu oziroma pri mestnem magistratu Ljubljanskem do dne 25. t. m. — (Kratek pred p ust.) Za plesaželjno mladina ne bude kaj prijetna veBt, da bode prihodnji predpust precej kratek. Trajal bude namreč le 31 dni in je pepelničnu sreda že dne 7. febru-varija. Treba se bode torej podvizati. — (Šišenska čitalnica) priredi — kakor vsako leto — tudi letoa Martinovo besedo s plesom v Koalerjevi timski pivarni. — (Dva slučaja.) Iz Novega Mesta se nam piše z 11 uktobra: Pred par meseci bo našli v Gori jancib obešenega berača. Nesrečnež spravil se je sam a pota. Župnik dotičnega kraja, v katerem je bil mrtvec najden, ga ni hotei pustiti pokopati na blagoslovljenem pokopališča, ustniijeui ljudje so ga pokopali ob hostoem robu Politična oblast jo to izvedela ter potem župnika prisila, da pusti tega obešen:& na pokopališču pokopati. Vzeli so ga iz neposvečene Kostne zemlje ter ga pokopali na pokopališču farno cerkve. A g. župnik je bežal pred obefiencem, mu ni dal zvoniti in ni storil male molitvice uu grobo. — Pred par dnevi ustrelil so je zunaj uašega mesta neki privatni utadnik. Videl je nekoč boljše čase in ni mu bilo voč po volji to živ-Ijt ii e?, najbrže je bil pa tudi na duhu obolel. Zadel Be j»4 dobro, bil je več let vojak m da ljudem sitno-t ue uapravi, nastavil si je smrtonosno cev BOnaj na prostem. Zupuatil ui uič. — Tudi temu ni zapel mrtvaški zvon in deli so ga v jamo, kakor ži.in.e Nihče n; vedel, kdaj bo pokopan iu ni ga bilo k jami duhovnika, da bi nesrečnemu čioveku molil zadi.ji j,'>f: n1'" — Sam so je sodil, sam je roko oa-ae položili — Ali kdo ve, koliko je trpelo to človeško bitje, predno mu je nehalo biti srce! Ljubezen, neskončna IjubeBSn, uči nas vera, mora dičit: vsakega duhovna našega veroizpovedanja. . . Vemo, da imate zakon, ki vam glede samomorilcev predpise daje, uli kako ljubo delo bi kateri izmej vas \endi.r opravil, ko bi bil prišel ua to že zdt*j pozabljeno jamo ter tam zmolil malo molitvico za bitje, kateremu je bilo t-jdi zapisano na čelu ime: človek. — B:g je mllostljiv in vi ste uiegovi po-slanci. Tujec je bil ta človek mej nami; a vam ne bi bil smel tuj biti, ker je bil — človek! — — (U r š u I i n s k a d e k! i š Is a šola v Š k o f j i-loki) razširila se je na 7 razredov, prihodnje leto pa se bo otvoril tudi še 8. razied. — Žal, da se slovenščina v tem zavodu tudi za domače gujenke še vedno uprav (Sistematično zautiuarja, in da nam sicer res izvrstni zavod vsled tega z Ljubljansko uišuhuuko šulu vred ne more biti tu, kar moramo zahtevati od višje deklifike Bole. To pa tem manj, ker se na obeh zavodih še tista dupuščeua mrvica slovenskega slovstva predava po receptu Mahni-čevem. — (Zdruvbtveno stanje.) Doželua vlada poslala je c. kr. delelnega zdravstvenega referenta v Idrijo, da poroča o bolezni, ki že dalj časa vznemirja prebivalstvo Idrijsko, že skoro leto duij. Dognalo se je, da je bolezen legar m da je vzrok bolezni bržkone iskati v pitui vodi iu sicer v na; učni uu|jra\i j.n-oui izmej jieterih Idrijskih vodovodov iu v pomaujkhivi kanalizaciji. Deželna vlada je torej ukreutla, da se stori vse potrebuo, da se odpravilo ti nedostutki in se zatre kolikor mogoče razširjevauje epidemije. — V Radovljiškem okraji zbolelo je 20 otrok za dušljivim kašljem in sta dva otroka umi la. Na isti bolezni zbolelo je v Spodnjem in Gorenjem Logatcu 76 otrok. — V Litrskem okraju pa je zbolelo 56 oseb ua griži, umrlo jih pet, ozdravelo pa dosedaj 40. — Legar v Ljubljanski okolici je popolnoma ugaBuil. — (Nove skladbe.) Naš rojak, g. Veko-slav Vavpotic, ki je pred leti celo ud cesarskega dvora bil odlikovan za »nvoje skladbe na ci-trah, izdal je Bvoje najnovejše skladbe. Te so: A. Aškerčevo „Slovensko geslo", „Dijaška* (Gaude-amus igitur), besede J. Stritarjeve, „Tvoj spomin", besede Pavline Pajkove, „Olgi* (na- rodna |>esem), „Toiažba" besede Pavline Pajku ve, „Da me hubiš, dekle lep6", besede J. C i m -permauove. Te skladbe se odlikujejo po svoji dovršenosti. Zato ui dvomiti, da se bodo pri Slovencih hitro prikupile. Pevska društva dobe* te skladbe zastonj pri skladatelju g. Vekoslavu Vav-potiču Dunaj XVI, Friedmanngasse 8, z opomnjo, da kedor hoče kaj darovati, naj to stori za „Podporno društvo za slovenske viaokošolce na Dunaji" (blagajuik velečastiti gospod dr. F. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan i. t. d. na Dunaji I, Augustiner-strasse 7.) — (Pačenje krajevnih imen na Goriškem) bilo je že večkrat predmet pritožbam iu smo tudi mi omenili nedavno slučaja, ko je celo vladni list „Adria" prinesel skovano ime „Monco-rona" za običajni Kromberg ali Cronberg. Omenjeni list se je pozneje izgovarjal, da uredništvo ni krivo, ker mu je dotično poročilo z italijanskim imenom došlo od c. kr. okrožnega sodišča. Proti takemu pačenju slovenskih in v deželi jedino znanih imen vložili sta se dve pritožbi na namestništvo. Prvo je vložil drž. in dež posl. grof Alfred Coronini kot načelnik rodbini Coronini-Cronberg, katero poslednje ime se rabi za staro slovensko vas Stran že od leta 1615, ko se je z cesarskim diplomom prekrstila v Cronberg. Italija-nissimi pa bi radi vsej deželi dali čisto italijansko lice in so skovali imena „Piedimonte" (Podgora), „Monteeerchio" (Rihemberg) itd. Celo staremu očetu Triglavu niso prizanesli in ga prekrstili za svoje iređentovske namene v „Tricorno". Pritožitelj prosi, naj c. kr. namealništvo uradno prepove rabo novoskovane besede Moucorona, kakor je že prepovedalo jednak lahonski izum Piedimonte, ter naj jedenkrat za vselej onemogoči jednake po-8kušnje pri drugih krajevnih imenih na Goriškem. — Jednako pritožilo se je rudi Solkansko županstvo imenom kataatralne občine Kromberške ter prosi naj namestništvo prepove vsakoršno uradno rabo lahonske novotarije Moncorona ter poskrbi, da slovenskim občinam, katerim hočejo vzeti dosedanje ime, ne bode treba vsaki posebej pritoževati se, marveč da namestništvo onemogoči vsako jednako lahonBko poeenjanje. — (Iz vojaških krogov na Goriškem) prihajajo SP>< morcu" tako glede" na tamošnji domobranski t atuljou rezke pritožbe, da pravi, da se ue upa na dan ž njimi, glede na naše tiskovne razmere. Poskrbeti pa hoče, da pridejo na uho tistim, ki jedini morejo odpraviti take nedostatke, kateri morajo žalili vsakega Slovenca in Človekoljuba v občo. Nekatere pritožbe sliaajo razno skoro neverojetne dogodke pri zadnjih orožnih vajah. Diuge omenjajo, da ukoro nobeden Častnikov ne vua Bloveuski, dasi je ogromna večiua domobrancev slovenska. Moštvo ima velike težave in bi se morali odpraviti taki oduošaji, ker bo v škodo vojaški stvari. Tako pač ne more iti dalje! — (Vinska letina na Goriškem) je presegla vua pri'akovanja iu ič od t. 1875 več ni bil) toliko vina, kakor letos. Ljudje so v velikih zadregah zarad posod. Iz Hrvatskega pripeljal je nekdo tri vagone sodov in jih naglo razprodal prav dubro. Gena je v.daj pu 12 —13 gld. hektoliter. S Kranjskega h>.' je oglasilo žo več kupcev. — Tudi na Krasu je bila vesela trgatev. „Bi Zanko" plačujem od 20—22 gld. he.ktuliter in so ljudje dobili muogo posode z Ogorskega. — (Prestop k pravoslavni veri.) Minolo nedeljo, dae 8. oktobra, prestopile so v Trstu, v pravoslavni cerkvi pri sv. Spiridijunu, v navzočnosti številne množice, dve Slovenki in jeden Sloveuec k pravoslavni veri, namreč: Ivan Jajci č, rodom iz U-stja, in soproga njegova, Ana Jajčič, rodom iz Križa v Vipavi, ter 24!etna Ant. Dreni, rojeua v Trstu, pristojna v Cjrkuico na Kranjskem. — (Slovansko pevsko društvo v Trstu) ima svoj občni zbor drugo nedeljo duo 22. t. m. popoludue ob 4. uri v prostorih „ Do lav skega podpornega društva". Dnevni red obsega običaj ue točke. — (Tržaške novice.) Za jutrišnjo volitev v Svetoivanskem okraju, o kateri smo že govorili, hočejo Lahi osiliti svojega pristaša dr. Turka, ki je pri prostem ljudstvu tega okraja res priljubljen vsled svojega prikupljivega obnašanja. Vender pa se nadejamo, da bode požrtvovalnost Svetoivanskih rodoljubov pomagala, da zmaga narodni kandidat v tem zavednem slovenskem okraji. — Tržaška posojilnica in hranilnica je imela meseca septembra 13,680.093 gld. skupnega prometa. Število zadružnikov lepo narašča, vender pa bi se dalo Še prav mnogo storiti, da se krepko 'razvije ta posebno za srednje slojeve slovenskega prebivalstva v Trstu prekoristni zavod. — Gostilnice, v katerih se toči italijansko vino, rastejo v Trstu, kakor gobe po dežju. Ker se vsled tega naseljuje vedno več Lahov iz Italije, škoduje vinska klavzula tudi v političnem zmislu in krepi ob meji laški živelj ter jemlje domačinom kruh. In to vse po kratkovidnosti istih, ki so glasovali za to zloglasno klavzulo. — Obravnava proti trem motilcem vere Bazzanelli, Allich in Raacovich, ki so v Podgorjn metali kamenje v cerkev in počenjali druge nerodnosti, se je preložila, da se zaslišijo nove priče. — V kratkem se bode ustanovila nova direktna zveza mej Bremenom in Trstom. Novi „blisko vi vlak" bode vozil preko Berolina in Dunaja v 39 urah iz Bremena v Trst. Tudi na Dunaji potnikom ne bode treba presedati, temveč se bodo vozili s severnega kolodvora po zvezni železnici naravnost na južni kolodvor. Uvedli se bodo posebni vozovi, v katerih ima vsak sedež svojo številko. — Na Greti obesil se je neki Fran Plekan, vdovec in oče treh otrok. Truplo so prenesli v mrtvašnico k Sv. Justu. — (Hrvatske novice.) Due" 17. t. m. se snidejo v župnišči sv. Marka v Zagrebu arhidijakoni in župniki Zagrebške nadškofije, da odpošljejo reprezentacije papežu in kralju glede* imenovanja Zagrebškega nadškofa. — Zagrebški parni mlin, ki bi se imel prestrojiti v papirnico, kupil je neki konsorcij za 130.000 gld. in bode mlin tudi nadalje služil svojemu prvotnemu namenu. Papirnica pa Me bode v kratkem ustanovila samostojno. — Nagrobna spomenika Lisinskega na Sv. Roka pokopališči in Stanka Vraza na Sv. Jurja pokopališči izročil je odbor za prevažanje smrtnih ostankov Ilircev pevskemu društvu „Kolu" v to sviho, da se tablice teh dveh spomenikov v večen spomin shrauijo v „Kolu", spomenika sama pa uaj se postavita z novimi napisi na groba Frana K rež me in Gjure Eisenhuta v Mirogoju. Društvo „Koto" je že ukrenilo potrebno, da se to izvrši. — V KriŽevcih odprla se je minuli mesec kontrolna poBtaju za pregledovanje raznih semen, o kateri smo že govorili v našem listu. Certifikati tega zavoda imajo veljavnost javnih pisem io je vlada že potrdila j>raviia. — V čikagu oBnovalo se je društvo pod imenom „ llvvatsko-amerikansko pjevačko društvo „Zvonimir". Predsednik mu je g. Vinko Polic. 1 Prro krono družbi sv. Cirila in Metoda I Razne vesti. * (Izjemno stanje v Pragi in vseučilišče.) Namestništvo zaukazalo je rektorju češkega vseučilišča, da zatvori vseučilišče, ako bi se dijaki udeležili kakega izgreda. * (Slikarskaakademija vPragi.) Letos počelo ju jako živahno gibanju na slikarski akademiji v Pragi. K dosedanjim trem profesorjem: Pirneru, Maraku iu Sekvensu prišla sta še slavna slikarja V-iriav Brožik in Vojteh Hyaais. Brožik je izvoljen rektorjem za leto 1893/94. On in Hynais imata svojo šolo v umetniški palači na prostoru jubilarne razstave. *(Rusko-francoski slavnostni dnevi.) V jaku nubt znivem pismu naznanil je francoski vojni minister Liizillon madami Julietti Adam, ki je izra« žila željo, da bi bo povodom rusko-fraoeoHkih slavnostnih dni spustili domu vsi oni vojaki, ki za kazen morajo služiti čez čas pri polkih, da se je tej njeni želji ustreglo. * (Grška kraljevska rodbina na Dunaji.) Iz Kodanja došel ie grški kralj GeorgioB h tremi sinovi in jedno hčerjo na Dunaj iu se za teden dni nastanil v Dhotel Imperial*. Oficijelnega vzprejema ni bilo na izrecno željo kraljevo. Danes prispela je tudi kraljica Olga z Ruskega in odpotuje vsa kraljevska rodbina skupaj v Atene. * (Koliko plačujejo nekateri oger-aki v e i e j) o h e s t n i k i davkov.) V okraju Becske-rek plačujejo sledeči velepoBestuiki davka: Grof Andrej Csekonics 91.908 gld., grof Feliks Harnon-court 50.358 gld., grof Evgen KaraCBonyi 28.789 gld., vojvoda Robert iz Parme 24 347 gld., Jakob Haas 21.675 gld., Ludovik Deutsch 21.675 gld., grof L. Pejacsevich 18.600 gl., drof Avgust Zichy 12.633 gl., Ignac pl. CsavoBsy 12.102 gld., grof Koloman Nako 11.262 gld., Artur Lederer 10.612 gld., grof* Ala- Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" M. 236, dnć 14. septembra 1893. dar Karacsooji 10 422 gld., nadvojvoda Josip 9226 gld., grof Josip Batthyany 8942 gld , baron Franc . Gerliczv 7703 gld., grof Geza Sz«pary 7366 gld , baron Ivsd Baich 6981, Julij pl. Csa vos»y 6969 gld., Henrik Kohner 6109 gld., baron Fedor Nikolics 60O5 gld. Ti možje imajo pač res velika zemljišča. Proti tem bo nveleposestniki" na Kranjskem nezoano majbni. * (Redka penzijonista.) Pat redko se dogodi, da bi oče in sin skupaj uživala pokojnino po dolgoletni državni službi. Tak slučaj se je pripetil v Mondseeu ua Solnograškem, odkoder sta Be preselila v Solnograd veterana finančne straže J. Bicbler star 86 let, ki je služil 41 let in njegov sin J. Bichler ml. star 60 let, ki je služil 42 let m kot finančni respicijent stopil v pokoj. Oče in din sta torej skupaj služila 83 let iu Bta »tara vkupe 146 let ter Bta oba se primerno krepka in Čvrsta. * (Bismarkovo popotno berilo.) Zdaj ko se stari Železni kancelar zopet počuti nekoliko bolje, se je pogumno podal na potovanje in rad čila mej potom. Duševno je baje prav čil iu krepak in si je dal na svojo mizico v vagonu položiti razne knjige, katere čita brez očal. Posebno mu ugaja francoska knjiga „Ecguete sur 1' evolution litteraire par Jules Huret", ki jo je spisal jeden urednikov lista „Figaro". Bisinarck rad čita knjige duševno odliku-jočih se urednikov, ki po njegovi sodbi pišejo Živeje, zammiveje iu bolj resnicoljubno, nego učenjaki in profesorji. * (Sredstvo proti nahodu) Najboljše zdravilo proti nahodu je po izjavi dr. Oniinusa v Monaku limonin sok. V dlan vlije se sok dobre zrele limone in se ga potegne skozi nosnice v usta. Ako se to ponovi dva ali trikrat prežene ho nahod. Tudi pri kroničnem vnetju v vratu ali v grlu se tako zdravilo obnese baie prav dobro. * (Štrajkajoei kmetje) V Corleone v Siciliji štrajka 50 000 kmetov, ker posesiniki ne-čejo izpolniti zahtev socialističnega komiteta. S puškami oboroženi kmetje pretijo posestnikom, da se bodo osvetili, ako bi se zaprl kdo izmej štrajku jočih tovarišev. Vlada odposlala je vojake v razne kraje, kjer se zbirajo kmetje. PoloŽai je kritičen. * (Roparstvo v Italiji.) Te dni napadli so našemheni briganti dva brata Palestra pri vi-terbu na cesti iz Florenca v It m in ju oropali, ter odnesli tri tisoč lir. * (Pijanstvo na Angleškem) Minulo leto bilo je v Londonu zaprtih 30 657 oseb zarad pijančevanja. Mej zaprtimi je bilo 9359 žensk. * (Samostojno ženstvo v Ameriki.) Število žensk, ki si samostojno služijo svoj kruh, je v Ameriki že preseglo četrt milijona. Tako nahajamo 110 ženskih odvetnikov, 165 ženskih duhovnikov, 320 pisateljic, 580 časnikaric, 2061 umetnic, 2136 ženskih arhitektov, 2106 se jih peča z živinorejo, 5136 pri vladi nastavljenih ženskih uradni kov, 2438 zdravnic in ranocelnic, 13.182 učiteljic glasbe, 46 800 ženskih farmarjev, 21071 žensk h uradnikov in knjigovodij, 14 463 posestnic samostalnih trgovin in 155.000 učiteljic. Knjlievnost, — Urota Zrinske-Frank opanaka. Napisao Evgenij Kumičič. Prestampano iz „Doma i Svieta". Tisak i naklada knjižare Lav. Hartmana (Kugli i Deutach) Zagreb. 1893. (Trije zvezki.) Str. 877. Kumičić je jeden prvih hrvatskih romanopiscev, izreden talent, ki je po svoji duhovitosti, po svojem razumevanji velikih vodilnih idej, po svoji nadarjcuosti za karakteristiko in popisovanje znamenitih I j udi j in časov ter po svoji tehniški spretnosti poklican, lotiti se velikih problemov. Spisal je Že celo vrsto krasnih romanov in povestij, v katerih je izkazal svojo sposobnost; ali z najnovejšim Bvojim delom, „Uroto Zrinsko-Frankopansko', v katerem nam popisuje postanek, razvoj in konec tragične epizode v zgodovini hrvatskega naroda, uadkrilil je samega sebe in ustvaril remek delo, ki mu za vse čase zagotavlja odlično mesto v hrvatski literaturi. Če so — ako je dovoljena taka primera — bili prejšnji njegovi spisi podobni elegantnim villam, zidanim v lahnem modernem slogu, tako je ta roman podoben velečastni mramorni palači, ka-keršne so stavili v minolih dobah. KurniČičev roman je po naši sodbi veleznamenito delo, katero naj si ne zamudi nabaviti nihče, kdor ee zanima za hrvatsko literaturo — Milje i o m i 1 j e i 11 M i I i ca i N e v e n k a. Cjelokupni sbornik ljubavnih pjesama J. Sun đačića. 1893. Dionička tiskara u Zagrebu. Str. 285 Ceoa 1 gld. — Sundečić ie dobro znan in zavzema mej živečimi srbskimi liriki odlično mesto. V tej knjigi, v kateri najdemo mnogo dobrih znancev, zbral je lirske svoje pesmi, mnogo krasnih proizvodov genijalnoga pesnika, a tudi nekaj manj vrednega blaga. Vsekako je knjiga vredna toplega priporočila. — Goetheov Faust. Prvi dio. Preveo, uvod i razjašnjenja dodao Aleknander V i r a g. U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare. 1893. Str. 157. Najznamenitejše delo nemške književnosti, Goethejev Faust, ae je že preložil skoro na vse kulturne jezike. Hrvatski prevod Viragov se bere jako gladko in reči se sme, da je bil prelagatelj kos težavnemu delu, katerega se je lotil. Primerjajo posamična mesta, glede katerih ne soglašajo filologi in literarni zgodovinarji, smo se uverili, da je prelagatelj povsod se odločil za najnaravnejšo interpretacijo. Prevod je v vsakem oziru dovršen ia vreden toplega priporočila. — Dichter-Stimmen aus Oesterreich-Ungarn, kateri list izdaja na Dunaji naš rojak in znani prelagatelj Prešernovih pesmij, gosp. Henrik Penn, prinaša v zadnji številki mimo mnogo drugega zanimljivega gradiva tudi jako lep prevod neke jjesmi rajnega Josipa Citnpermana. — Imenovani list izhaja dvakrat na mesec ter velja na leto 6 gld. Uredništvo in upravništvo je na Dunaji, III., GeoiogengaBse št. 5. Prišlo mi je na znanje, da se je sem ter tje mislilo, mene postaviti /a kandidata v notranjskih kmetskih občinah. Glede na to izjavljam, da ne kandidirani iu želim, da vo-lilci združijo svoje glasove na gospodu Jurija Krnljarjierja, oglasi vsega se za kandidata na Postojinskein volilskem shodu. Dunaj, 11. oktobra 189:$. Dr. Ferjančič, državni poslanec. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 14. oktobra. V sinočni seji mestnega sveta prišli v razpravo dve resoluciji o izjemnem stanju. Staročeška resolucija obžaluje izgrede, kateri so prouzroučili vladno postopanje, povdarja lojalnost češkega naroda in prosi, da se razveljavijo izjemne naredbe. Mla-dočeška resolucija govori v istem zmislu, k koncu pa pravi, da bi navzočnost cesarjeva na Češkem močno utrdila narodovo zvestobo in da želi narod nad vse, naj bi se cesar vsako leto nekaj časa mudil v Pragi. Mestni svet je vzprejel stai-očeško resolucijo. Dunaj 14. oktobra Po izjavi dra. Heils-berga v včerajšnji seji poslanske zbornice zapustili ministri dvorano in se zbrali v mini-sterski sobi na posvetovanje. V parlamentarnih krogih se govori, da vlada ne dobi večine za izjemne naredbe, ker so mnogi levičarji sklenili, glasovati zoper naredbe, nekateri konservativci pa se bodo absentirali, vsled tega je baje grof Taaffe namestnikom in dež. predsednikom naročil, naj nemudoma izvrše za nove volitve potrebne priprave. Budimpešta 14. oktobra. Zbornica je odobrila vladna pojasnila glede cesarjevih govorov v Kiseku. O Wekerloveru odgovoru na interpelacijo, zakaj se vlada ni udeležila razkritja honvedskega spomenika, nastala dolgotrajna, srdita debata. Zbornica odobrila vladno pojasnilo. Toulon 14. oktobra. Ob ty4 na 12. uro prispelo včeraj rusko brodovje v pristan. Francoske ladje so stale v dveh vrstah. Komaj so se ladje usidrale, zagrmeli iz stotisoč grl navdušeni klici „Vivc la ltussie", godbe zaigrale rusko himno, občinstvo pa je vihtelo klobuke in robce. Ob 1. uri izkrcal se je admiral Ave-lan ter odšel z velikim spremstvom v arzenal, kjer so ga pozdravila pomorska ohlastva francoska, od tod pa je šel k pomorskemu prefektu, kamor ga je spremljala nebrojna množica. Minister mornarice admiral Rieunier pozdravil je Avelana s sledečimi besedami: „V istem hipu, ko ste stopili na francosko zemljo, zavedel sem se, kako velika čast me je doletela, da Vas smem v imeni vlade pozdraviti. Nepozabne dogodbe iz leta 1891 žive" v naših srcih. Kronštat in Toulon sta spomenika simpatij, ki vežejo ruski in francoski narod. Povsod Vas bodo vzprejeli, kakor se vzprejme dober prijatelj. V imeni predsednika francoske republike, v imeni francoske vlade in cele fran- Icoske dežele Vam kličem: Dobro došli, dragi admiral in Vi, častiti gospodje, zastopniki mo- gočnega in plemenitega naroda." Ko so se polegli viharni klici „Vive la Russie" odgovoril je vidno ganjen admiral Avelan: „Ni mi mogoče izraziti z besedami Čutila hvaležnosti, katera me navdajajo. Ne samo mi, Vaši gostje, ves ruski narod Vam bo vedi l hvalo za krasni vzprejem." Toulonski župan je pozdravil Avelana, rekši: „Vsa francoska srca utripi j e jo same radosti. Po celi Franciji grmijo Slava-klici Rusiji, iz katerih morete posneti, kako globoko je v naših srcih ukoreninjeno prijateljstvo za Rusijo. Mesto Toulon je ponosno, da je bilo izbrano za obisk Vašega brodovja, za obisk, ki bo utrdil prijateljstvo mej ruskim in francoskim narodom." — Pri slavnostnem dineju napil min.ster mornarice ruskemu carju iu ruski mornarici, Avelan predsedniku Car-notu in francoski mornarici in francoski vojski. Zvečer bilo mesto sijajno razsvetljeno, takisto vsa okolica. Po vseh gorah goreli velikanski kresovi. Pred hišo zbrana nebrojna množica aklamirala Avelana, ki je, stopivši na balkon, se srčno zahvalil. Avelan določil 50 častnikov, kateri ga spremijo v Pariz. Zvečer je bil balet na prostem ; plesal je baletni kor velike opere Tou-lonske, navzočni so bili Avelan, minister Rieunier in ruski ter francoski častniki. Občinstvo je neprestano aklamiralo ruskega admirala. Vso noč se niso polegli Slava-klici ruskemu carju In Rusiji. Pariz 14. oktobra. Lessepsu se je zdravje toliko na bolje obrnilo, da je že zamogel zapustiti postelj. Washington 14. oktobra. V senatu je trajala debata zaradi odprave prostega kovanja srebra in kupovanja srebra na državni račun 39 ur. Ker so nekateri demokrati zapustili dvorano, postala je zbornica nesklepčna in se je glasovanje preložilo. Narodno-gospodarske stvari. — Južno-štajerska hranilnica. Iz jioročila o delovanji v prvem polletju povzamemo naslednje: Skupnih prejemkov imela je v tekočem polletju 431.500 gl. 42 kr, skupnih izdavkov pa 417.081 gl. 1>5 kr., tedaj denarnega prometa 848.582 gld. 37 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 220.075 gld. 83 kr., pri -števši pa stanu« vlog koncem lanskega leta po 950.656 gld. 98 kr., in kapitalizovane obresti okroglo 30.000 gld , Bkupuj 1,200.732 gld 81 kr. Vzdignilo se je pa 216.395 gld 85 kr., tedaj je bilo stanje hranilnih vlog koucetn prvega polletja 984 336 goldinarjev 96 kr., in je prirastka bilo 33.679 gld. 97 kr. Posojil se je izplačalo 111.335 gld. 27 kr., prištevši stanje lanskega leta 839 023 gld. 83 kr., skupaj 950.359 gld. 10 kr. Vrnilo ae je pa posojil 16.355 gld. 78 kr., tedaj znašala so izposojila 934 003 gld. 32 kr. Dne 13. septembra t. I. pa je imela hranilnica že efektivnega Btanja hranilnih vlog 1.028 304 gld. 23 kr., izposojil pa istega dne 979.017 gld. 26 kr., kar jasno dokazuje, kako krepko se razvija naš prepotreben narodni denarni zavod. Želeti je le, da ga stranke mnogobrojno podpirajo, in postane v kratkem zavod, s katerim se bodemo mogli ponašati Slovenci tudi izvan mej Južno-Žta- — Sadjarsko društvo v Kobaridu se je ustanovilo miuulo nedeljo in se je izvolil tudi začasniodbor. Osnovalnega shoda se je udeležilo okolo 40 posestnikov iz Kobarida in okolice. Udnina bo je postavila prav nizka, da pristopi lahko tem več članov, ki bodo dobivali vsak po uekoliko sadnih drevesc zastonj. Želeti je, da društvo prav dobro uspeva in da bi se tudi v drugih krajih osnovala jednaka društva. S sadjerejo bi se na Slovenskem dal priBlu-žiti marsikateri novčič. — Furlanska železnica. Zgradba nove železne proge iz Tržiča (Monfalcone) v Cervinjan dobro napreduje. PoBtaja v Tržiču se bode primerno razširila in zgradila se bode nova cesta do kolodvora. Nova železniška proga odpre se slovesno prve dni aprila meseca bodočega leta. — Novo dalmatinsko parobroduo črto je osnovala pHrobrodna družba Topič in dr. in sicer iz Visa na U -ko. Parnik bode vozil jedenkrat sa teden in se ustavljal v glavnih dalmatinskih pristaniščih. Za problvaloo mast, uradnik« Itd. Proti tež-kotain prebavljonJM in vsoui nasledkom uiuogega Bedenja In napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ..Moli-ov Seidlitt-praSek", ker upliva na prebsvljonje trajno in uravnovalno ter ima olajBevalen in topiten učinek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchiauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno sabtevati MOLL-or preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 ikatljic ae ue poiilja. 8 (18—18) AGGI ISU vo zabelo za juhe s kojo si je moči v vsakem ćasu prirediti izborno juho, priporoča Ivini Fablnn. (9i8) M + + + + + + ++ + + + + + ++ + + + + + + + + + + + + + + ++ + + * V igranji na citre poučuje (925 -8) Josip Petritx, učitelj citranja, |j v Ljubljani, Kongresni trg št. 5, I. nadstr. Prosekar se dobiva t Bflslilnici „Pri belem volta" liter 48 far. ,012-5) X Na najuovejni in najboljši način * umetne (694—30) f ustavlja brez vnukih t•«:•-•';.• i ter opravlja plombo- * viiKJH in vso ko1»im» ujm ruci je, — odstranjuje * r.«»i»u»- iioieftin« z ujmrteojen živca ^ zobozdravnik A. Paichel, : poleg čevljarskega mostu, v Ktihler-jevi hiši, I. nadstr. T J. 6IONTINI trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani priporoča naslednje knjige: Nauk slovenskim županom. Spisal Ant. Globocnik, na slovenski jezik preložil Kr. Levstik. Gld. 1*20, po posti gld. 1*80, Tisoč ln ena noč. Deset delov. Eleg. vezano gld. 11*—. Clmpermanove pesmi. Broširane 9v> kr, eleg. vezane gld. 140, po p. ftti gld. 1-fSO. Prošlrnovo pesmi V cirilici. 1. zvezek 10 kr., II. zvezek lf> kr, no poftti 3 kr. vrč. Tartaglia — Poljodjelstvo najdičnijl zanat. 60 kr., po posti 6f> kr. fteithoffar B. — Das Kind, dessen Pflege and Erziehung; in don ersten Lebcnijahren. 60 kr., po posti Tu kr . (lo2S—2) •V V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo po r.ui/itni ceni sledeče D1 Arlna r1ll£jCa Homan. ČeSki spisal Vftclav lleltoa Trobiz-U1UU11C KI U.»t/. Bky preložil Iran Gornik. Mala oamerkn, (>93 atrani. Ona 70 kT. Afoi "in C1TIAV1 Roman. Kuiki apiaal J. S. Turs;<>nfv. Vb/blsl IU BJLUUVi. Preložil Ivan O..mik. Mili oanirrfca, I.'. 7 »trani. Con:» ftO kr. TTnfllll"! Spisal Andr«* Theuriet, poslovenil Vinko. — Mala *J U."i.lXJlcU. ,,HIn«rkn, H3 »tratil. Cona 'Jo kr. Vilenski brodnik. ^L^-JST 'v>-, poslnvo iHinetkii, '.if> strani. Ona tr> kr. osmerkii, >'J strani. Cena 15 kr. py| i -j 1^ Spiaal l.n Im vik Hali lirielra flumo Čelklipiial E. Jeltnek. Poalovo« KJ iVX C*uJlIl»JVt; U.U.IUC nil r0I'"I **ii1'«:«iiiiI '•■ Hmliiil- Češki spisal v c IfVfOBlai B. On, pratloia I. Skalar. — Sokta>r Hol« man. Boittaa povest. Koški spisal M. Hojln, praloill l. J. M.r.iiinv Cena 18 kr. V iati zalogi ata l/.sla in ae dobivata po r.niy.inii veni ie ale- ileca zvezka: 1. zvt'zek, ki oWga: Staaog'rafl.Ja, apiaal ilr. Klljic. — Žl-";tOF-°!o. apinal Itajo ltoi. — UProa?zrai, ProŠ3r!.il a- l'_ Pre4«r«n, »pisal Fr. Levstik. — Telcija petonlca. novela, apinal J. Jurčič. — 3iT. 2v£ec= "n.ia"olll, apisal ilr. BiblA. — Pisma l.z XC ul i * <3. spiaal «>v J\k j*V A. Jb. jihk. Jlk TincLcapsici compos. (PAIN-EXPELLER), pripraveny v Riohtrove lekarni v Praze, vseobecni znAm^, bolesti atičujici domiici lek k mazAni, jest na skladč ve vfitiinB lnkaren, lahev po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — PH kupovani treba se miti dobre na pozoru a pfijmouti jen lAhve ■ ochran-nou znamkou „kotron" jakorto prave. V>tr«nilm «Any I a to lat. vi Rlchtrova lekarna „11 zlatehn Ivi" v Praze. T«vt4*«*at«v»«tvvv«««*>">*v»«a«vv*fv< Glasovita Zet zeloc3.ec. P o 0) Tj 0 cH (D >N d k (332—50) Trnli6czy-jev Cognac - grenčec ■teklanioa krM 12 steklenic 5 gld. Slasten 1 Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —BB Pošilja so z obratno pošto. == radi svojega učinka, «>«lliko-iHiin radi svojih zdravilnih laitnostij s ea\stno «iipio«n«i in zini«! •.\«-iiii(«i na i*hz-stavi v I oi.ili.im in l'i»«i/,n. 7. AI Hl ii NVflilljO V Itlll- H«>ljn in TuuiMii. lekarja G. PICCOLI-ja v Ljubljani je vspešno dietetično sredstvo, katero krepoa in ztlravi ie-iiifiv«-, kakor tudi <»i>mvila prelita« ii i Ii erKiiiie \ i zborno pospešuje. (173-3i>) IsdelovatelJ razpošilja jo proti povzetku zneska v zabojih po IS steklenic za 1 gld. ;it> kr., po hb steklenic (taboj tehta f» ky\ za .r> gld '_'»*» kr. — PoStnino phtCa vedno naročnik. ♦ ♦ ♦ : : ♦ : : : : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ IZjSc želodec. ]>r. I*.u IjCiifficI-ii Brezov balzam. Zc sam rastlinuki sok, kateri tet^e i/, breze, ako ae navrta njeno deblo, jo od pamtiveka znan kot nnjizvrstnejše lepotilo; ako hc prt ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali dri'tfi deli polti, o«"-i jo hc -r*' ilrui^i Umu ii*--ziiiiine lUMklne od polli, ki poataue VNleal t«Kn eitfto iM-it* lu ii«'*.ii«. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gubo in ko-7.ave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in drugo nosnninosti na polti. — Cena vrču z navodom vred 1.50. (234—16) Dr. Friderika Lengiel-a BENZOE-MIIzO. Najmilejfie in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad tt« kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. |»1. Trnkocajr-Jn lekarni in v vseli večjih lekarnah. — Pofitna naročila vsprojtima W. Heuii, Duua\J, X. Q2 ■jsjj~~ Zn^ctok ob 7". url zvočor. štev. 5. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.533. V nedeljo dne 15. oktobra 1893. Naša kri. Narodna igra v Štirih dejanjih, tvski spisal Ladislav Strou-peinickv. Za slovenski oder priredil Fran Gestrin. Režiser g. Ignacij BorStnik. Začetek točno oh 7. uri, konec ob '/t10. uri zvečer. HDreiino.a.tldn.0 čLx\xšt-vo. Pri predstavi svira orkester slavnega pešpolka Leopold II., kralj Helgijcev št. 5*7. I nI opniiiit S Ptrterni sedeži do III. vrste 90 kr., od IV. do VIII. vrste 70 kr., od IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrsto 60 kr., II. vrste 50 kr., III. vrste 40 kr. — Gale-riJHki sedeti 30 kr. — Uatopnina v lože 50 kr. — Parterna etojiSča 40 kr. — DijsSke, otroške in vojaSke ustopnice 30 kr. — GalerijBka stojifiča 20 kr. Sedeži, lože in ustopnice se dobivajo v stari čitalnični trafiki v SelenbargOVifa ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Prihodnja predstava bode v sredo, dnč 18. oktobra 1893. Blagajnioa se odpre ob \,7. nrl zveder. i sil1 * ■niitiinm asnesi „LJUBLJANSKI Z?0N" za vse leto 4 gld. 60 kr.; ga pol leta S gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i ********t* ********** 4+ ************* - I Ujel: 11. oktobra. Pri viniiei: Strauss, Ferry, Bernardinor, llellerman, AUman, 11 »ileiiiirm-k, Samter, Maver z Dunaja. — Hiedl iz Ljubna. — bohustef iz Maribora. — Neuman iz Prage. — Pdažon iz Gorice. — Scherer it Trsta. — Uriudi iz Gradca. — Schvvarz iz Herolma. — Lankus iz Lluca. — Schiirl iz Toplic. Pri Mlonii s Pekarekj Hraun, Speiser, Bauer, Bru-ner z Dunaja. — kmr„, Pippau, Gsell iz Trsta. — Dr. Gotlleb iz Kočevja. — S 11 ar iz Toplic. — Stellsig iz Gradca. — Deutsch iz ltudimpedte. — Havas iz Velike Kaniže. — Krauier il Loudoua. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. .a M 7. zjutraj 739 0 mm. 7 ^ C brezv. megla O "i. popol. '37 H ,.i* 15 8" C si. svz. jasno 000mm. ! co 9.zvečer 737 8 moi 10 4" C brezv. jasno Srednja temperatura 111°, za 0 8° pod normalom. 3Z>-u_:n.ao©l£a, borza dne* 14 oktobra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avbtrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0 ..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/,,..... Avhtro-ogersko bančne delnico .... Kreditne delnice........ London v ista. . . ,....... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ '20 frankov . . . ,....... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dao" 13. oktobra t I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1M54 po 260 gld. Državne srečke iz I. 18t>4 po 100 trld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 41',0/«, zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke ........ Ru dol love srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-droSt. velj. 170 gld. a. v. . Papirnati rubelj......... 96 gld. 75 kr. 96 n 70 119 n 45 n » 70 T 116 n 05 n 93 n 60 n 993 n — it 71 20 n IM rt 5f> n r>2 * 25 12 * 43 ■ 10 n (16'/ 1 n 44 n 90 n 5 m 98 n 146 gld. _ kr. 194 ■ 50 127 50 p 123 n — a 85 n 24 h 25 n £ti 149 a n 50 n n 24 H rt — 1 n 31 Filipine. Sohnur poroj. Janeaohltsoh javlja, potrta od najgloblje žalosti, v svojom in v imeni svojih mladoletnih otrok Fran in Mlol vsem sorodnikom in znancem žalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, blagorodnega gospoda Edirarda Schaura grajččaka in c. kr. davkarja v pokoju ki je v sredo 11. t. m. ob '/,1 uri zjutraj po dolgem mučnem trpljenji, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu Bvoje ddbe mirno zaspal. Truplo dragega rajnika so je v petek 13. t. m. v Urodeh blagoslovilo in potem na pokopališči v Vranskem položilo k poslednjemu počitku. (1058) Brodi dnč 14. oktobra 1H93. 0 a > f f £ 1 s. g > s s •— mt *m ■H "Z > A a, © m 7SB aa S M n GLAVNO SKLADIŠTEM 1 on — ~_ ao O * S — l najčistije luino KISELINE** poznate kas najbolje okrepljujuće piće, ji ka* (zkaftaa llek preti trajsss, kašlja eleotvSe I iclsdoa bolesti grk IJ sna I prsti ■ehursl« katera, HINKE JNATT0NIJA t Karlovi vari I Widn. Preda se 23 Letopisov ,Matice Slovenske4 (I. 1867—1891) za 4 — T^i-jiii. Hru^ovoc, Gradpc^ TccliuikerMirMNtie 7. (1022—3) (1056—1) isar slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožen, bivši računski podčastnik, laoo primerne službe v pisarni. Ponudbe na upravništvo ,Slov. Naroda'. V gostilni štev. 1 dobiva se izvrstni (1040—D S&9~ liter 48 kr. »Pilili v Ribnico in Kočevje bode vozil v nedeljo 22. t. m. ob 148. uri zjutraj. Odhod lz Kočevja ob 1 ,7. nrl zvečer. Natančni vozni red kakor tudi z«latno znižane cene objavijo se pozneje. (10.">5) F !| dobivata so -v slovenskem jezilc-UL !j (v usnje vezano) Kazenski zakon in Kazensko-pravdni red za gospode juriste in druge I v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Cena 3 gld. in 2 gld. 80 kr. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda vel^avnegra od II okt-lora 1893. Naatopno omenjeni prlhajatnl in orr,lnjftt-ri^fHlii-tn mm. Srednjesrropiki čaa jo Icrajnemu čaau v Ljubljani ca 2 minuti naprej. Odhod ls LJubljane 'juž. kol.). Ob li). uri S min. po nori osebni vl.ik r Trbiž, 1'ontabel, Hetjak, Ce-loreo, Franaemfetto, Ljubno, Dunaj, ena Setatbal t Ausioe, Iichl, i Minin.I.'li. Solnograd, Lond-O-aitoin, Zeli na jezeru, m >-\ r. I.iuo, I)u-itejOTica. I'l/..nj, Mnrijine Tare, Ivjcr, Francove rarn, Karlove vare, Prago, Draidnne, Dunaj vii Amitettin. Ob 7. uri OG min. t j nt ni I osebni vlak v Trbli, Fontahel, Beljak, Celo Te c, FriinzeimOHte, Ljubno, Dunaj, čea Selztbal t Sulinui nI, IJuuaJ Ti* Amstntten. Ob 11. uri ISO tnfn.
  • j><>tu<1nr nj.-i.ili vlak t Trbiž, Tontabel, Beljak, Colovoc, ]<'raii7.t>i)nfn«tH, Ljubno, Dunuj. Ob 4. url SO min. pojtoltuhin oiehni vlak v Trbiž, Beljak, CeloTeo, Sni ii.iuT.nl, I..-mI i. .it.-m , Zeli i» jezeru, Inoroont, BreRnic, Cnrih, ii. ii:iv... 1'iru. Lun-, Isolil, Buiiejovico, lMzunj, Marijino T*re, Kffer, Franoove Tare, KartoTO vurn, frago, l)riiž«rr.i/ oaebni vlak s Dunaja Tia Amitetten, Brazdan, l'i iu'-'. I ''run.■ . v i h v.irm , Karlovih vurov, I*t:i, Murijinili vnroT, 1'lznja, BudejitTio, Solnogruda, Linca, Steyrn, Iachla, Gninmlona, /..-II » n i I.-/.TH, Doud-Gaiteina, Ljubuo^a, Beljaka, Celovca, Frunaonafeiite, Trbiža. Ob 11. uri 27 min. ito/toiutlnr oiebni vlak c Dunaja via Amstetton, Draždan, 1'rafie, Kraneovili varov, Karlovih varov, IV-r.i, Miirijinih varov, 1'iznja, Hudejnvie, Solnu|rra3--- kokdaf za šolsko leto 1893/94. Gena 60 kr. Dobiva se pri g. An t Zagorjan-u in pri druzih knjigotržcih. Konjak. 55 & Konjak, kateri se pri nas prodaja, je navadno žldovtikl, *.«lravjii Akodljlv ladeiek. Kdor želi kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak £ vpraša naj za naslov prodajalčev v upravnititva .,Slovan slu-u Nanulu". ***************** T, Leveč lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno na izbere. Vsakeršna naročila izvršujejo so točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo iti zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlatl. R. Ranzinger špediter na Dunajski cesti štev. 15 prevzema vsakovrstne izvožnje in dovožnje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici z zagotovilom točne in cene izvršbe. (661 I F. B1L1NA & KASCHl Židovske ulice št. 1 priporočata svojo bogato zalogo vseh vrst rokovlo, tako od usnja (lasten itdelek), kukor tudi od družeča blajra. Kirurglčno obveze (le lasten izde ■<,, lek), jaiučeno ua|boljše vrste, z raznimi fol kirurgičniuu pripravami. Velika izbora [Šj kravat, hlačnlkov, krtač, glavni- $ kov, mila in parfumov. V po naj- M niijih cenah. M Itr J-J- NAGLAS gfcl tovarna pohištva *h v LJubljani, Tnrjaiki trg it. 7 in ^ Gospodske nlioe (Knežji dvoreo). o> Zaloga jedrn »stavnega in najfinejoga le-v senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, % striigarskega in pozlatarskega blaga, po- gX bistvene robe, zaves, odej, preprog, za-stiral na valjcih, polknov (Žaluzij). Otro-% ški vozički, železna in vrtna oprava, ue-pregorne blagajnice. (*>9) . Josip Reicli £ Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4 h priporoča čast. občinstvu dooro urejeno ♦ kemično spiralnico iS v kateri se razparane in nerazparaue * moške in ženske obleke lepo očedijo. B Pregrinjala veprejmo se za pranje in ■ ctoiu v ^obarvanje. V barvanji vspre-J jema se svilnato, bombažno in mešano q blago Barva se v najnovejših modah. j| oljnatih barv, firnežev, ADOLF HAUPTMANN tovarna lakov in kleja v lastni hiši J| v Ljubljani, na Resljevi cesti št. 41 j! Filijala: jI Slonova ulice št. 10—12. 9 4fc*4l|AJteA3fe*ab*fS& $ ^SNUffe*2feA4te*d&a*& M FRAN S. BARAGA * slikar (4(,r,) 1 na Emonski cesti št. 10 priporoča se p. n. občinstvu in visoko-častiti duhovščini za slikanje curkva, znamenj, novih stavb, sob, za barvanje hiš sgratito, za firme in dekoracije po & najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. '•>, Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (TO) F. Fer! i SIC, restavratčr. j Evgenij Betetto l ♦ tovarna za metlje J { v Ljubljani, Florijassks ulica št. 3 J J priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem 9 J svojo veliko zalogo vsakovrstnih £ i b*~ metelj J ^ od najfinejših do najcenejših po najnižjih ^ cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj in Iranko. (16«) ♦ K' Brata Bbosrl Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Slikarja napisov, ■tavoinska in pohist7ena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak m pokost. (146) Glavni zastop Itartlioli.Jevega orl-K1ii»Iu«'ku karlkoliue|n. Malčoba za konjska kopita in usnje. SPRAJCAR IVAN s stavb9ni in umetni ključar i Kolodvorske ulice št. 22 • priporoča svojo (lf'S) SJ valčasta zapirala za okna in vrata | (Rollbalken) S lastni izdelek, prava jeklena plehovina, s tihim ZHporom in trajnostjo. Popra- 0 vila v tej stroki, so vsprejemljejo ter • izvršujejo DfttaoiDO in po nizki ceni. J HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (164) *> *> *> * J. MULLER (l68) foto^raflčuo - artistični zavod v Fraii»'isl* uiisUi li nllcali nI. H priporoča svoj atelier za vsa v fotogra-nčno stroko spadajoča dela, kakor: p >r-trete, krajepise, intorieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentue fotografije za otroke, po-vekšauja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejomlja vsa v fotografičiio 5"C stroko upadajoča dela po najnižji eeni. o «1 I i li ii t I« ii 1% t (irmlui 1890,« Tratil, 0 Oorici, Zaijrotiii l- M. m Fran Kaiser S pnikar • v LJubljani • priporoča mnogovrstno ehIuko »rožfi« J in ni/niti lovMkili pninlivin — • kakor tudi |»iinU InMlnegu lz«lelka J ter izvršuje vsakojaka i»oprat i {>«■■ ju q točno in po najnižjih cenah. (40ti) O MOtel MPri Slonu" | I. vrste * £ J v Bredi mesta in v bližini c. kr. 3 poštnega in brzojavnega urada. 1 Bobe od 70 kr. naprej. Itestavra<'ija iu kavarna Hta v hiši.:S Železna in parna kopelj | urejena po Fraucovih kopelih po c. kr. 1 vladnem avetniku g. prof. dr. pl. Valenti. i G. Tonnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-iivnloa. Iscloltije kot poaebiiOHi: vse vrste strojev za lesoreznioe in žage. (144, 1'ri'vtame celo nnprave in oakrlni.jit pni «.Nt !«>(«• in ltolla- |>uiiaj»k» »i-1 a si. 7 1» 1-1 priporoča svojo hog>t<> zalogo klepar-skoga dela. Izdeluj o vsa v njegov obrt upadu j oča dela v mestu in na deželi. IzvrAevatelj lesenih, cementnih iu klejnin streh. Zalog« strešnega Inka, !• snega cementa iu kleja. Na pravitelj strolovodov po novi sistemi. ^ ^^^^^^ < Uran & Večaj > ^ Ljubljana, Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo p a veliko zalogo vsakovrstnih ^ Ai pečij in glinastih snovij ^ a kakor tudi w ^ štedil ni ko v k a in vseh v to Htroko spadajočih del po ^ ^ nizkih cenah. (H'J) ™ J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, h v. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko iluiriiuii in koucerie itd. in lepiiu vrlom. (lf>*<&) = Kegljišče Je na razpolago. = Uhod jo tudi iz Poljskih ulic. k. Vizitniee pri „Narodna Tiskarna". s {irmo priporoča i Pivovarna J. Auer-ja 0 Gledalidke ulice. D jI I /.vrstno pivo InNinega f/.ililkii. SPriatun doleujiiku, lirvatakM iu (rna lstrskH vinu. Priznano dobra i] jedila. Velik, zračen vrt a steklenim P aiilnmuli iu kegljlftčeui. Točna in oena U postrežba. fj (404) 1 T. Auer, pivo var. 1115 f W W 9W- w Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni lioviiško ofc>i't kiiirro bodem nadaljevala, ti-r se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela * ^ po nizkih cenah, zlasti za nove podkovo. > k| Dobro delo in točna postrežba. Z volospoštovsnjem (.1«>4) Ivanka Toni v Kravji dolini st. 2. a^WW^vi)OtvOv' Ivan Somnitz D_ za o. kr. drž. uradnike, IllIOrillB uradnike c. kr. drž. železnic, privat. ieleznie, kakor tudi za c. in in kr. vojsko izdeluje pod-pisanec po najpovoljuejAih cenah; tudi preskrbuje vse zrnveu spadajoče predmete, kakor »nhlfe, meče, klobuke xa parauto, zlate obrobke itd. Civilne oprave izdelujejo se po najnovejši faooni. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. F. Casermanii (15b) krojač za civilne oprave in uniforme. (prej Fr. Pettauer) urar o. kr. priv. južne želeanioe Ljubljana, sv. Petra cesta Št. 18 priporoča svojo veliko zalogo ur. Poprave se lavrftajejo hitro ln dobro. (68) Podobe umrlih urednikov ^Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos. Jurčič, Ivan Železnikar) dobivajo bo na 3cstrtox2.-pa.plrj3. tiskane jkomad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo* tržcih. Pozoi Slovenci! Družabnik kateri bi hotel pristopiti s lOOO gici. nekemn plodonosne run podjetju na Goriškem, se I pod ugodni M pogojem. — Podjetnik je Slovenec in bode le na Slovence oair jemal. — Vtč se izve v npvavnifitvu „SIov. Nar." Večjo množino tirolskega in dolenjskega ,874—16) le prlatno blttgo — ponuja no primerno uiaki eeni v posodah od ."><> litrov vise Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. uAke in revolverje ter VHe lovNke priprave, piitrune ter drugo MtrelJIvo po najnižjih cenah. — PuSko ho vso pre-itkuAene na oei, kr. i?.kuaavali££i ter zaznamenovatre z znamko tega /.uvoda (438—2:>) Za izbornost blaga jamči izdolovntolj. — Staro puSke popravljajo ho ceno. — Ceniki pošiljajo Be brezplačno. zaklad za nesrečne žrtve h amo os kr u iu bo (onanije) in tajnih raz paš n oh t ij jo izborno tlelo o © ix 3ET & XX. d,. k Bose životni balzam je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče tur milo raztop-ljajoče (1109—49) domače sredstvo. Velika steklenica 1 j^ld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojuinc je moja tu dodana, sakonito varovana varstvena znamka. Zaloge Hkoni v vseh lekarnah Avstro-Odrske. Tam se tudi dohi iraško domače zdravila To sredstvo pospešuje prav izvorno, kakor sve-dočijo mnoge skuSnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg te^a tudi blaži bolečine. V skaliim» .".'i kr in ^KA^Jl^^t^i ■ v"<":^'3r Sfn kr. Po pošti li kr. v.- H^j^^Si?^^.-^ Na vseh delih zavojmne * * ' w>' = r je moja tu dodana zako- Nepremočne vozne plahte različne velikost) iu kakovosti itn i vedoo v zalogi in jih daje po ceoi (59—41) spedltlr e. kr. priv. jutne teleicnice, v l.j oi»l Stitil, na HminjMkl ceMtl Ht. 15. 2?r©&a.xxx svoje štiri kise in pretim j)o nizki ceni in iz proste volje: 1. Štev. 57: pri tleh dvoje stanovanj, dve kleti, v prvem nadstropja trojo stanovanj, kuhinja, shramba in drvarnici. S Sitev. 77 in »1 s v vsaki teh hiš po jedno stanovanju' pri tleh po jedno na podstrešji, .i. Atev« 1841 pet. stanovanj. Navedena stanovanja, katerih je vseh vkup 18, so ' po * bno ZR radarje, delavce, prodajalce in rokodelce pripravna ter bunio novsod svoje štediln > ognjišče, če ni po-I s« bne kuhinj.1 Mile stoje tik ali prav blizu cesto, so od i postaje južne teteaniee samo is u • b Najboljše železo prodaja A. C. AHČIN pri „zlati kosi" v Ljubljani, Gledališke ulice h. štev. 8. Posebno priporočam orodja prve vrsto za (118—33) rokodelce in poljedelstvo. Oznanilo. Podpisano županstvo oddaja (1041—1) v najem na tri Seta občinska pašnika planini Ravnik 800 oral in Jerlovše 000 oral. Javna dražba vršili so bo «ln«; im» v <-m 1» r a t. I. oll J*, uri |n» |»ol 1 jn.i*i — Stari 11*«. •iiari li"££' i ZSTa.ročila- na. zastirala rronleanil in veternice Ižaluzijel se vzprojumajo (970—4) v trgovini s šivalnimi stroji in drobnjavo Frana Detter-ja * I Jlillljliiii. tui Slnr«iii 11*0,11 Nt. f. Poštena roba in nizke cene. — Obilo uzorcev je na vpogled. ^ L. Luser-jev obliž za turiste. Dobiva eo v lekar-nah. GotdVO in liSIro upli* ./viS^ v sijoče sredstvo proti v**VS^ kurjim iiČi-HOlii, >/cv A ■Oljem n« pod- Y v' plutih, petah in sC&r yS V' lk" drugim trdim ^pnanalmh praskam >\. v" z S P's,m Je ";< kože. ^ ^x "'avi,; roipotiijaimei L Schwenk-a lekarna ^v^fc Meldllng-DunaJ. -K^^r Pristen samo, Če imata navod in obliž varstveno znamko iu podpis, ^>V/» ki jo tU zraven; torej naj se pazi in zavrne V3o manj vredne ponaredbe. Pristnega imajo «- rjuh-ijhiii J. Bwo6oda1 U. pl. Trnkdosv, G. Piocolij L, (irečel; * Itliilol foi em S. pl, Sladovi«, F. Maika; vKnusiilkuJ Močnik' v (viuvoi A. Egger, \V. Thurmwald, J. Birnba-cliur; v HrezHli A. Aicli-inger* v Tricu (na Ko« ruškem) C!. Mennur; v Beljaku F, ttobols, Dr, K. Klllllpf; V <«<>ru-i (i. B. Pontoni: v 1%'oIIm-ln-iuii A. iliirh ; v Kritni! K S:ivnik; v ltittl- goiii C. E Andrien; v Iliriji JoHJp Wiirlo; v BodOVlIlel A. Rnblck; v CelJI J Knpfersohmid, goldinarjev Htane pri meni en modroo oa peresih (Federmatratte) TI modrool «<» solidno iz najboljše tvarino i...rejeni, imajo po 30 dobro vezanih, moćnih poros iz naj-boljiega bakrenega drat», so h finitu afrikom tapecirani in moćnim platnenim ovtlhom preoblečeni tor 10—15 let n«>b«>nlli poprav no zahteva ju. jjay Pri naročilib z dtžeie naznani naj 8«» vselej imtMii*ua mera poHtelji; v niiiruufl luči. — Aku ho torej dobi sa 10 gld. dober tapeciran modroo na pe« resib, je pue neiinr-stno kupovati inalovredne nad«>medtko, kateri pravemu namenu, imeti MtvUlov ; z afrikom taperirane iu s evilbotn preoblečeno po 1» »Id. (714—89) U S o B II i 3 I I S mesece a Glavni dobitek »i 50.000 Oficir* j i mesec. goldinarjev. (931—13) ©y r@5ke a 5 O kr. priporoča J„ O. L^A-TrB'^?;. Bensdorp-ov holandski kakao izfborean., zdrav in redilen se do"bI^3, v vseli. špecexijslsll2. iaa d-eimsa/tesnili trgovinah.. (917—5) Oddala se bo po javni znimijševnliil dražbi zgradila novega šolskega poslopja na Breznici. Stroški po prora^unjeni: Zidarsko delo m . , 6232 gld. 6G kr. K amiMiHi'sko . . 382 » 55 . Tesarsko m . . • • . . 2172 n 40 , Mizarsko n 50 , KliučavniCareko n 74 „ Kleparsko , . 246 u 05 „ Barvarsko It • • 167 T) 91 n Steklarsko 178 71 69 „ Lončarsko . . 90 T) _ » trt Šolska oprava . . . 234 J» 43 , Javna manjševalna dražba se bode vrSila splačala jo .'12 gld. 51 kr, 'zavarovalnine; bauka „Slavija" pa je izplačala njenim dedičem 1000 gold. 2. Dr. Kran AmbrožiČ, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so jc dne 80 . januvarja 1875. Do svoje smrti dne 11. tebru**arja 1891 npla-čal jo L853 gld 52 kr.; banka „Slavija" pa jo rodbini njogovej izplačala 3000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se jo dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačal jo 1393 gld. 92kr.) banka ,,Slavija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dno 30. novembra 1878. Dasi je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplaeal lc 80 gld. IG kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavijo" 1200 gld. 5. Marija Lenčkova, posestnica na Hlaniei ob Savi, zavarovala so jc dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882 izplačala jo banka ,,Slavija dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo uplačano zavarovalnine le 2292 gld. 16 kr. G. Ivan Vlah, posestnik v dušnih, zavaroval se je dno 25. novembra 188S za 1000 gld. in dno 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na obo zavarovanji splačal jo do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. IG kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 2000 gld. 7. Ivan Železnikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dno 30, junija 1882 za 10O0 gld. Do svoje smrti dne 20'. ja-nuvarja 1891 uplačal je 381 gld. (JO kr.; bhiika „Slavija" pa jo izplačala dedičem 1000 gld. 8. lVter Bndnar, 0. kr. postni oficijal v Ljubljani, zavaroval se jc dno 10. maja 187(5, ter jo do svoje smrti dne 10 aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija'* izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld. 9. Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirskoj Bistrici, bil je zavarovan od lr>. dno maja 1880 do 81 dne junija 1887 in jo v tej dobi uplačal 3G4 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa jo po smrti njegovej izplačala udovi 1000 gld 10. Reza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranji, »avarovala so je dne 20. aprila 1884 za 1O00 gld. in banka „Slavija" izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dno 21. septembra 1892 uplačala le 241 gld. 20 kr. 11. Ernesta JeluSičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila jo zavarovana od 6. februvarja 1884 do 19. avgusta 1888 ter je vtem času uplačala 187 gld. GO kr.; banka „Slavija pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih, zadevah daje rado volj no generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani v lastni hiši, G-ospodske ulice št. 12. - H • m i f m 1 / . * ¥ m i. 3 kontrolor mestne hranilnice Ij nI >lj€iri talce Lujiza Trstenjakova roj. Daneševa V Ljubljani, doc 14. oktobra 189.'}. Namesto vsakega drugega obvestila. (1042) mM -mM -«:-:# tjv*+< v+t X X X X X X X .1. .1. X X X X .1. .1. X X X X X • • «.* #.# • • • • •* • • •■• •«•* »i* *•«* **■• # • *jf» »(• *r» %S» Itii'ti i'ti-iti'.ti-iti Iti Iti iti it i,iti iti if. iti Iti-'.ti iti iti Itl.vtlviii iti Usojam si j), n. občinstvu naznaniti, da bodeni dne 15. oktobra t. 1. odprl svojo odvetniško pisarno v Postojini Dr. Dragotin Treo (ion 1-2) odvetnik. ^^Xs^(^*X" * *^ j*"* *.'■• ■ * *' * *' * • ■ • * • * * ■ * * * * * ■ * • * • *' * * ■ * *' * •1 • • • • • 0& |U ^<*i eX«> ♦** . ■. •■• *>m «1« . . mm •>* |1| P * #X» «X* * T t 't' T T f T T T T t T t T* T t T T T T t * gL Komfort! - Priročno s t! Cathrein-ov sapiralec ((alhiein's Foin.schliessei) nun oniogo6nie odpirati ln zapirati vrata, ne da bi nam bilo treba zapustiti postolje (kopelj) itd. — Vsak Ujik ta .ii.i .r Uhko v nekolikdi minutah pribije, ne da bi se poškodovala vrata aH zid. Oerr.tra.l2L: Jos. Cathrein, Dunaj, L, Predigergasse Nr. 5. Jo cene! o +» (0 0 M 0 i v, 3 o to Pi © 0 i d }> d 4-» Pl (D . M tj . o l> Tj O INTri o^ofoito ttvaženje! Priporočava za jesensko in zimsko sezono v največji izberi vsake vrste S£ suknenega blaga za g-osposltc in drške oh Irk«, liirntikovr in /im>U( suknje: suknenega blaga za damske obleke in |»ri*tuo tirolsko damsko nevaljano sukno (loden) v modernih l»ojiili: Barhant, ki se da prati za blllKC in olllftellll po osobito nizki ceni, isto tako |ii<|ii w a « S- rs O n E1 S- 00 | o B a> ob o 80 P P (D ca rt- 80 2 K* « 81 0 a> M ^~ 0q < ON 8» fj< o 5. w I* s >—' OD PT g (D 1 »fl 3 S a* ca i—■ B? a. o" g. g. o. Za dobro kakovost se jamči! Za dobro kakovost se jamči! Jutri v nedeljo dne 15. oktobra VELIK VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob '. a I. uri. Vstopnina 20 kr. Otrool prosti. Na ptav mnogobrojni obisk uljudno vabi (1038) ZE3IEDEE. 1000 veder ~*c novega vina letoSnjega pridelka — proda takoj Anton Gregorič ,1039-1> posestnik in posojilnični tajnik v Ptuji Kwizdina profinova tekočina. Mnogo let preskufieno bolesti nte-šujoče domačo sredstvo. Cenn «/, steklenici avstr. velj. gld. 1.—* li V, steklenici uvhIt. vel j. 00 kr. Dobiva se v vseli lekarnah. (210—13) Paziti je na varstveno znamko in naj so zahteva izrecno Kwizdina protinova tekočina iz okrožne lekarne v Korneuburgu pri Dunaji. Službi ga uresima m o listu „Slovenski Narod" se raipišcti. ^ -t Upravitelj mora liiti vešč potrebnega knjigovodstva. Za to mesto imajo prednost ODi. ki znajo već jezikov, imajo nekoliko trgovskega pojma in ki se spoznajo (udi v tiskarskih zadsvah. Službi ju takoj nastopiti. Plača po dogovoru. ProAnja s spričevali in referencijami uložiti je do I. novembra t. I. pri g. dr. Iv. Tavčarju, predsedniku upravnega odbora nNarodne Tiskarnea. pri T (784—6) T- jfllTID!EI-i-a novo izumljeni prekomorski prašek ' ■ ■ ugonablja prav sigurno: «—■ ličnrke, molje, stenice, bolhe, žoharje, muhe, mravlje, preilčke, ptičjo priloe, sploh vae žuželke. Dobiva se pristen povsod tam, kjer se nahajajo Andčlovi plakati. Tovarna in razpošiljalnica -AUIDEL-u, drogerija „pri črnem psu', v Pragi, H uho vit ulici. mL i:t. Pristni prašek se dobiva v LJubljani pri Albinu Sllčar-Jl, Dunajska coata &t 9, Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odrefii k v urnemu uživanju nemeSune ali z snrogati mešano bobove kave in da je moC prirediti mnogo MlM«liief»<>, poleg tega s«lrMve|*<» in tečne) fto kavo. — Kcprekošena kot prinicsek k um-vadnl bobovi kavi. (t 17--'Jih Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito se je čuvati slabih posnemovanj. Dobiva m«» poveo«! — kile po '-."» kr. 4 hi HI HI HI gP* V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani "*i • izidota v kratkem: Stenski koledar za 1.1894. za 1. 1894. Cena 25 kr., po po-Ui 28 kr. I Cena 50 kr., po posti 55 kr. & -——- ^ AL £jr Koledarja izideta letos v prekrasni obliki in se bosta » K**- dol)ivala v Narodni Tiskarni" v Ljubljani. csvš® i It-g- ■ dveuitt eobniiiH in z vsem, kar zraven pripada, se oddat h 1. iiov«*mbroiu. — Već v Kolodt orsklli uli«-.tli hI. .11 pri liHiiiiiiisiKu. (983—3i Pristno Brnsko sukneno blago za obleke. OdMrlmek m.S lO j gld. i.«4ilnoma odgovarjajo. Na uvaženje! Spoštovano p. u. občiustvo se osobito opozarja mi to, da lukueno blHKo po prHVili to-vterniAklh «ensh ilmv. povišanja is'ib) posdja zgolj ivnlkii Si«'^«>|.|iniioI" v Brun. Ob sebi se to>-ej nuieje, da je vse tako blu^o, «t*e ae ulrektuo naro-rtij«*, tnalno ceneje9 ne^o ono, ki ho iiHroćuje h po-srt-dovanj«-m agentov. Zahtevaj'« dakle vzorcev in ua-roćujte «llrektuo brez posredovalnih trgovcev, ki blago samo podražujejo. (1016—3) ITMAR-SVETILKE za vsake vrste razsvetljevanja! Namizne svetilke, viseče svetilke, lestenci, stenske svetilke, svetilnice n laterne, svetilke s podstavkom in na stebrih s čipkastim senčilom. Največja fabrikacija. palilnikoir. (99»-i) Petrolejski paiilnik s svetilno močjo 4 do 130 sveč. R. DITMAR. c. in kr. priv. tovarna svetilk na Dunaji, III, ErdbergstrasBe 23, 25, 27 in III., Scbvvalbengasse 2, 3, 4. Ditmar-svetilke ima v zalogi vsaka boljša trgovina s svetilkami. Izdajatelj ii odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. A0-//C 12977216 4$V