Poftnlna ptaSasnn v aotovlnl. Leto VS., št. 100. V ISubliani, ¥ četrtek 4» mssjs 1922. it. 75 o- UPRE Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prašniku v* fk dan. Uredništvo in uprav.lištvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1 Stane mesečno 2lh pšeničnih ig, celoletno 30 pk. V maju 1922 računamo pk po 4 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik >VM Stev. 19. Četrtkova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Naše razmerje do sovjetske Rusije. Slovanstvo in človeštvo. Glasile Kmefsko-slelavske zveze. Stane letno 7-2 pk = 28 80 Din, mesečno 0'60 pk = 2-40 Din. (V maju 1922 velja 1 pk 4 Din.) Kako napačno je. če se delavno ljudstvo obeša na razne narodne stranke, vidimo prav dobro na polomu, ki ga ie doživela vseslovanska misel. Slovenci smo skregani na vse strani. Z najbližjimi sosedi Hrvati imamo še nekaj stikov, pa posebno prisrčni ti stiki niso §e dandanes slišiš precej pogosto frf0— žalostno neumno rimo: Hrvat je tat. Ta rima nima prav nikake opravičile. prišla ie zgolj po tisti neumni poeziji, ki misli, da je vsebina odvisna od zvoka Posameznih besed. V resnici je Hrvat Prav tak tat, kakor mr Slovenci, nič več, nič manj. S Srbi smo skregani prav tako. Imamo sicer stranko (liberalno), ki živi danes od samega prijateljstva s Srbi, pa njeni pristaši govore o srbskem balkanizmu prav tako zaničevalno, kakor ponavljajo »Hr.vat je tat!« pristaši nasprotne stranke (klerikalne), čeprav pravi ta stranka, da dela roko v roki s Hrvati. S tema dvema narodoma tvorimo isto državo, sploh ne maramo, da kdo goyori tu o narodih, ker smo vsi en sam narod s tremi imeni... Z Bolgari, ki tvorijo z nami tudi en Sam narod, čeprav s štirimi imenL— s temi se moramo kregati, če ne nas proglašajo za sovražnike SHS. S tem smo opravili Južne Slovane. Kvečjemu če še Pripomnimo, da koroški in primorski Slovenci ne spadajo več k Jugoslovanom, ampak k Nemcem in Lahom, posebno od takrat .odkar je »prepovedano« govoriti o Jugoslovanih in o Jugoslaviji. Za tiste narodneže. ki mislijo, da hujskamo proti Nemcem in Lahom, bodi izrecno povedano. da pri njih to nj prepovedano, to velja samo za kraljevino SHS, ki je hotela v svojem vseslovanskem navdušenju rešit* vprašanje zedinjenja Južnih Slovanov s prepovedjo rabe njih imena. Poglejmo malo k Severnim Slovanom. Vseslovanska misel se ie rodila pravzaprav med Čehi. Priznati jim moramo. da so tudi največ delali zanio, čeprav se niso n. pr. s Poljaki prav nikdar dobro razumeli in je pq svetovni vojni že večkrat pretila celo »bratomorna« vojna med njimi. Tudi z Ukrajinci se dolgo niso mogli pobotati, saj jim še jmena niso priznali, ker so hoteli narediti iz njih Velko-ruse, da bo vseslovansko zedinjenje tem lažje. Zdaj imajo kot dedščino po Madžarih tega naroda precej v svoii veliki državi, zdaj jih ne razglašajo več za Vel-koruse, temveč u.oaio, da narede iz njih kmalu dobre Cehe. Z našo državo hočejo imeti Cehi dobre, prijateljske stike, zato so prenehali govoriti o Jugoslaviji in pišejo vedno le SHS. Mala antanta je zato jako močna, čeprav brez in proti Bolgarom, pa tudi vseslovansko misel dobro podpira, kajti upati ie. da pridobi v kratkem Romunijo za vseslovanske cilje, Čehi upajo nekaj še tudi na Italijo in naša vlada menda tudj. drugače ne bi popravljala Rapallske pogodbe. Morebiti ni napačna ta misel? če damo Italiji še nekaj Slovencev, bode tako močan živelj tam, da v nekaj desetletjih lahko vso Italijo poslovenijo. Potem bi bilo Jadransko morje res slovensko, Črno morje bi nam poslovanila Rumunija; Avstrija bi se ne mogla več upirati, pote ul bi prišla na vrsto Nemčija itd., kmalu bi bila slovanska tudi Anglija in ž njo vse njeno svetovno gospodstvo. Kakor vidite, ni tako prazna vseslovanska misel, ta ideja je res velika in svet preobrazujoča. Le neko malo zaprekico moramo še prej odstraniti. To namreč, da zazdaj še niti Čehom nismo posebno naklonjeni. Če potrebujemo njihovega kapitala, ga kličemo na pomoč proti nemškemu. Ko se pa pri nas udomači in začenja delati velike dobičke, kakor se pri kapitalu razume samo po sebi — takrat začnemo tarnati, da nas Čehi izpodrivajo, da niso nič boljši' nego Židje in začeli smo že tudi zmerjati jih s psovko »Slovanski Židje«. Tudi s Pollaki smo navzkriž, posebno zato, ker so v Avstriji držali vedno z Nemci in proti nam. Poljsko ljudstvo sicer ni ničesar vedelo o tem sovraštvu, kakor tudi naše ne —sai ie bilo ljudstvo sploh tu in tam popolnoma nedolžno prav tako. kakor pri češkem kapitalu — saj je delala vso veliko politiko edinole visoka potiska žlahta s cerkvenimi dostojanstveniki vred. s pomočjo katerih je znala poljski narod držati trdno pod zaščito »Cen-stohovske Matere božje«, ki zna. brez kruha potolažiti vse pobožne Poljake, kadar so lačni... Z Rusi nismo delali nič drugače. Poznali iih nismo nič. samo to smo vedeli. A. R... n.: AvtofiomiSa Prevalje. (Nadaljevanje in konec listka v »Lj. gl.« z dne 20. aprila.) »Stvar te zanima ka-li; sem pa tudi ponosen na to napravo. Le pristopiva!« Pristopila sva in brez odloga je začel moj rojak razlagati svoj izum. Bila je kadunja 2 m dolga 1 m X 1 m visoka in široka. Namenjena je, kakor mi je povedal izumitelj, za bodoče volitve v tej državici kot volilna Skrinjica. Za vsako stranko v občini je bila posebna odprtina, skozi katero so se metali s kandidati strank popisani volilni listki. Na dnu skrinje ali kadunje pa je bila ena sama odprtina, skozi katero so prišli volilni listki na svitlo. Sedaj jih je bilo treba samo še skrutinirati in rezultat volitev razglasiti. Torej povsem priprosta reč, a imela je eno veliko posebnost, kakor mi je razložil rojak: da se s to volilno Skrinjico za vse večne čase zagotovi izvolitev kandidatov SLS stranke. Tega seveda nisem mogel pojmiti in sem bil prisiljen igrati nevernega Tomaža. »Pa poizkusiva!« — In poizkusila sva. Od kupov že pripravljenih in popisanih glasovnic s kandidati raznih strank vzamem 50 glasovnic stranke JDS, ter jih vržem v pripravljeno odprtino. Vse naj bo SLS!« zakliče moj rojak. Polagoma so se skoz spodnjo odprtino začeli valjati listi in ko sem pregledal drugega za drugim, sem opazil, da so bili kandidati liberalcev spremenjeni za SLS stranko ,kakor baš v Prevaljah gori. Vzamem od kupca NSS glasovnic 100 volilnih listkov ter se dodobra prepričam o pravilnosti kandidatov te stranke. Nato jih vržem v primerno drugo odprtino. »Trije glasovi naj bodo NSS!« zakliče razgreto moj rojak. Zazdelo se mi je v tem trenutku, da slišim dolg vzdihljaj. Priti je moral iz skrinje, nisem pa imel poguma, vprašati prijatelja, kako da je celo notranji ustroj kadunje bil zaintere- siran za volitev. Drugi skrutinij je pokazal 3 kandidate NSS vse drugo SLS. Po dobrem pregledu kandidatov SSJ sem vrgel cel :vrhan klobuk glasovnic soc. dem. stranke v primerno odprtino kadunje. »1.0 glasov SSJ!« veli prijatelj komisar ob moji desni. Nisem se varal zastran vzdiha že popred, kajti zaslišal sem zdajci iz kadunje glas — tresoč sicer, a vendar jasen človeški glas: »Bo jih preveč za socije!« »Norec!« vzklikne pridušeno volilni komisar, »še teh par glasov jim ne privošči, hoče biti bolj papeški kot pa jaz«-, — glasno pa je pristavil: »Ne boj se, saj je samo za špas!« Doslovno je skrutinij kazal rezultat, kakor ga je volilni komisar - rojak ukazal. »Prijatelj, velik boš!« S temi besedami mu stisnem v znak občudovanja desnico. Naravno pa, da me je vsekakor najbolj zanimal notranji ustroj čudežne škrinje. Brez odloga mi dovoli prebrisani rojak vpogled, ter lastnoročno odpre da fTh' fe strašno veliko In da so Slovani. Kadar nam ie slaba predla, smo si mislili: »Rus ie z nami!« in smo se tolažili s to pomočjo nrav tako naivna kakor nabožno ljudstvo z nebeškim kraljestvom: potrpimo. tam bo vse poplačano! Tega pa nismo pomislili, da ie ljudstvo še bolj nezavedno, še manj izobraženo in da še bolj trpi pod carjem nesro mi Dod cesarjem. In ko so se Rusi 1917. leta otresli carja in iskali v medsebojnih bojih potov in sredstev, kako se otresti ne le carja, temveč tudi carističnega režima, smo se v svoji slepoti posadili na sodni stol in sodili o stvareh, ki jih prav nič ne poznamo, z edino mislijo: car je bojeval proti Nemcem, boljševiki pa ne marajo vojne, torej bi nam car lahko pomagal, boljševiki nas hočejo pa potlačiti še boli pod nemški jarem. Iz umazanega egoizma smo hoteli, da naj trpi rusko ljudstvo še nadalje pod carjem, naj krvavi v vojni, naj umira duševno in telesno za nas, ki sami nismo imeli korajže otresti se nemštva, temveč smo mu hlapčevali zaradi r— polnih loncev. Taka ie bila naša vseslovanska ideja pred vojno in med vojno. Zdaj po vojni je pa še slabeiša. Tiste Ruse, ki ne marajo delati in ki zato ne smejo biti na Ruskem, tiste redimo v Jugoslaviji in iih ob-arožttiemo proti Rusiji, kakor da bi naš lastni militarizem še ne požiral dovolj nšHjardL Proti celemu ruskemu ljudstvu na nastopamo skupno s francoskimi kapitalisti In zadnje dni pišejo uradne vesti, da se bomo tudi v Genovi držali Francozov proti Angležem. Angleži pa tudi sami niso prijatelj Rusije, samo toliko pametnejši so, da vidiio zgodovinski in gospodarski tok tn priznavajo zato Rusom vsaj nekaj »samoodločbe«, dočim Francozi nikakor ne marajo s sedanjo rusko viado sodelovati. Prav Isto te glede Nemcev. Tudi tu so Angleži uvidevneiši, Francozi na v svojem sovraštvu popolnoma slepi. Naša vlada gre s Francozi seseda... Zdaj so pa naši trgovci uvideli, da tako ne gre. Oni trgujejo in delajo dobičke, zato iim ne gre v glavo, zakaj bi z Nemci ne smeli trgovati. Čeprav gredo z vlado čez dm in strn, vendar piše »Trgovski List« 29. aprila protivladno, še več, socialistično! Žal mu ie, da Slovenci ne poznajo francoskega pisatelja Anatola F r a n s a (A. France), ponatiskuje njegov govor in h koncu dostavlja: kadunju. — Osupnem! — Znal sem, da zleze šleva iz bojazni pod klop, a da bi se kdo iz simpatije stisnil celo v volilno skrinjo, to mi je bilo novo. Ni mi bilo ljubo podaljšati muko razkrite tajnosti »notranjemu ustroju«, zato sem se obrnil stran, skrinjica pa se je slišno zaprla; prijatelj je Še pritisnil na pokrov z vso svojo težo in zopet je stala zagonetna kadunja na svojih masivnih nogah, čakajoč svoje politične naloge v bodočnosti. Opozoril pa sem rojaka na nevarnost, da bodo tudi druge stranke kopirale njegov izum. A varal sem se, kajti tudi v tem oziru je previdni prijatelj že vse potrebno ukrenil. »Patent imam že v žepu ter ne dopustim nobene kopije. Ta volilna skrinjica je last avtonomnih Prevalj v peklu in samo jaz jo smem razmnožiti. Naši stranki je za večno zasigurana večina in nadvlada tukaj.« Mimogrede opomnim, da bo to dejstvo oviralo priseljevanje pristašev nasprotnih političnih skupin in da bodo le Ta govor ie poštena lekcija francoskemu imperializmu, ki boče na vsak način, da si Nemčija več ne opomore, in ki nikakor noče slišati o razoroženju. Socialistom seveda ta pisatelj ni neznan. Citatelji »Napreja« ga poznajo in tudi kmetsko socialistično ljudstvo ve. da je ta mož — socialist. Saj je še nedavno čitalo v »Ljudskem Glasu«, da je prejel Noblovo nagrado, ki pomenja milijonsko imetje, in da ie vse to imetje poklonil stradajočemu ruskemu ljudstvu. Seveda so klerikalni in liberalni kapitalisti to zamolčali. ker imajo vsakega poštenjaka za neumnega, če se odreče nepredvidenim dobičkom v korist tistim, ki jih je zadela nepredvidena nesreča. Anatol Frans je govoril sledeče: Evropo ie treba obnoviti. Gre za naše življenje. Dovoli je bojevitega duha. Seveda moramo zahtevati in dobiti dolžno odškodnino, to je koncem koncev naša pravica. Tega pa ne smemo zahtevati z otroško trmoglavostjo od enega samega naroda, zlasti ne takih vsot, katere bi nam ne mogle izplačati vse države na svetu, ko bi izpraznile vse svoje blagajne. Ne pravim svojim rojakom: Nikar ne sovražite, pozabite! Predobro poznam človeško naravo, da bi jih k temu pozival in zaman trosil besede. Jaz pravim: Bodite pametni! Ljubite mir in ne delajte nasilja! Kajti nasilje škoduje na obe strani. trpinči onega, ki ga izvršuje in onega, kateri ga mora pretrpeti! Francozi! Ne težite po hegemoniji (nadvladi), ki ni nikomur več mogoča niti na kopnem, niti na inorju! Ne sanjajte o zmagah, niti o zavojevani ih! Ne želite si usode Velike Britanije: nimate vzroka, da ji pridate. Bodimo umerjeni: gre za naše življenje. Zmanjšajmo voisko. skrajšajmo vojaško službo. Nujna potreba ie, da si prihrajihno ta grdi, brezuspešni trošek. V splošni bedi vseli držav ie Francija morda najmanj nesrečna. Današnji dan se še prenese- ji jutrajšnji? Nesreča kroži okrog nas. Širi se po ogromnih ozemljih, vsak dan pridobiva na razmahu in se nam približuje, grozeč, da nas stare. Ako je sploh mogoče, da io odvrnemo, jo moremo samo z enim sredstvom, z mirom, toda s pravim mirom, a ne z onim, ki obstoji iz puhlih fraz, bombastičnih govorov na mrtvem papirju, temveč z mirom v srcu. Ta mir obnovi Evropo. Imejmo sočutje in ako ljubimo slavo, ako moramo biti baš urvi narod na svetu, bodimo to po razsodnosti, modrosti in ti rajši postali filistri. V tem slučaju pa volitve v občinski parlament tukaj itak odpadajo. »Da, prav imaš. a jaz sc bavim s tiho željo, spraviti to kadunjo tudi gori v Prevalje.« »Srečna misel!« pristavim. *2alibog, mi carina dela težkoče in v Belgradu delajo ovire.« Še meni je vzkipela kri. Odhajajoč od kadunje proti jugu, sem so spustil v znak sočutja in enakosti mišljenja v daljšo ostro kritiko radi ovir v Belgradu in carine, katera dva činitelja ne uvidita nujne potrebe pospeševanja načrtov mojega rojaka, stremečega zn prekoristnim ciljem, kratko izraženim z besedami velikega slovenskega politika: — ena čreda, en hlev. en pastir — ampak bi rada na vsak način tudi vidno nagajala mojemu ženiju. Naj bi so rajši brigala za vc-rižnike, valutne špekulante ter podobne temne elemente, pa ne ovire delala našim redkim duševnim velikanom in njih svobodnemu razmahu. pravici, ki ve kaj Je mogoče in kai ie dobro, z mirnim pregledom, ki obsega vse človečanstvo. Poslušajmo lepo Goethejevo besedo: Bodimo dobri Evropejci! Tako francoski socialist Ce je to »Trgovskemu Listu« všeč, mu mora biti všeč tudi vse drugo, kar ie v zvezi s tem. Francoski nacionalisti kriče proti A. Fransu, da jih ie izdal. Tudi proti nam kriče, da izdajamo slovensko ljudstvo, kadar ga učimo, naj ne sovraži Nemcev, temveč naj se združi z njimi proti kapitalistom, ki hujskajo narode proti narodom, ki pripravljajo vojno, od katere imajo vselej dobiček, če zmaga njih država ali pa ne. Kdor hoče mir, mora biti proti vojni! Delavno ljudstvo 'je pa proti vojnf tudi še iz drugega vzroka. Militarizma no moremo plačevati! Lačni smo! če je pa premalo kruha, naj delajo mladi fantie na polju, ne pri voiakih. Tovarne naj izdelujejo poljsko orodje, ne topov, umetna gnojila, ne smodnika! Wranglovci naj se ne pripravljajo za naš denar na vojno Droti Rusiji, ampak naj delajo in naj si svoj kruh zaslužijo! Tako ie treba gledati na naše razmere do velikega ruskega naroda, tako tudi do vseh Slovanov, tako tudi do vsega človeštva. Skrbimo, da bomo predvsem dobri ljudje, potem bomo tudi dobri Slovenci! Smrad iz ljubljanskega gledališča. (Novo nasilic.) Fred 3 tedni smo pisali, kako sc hočejo krivci otresti glavnih prič. predvsem-g. Franceta Kolerja, ki je služil v operi kot vratar. Izgnati ga hočejo iz državo in izročiti italijanskim oblastim, ki ku bodo zaprle, ker je delal za Jugoslavijo. Našim narodnjajkarjem seveda ni prav nič mar, če kopljejo grob poštenemu Jugoslovanu, ki ie bil toliko naiven, da sc je dal od njih zapeljati v nacionalistično navdušenje in da jo pri tem pozabil, da iščejo v narodnjakarstvu samo osebnih dobičkov. Zdai čuti to na lastni koži. Na Slovenskem ni nikogar, ki bi revežu pomagal. Celo vrsto nacionalističnih društev imamo, ki molzejo iz ljudstva Drispevke za narodnostno obrambo. Vsi njih odborniki so čitalL o tem, saj ie gledališki smrad tako oster, da čitajo prav vsi Ljubljančani o njem z velikim zanimanjem. Pa nikomur ni prišlo na misel, I —-j—j-----p;'-....— — Po teh sočutno izrečenih mislih sem razvedril lice prijatelju. Vidno pa je oživel, ko sva se približala skali, iz katere jo žuborel živahen studenček, čist kakor sinje nebo. Nad izvirom njegovim je_ blestel napis: »Studenček k Mladim juna-' kora«. Za 20 let sc ini jc zdel moj rojak pomlajen, obraz sc mu jc nekam posebno oživel, iz oči je sevalo dolgo zadržano satansko veselje, roke so sc krčile v pesti. Ko je povzel besedo, mu jc od nekega notranjega razburjenja donel tresoč glas. »Na ta izum sem najbolj ponosen. V moje največje zadovoljstvo in naslado sc bodo mučili šolmeštri privzgojiti naraščaj za »Svexo vojsko«, t. j. »Mlade ju-< nake«. pa vendar bodo otroci vsak sleherni dan pijači kakor Abraham pod hruško. Vse to bo storil ta čudežni studenček, nedolžen kakor izgloda, a peklenski po učinku. Seveda sloni uspeli na raznih momentih, ki se sajno slučajno ujemajo. Ponosen sem, da sem znal združiti pri-prost mehanizem s psihološkim momen- fatfi Te&a tt(j$a' EranTtI, cffuK' sače bo zmeraj manj takiU, Id bi hoteli narodnostno kai delati. Vsa ta društva namreč zamenjavajo narodnost z državo, državo z vlado, vlado pa s posameznimi osebami, ki se iim ne marajo zameriti. Zato molče, čeprav grp za veliko in sveto fiarodno stvar. Tako se je zgodilo, da »ranijo K. samo socialisti. Tudi mi se za g. Kolerja ne bi brisali. Nismo zato tu, da pomagamo posameznikom, ki jih je kolo kapitalističnega stroja zmečkalo, temveč zato. da zbira-®o in poučujemo, kako se je treba z organizacijo branili tega kapitalističnega stroja. Toda — pri gledališki zadevi ne CTe samo za Kolerja, temveč za smrad, ki ga je treba odstraniti. In odstranili ga bomo, pa čeprav bi imeli res razširiti ga po »Slovenskem Narodu« — od Triglava do Soluna. Ker vidimo, da uradi na Slovenskem niso zmožni izčistiti to pro^ simo .socialistični poslanski klub. da sprali to zadevo pred skupščina To je tem potrebnejše, ker se nasilje napram e. Ko-kriu nadaljuje in stopnjuje. Slavna gosposka se je letos vse* stransko poslužiia naše proslave Prvega majnika. Bolniška blagajna ju tudi še dru-® **vQd*. so sklicali za 1. maj seie m sestanke, da bi socialisti ne mogli sodelovati Pii svoji slavi. Tudi policija je razumela ta trik io mislila: Prvega maja bo-*> imeli socialisti polne roke dela, torej ta dan lahko — izženemo Koler ja, ta dan *ra ne bo mogel nihče braniti. Pa so mu nosiali policista z naročilom, naš gre ta* koj ž njim na vlak in čez mejo. Seveda so se urezali. G. Koler bo dobil pošten dekret kier bo povedano malo več. nego ta da »se bo nastopilo proti njemu po zakonu«. Iz teg.a stavka puliti nele avstrija-kantska nemščina, temveč tudi balkanizem ... Upamo pa, da se potom javnosti s Časom tega vendar otresemo, čeprav — nam nagaja tudi telefon. Slavne urade prosimo, naj sporoče vsaj javnemu mnenju, če ne marajo nam. zakaj hočejo Kolerja izgnati. Današnji iSlovenec« ima notico, ki izgleda uradno, čeprav še nismo slišali, da bd bil »Slovenec* uradno glasilo policij, ravnateljstva, Ro tei notici je izgnanih iz naše države 14 oseb, med njimi g. Koler in nje-Rova žena. Pri vseh ie pripisano, zakaj, Pri Kolerjevih zakoncih pa nič, še to ne-^st3^ržaALlnevarna5,------------------------ ’ PreislcovaTni Komisar je Izjavil, cTa bo Kolerju pomagal do pravice. Prosimo tudi njega, da prekine sxoi trdovratni molk, če ne, se ne bomo zadovoljili z izjavo. da ni organiziran, ampak bomo izrazili svoi sum. da hoče pomagati krivcem pri odstranjevanju ene izmed glavnih prič. Tudi g. M. Hubada opozarjamo, da prevzema s svojim molkom večjo odgovornost, nego io je prevzel z nastopom službe. Javnost ie čitala naše odprto pismo in si na ta molk misli svoje. Tudi ni prav, da pušča g. Kolerja tako na cedilu, čeprav je izjavil, da bo gledal to krivico popraviti. Kakšne zapreke so se mu nastavile na not? Javnost ni samo radovedna, ampak ima pravico izvedeti vse to! j Politične vesti. + »Arbeiter Zeitung« in naše nad vse patriotlčno ministrstvo za notranje zadeve. Sodrug Golouh je radi sramotne prepovedi ministrstva za notranje zadeve glede razpečavanja glavnega glasila avstrijskih sodrugov 8, t m. naslovil parlamentu sledečo interpelacijo: Ministrstvo za notranje stvari ie lani prepovedalo razpečavanje nekaterih inor zemsirih listov v naši državi. Poleg osta-lih ie prepovedalo tudi glasilo nemško-avstrijske socialno-demokratične stranke »Arbeiter Zeitung«. Ta prepoved se mi zdi še posebno neumestna in neopravičena. »Arbeiter Zeitung« je resen in upliven list; socialistična načela, ki jih širi in zagovarja, so obenem načela socialističnih listov, ki izhajajo nemoteno v naši državi. Vesti in članki o razmerah v naši državi, ki so doslej izšli v tem listu, niso bili nikoli nacionalistično sovražne vsebine, marveč so bili pisani vedno v duhu socialistične kritike in socialističnega oosmatranja političnih m socialnih pojavov. — Vprašam torej gospoda ministra, zakaj je bila »Arbeiter Zeitung« prepovedana ter če ie pripravljen ukiniti to prepoved. — Prosim za pismen odgovor ter da se smatra vprašanje za nujna Radovedni smo sedaj, če se bo vlada na to interpelacijo kaj zganila in če bo napravila konec enemu, izmed neštetih sramotnih dejani svojega delovanja. Zelo smo radovedni.. kerjfetjjjudje^ki so »Ar- tom, kar ne zna niti Edison — namreč: ta električen gumb tukaj, § prečudno in meni nerazumljivo navado šo^meštrov, ki ne jedo in ne pijo v pričujočnosti šolske mladine. Na samem si uteši šolmešter glad in žeja Čim bodo torej pristopili vzgojitelji mladine k studencu, bo pritisnil moj službojoči famulus, specialno inštruirali za ta posel, na gumb in tekla bo kristalno čista oživljajoča voda, sicer pa bo curljala pristna kristalnočista rakija v uteho otrok. Noben šolmešter pa ne bo rešil zagonetke, da otroci odhajajo pijani, a šolmeštri sami ostajajo trezni.« Zlobno se je priajtelj nasmejal po teh besedah. »Ali misliš, da bo pravični Bog poslal otroke v to avtonomno peklensko vas?« vprašam zdaj. »To je principielno vprašanje, katero so nekateri svečeniki vseh ver — filistri — že rešili za našo avtonomne Prevalje v neugodnem smislu. »Mene samega to na ne skrbi,« je dostavil moj »moralist« ravnodušna »imam namreč nekai dobrih prijateljev tam gori, Id bodo preskrbeli, da pride vsaj nekaj mladine semkai. ter bodo zastopane vse starostne skupine. Ob majčkeno naslado torej ne bom prišel.« »A taka« pristavim malodušuo, »za tako delo pa je treba dokaj prisotnosti duha in mnogo krepke volje!« »To pa to, ampak kaj hočem!? Danes ie pač politična konštalacija taka. da se morajo vsa sredstva uporabiti k dosegi naše zmage.« »Kaj Da bo oblast relda?« Odgovora nisem dobil, pač pa se mi je dozdelo. da ie popolnoma flegmatično pokazal s palcem desne roke preko rame, direkcion volilna Skrinja. Precej poparjen radi nesrečne politične konstatacije, ki ie kriva, da se bo zalival nežni cvet z ognjeno vodo peklenskega studenca, jo mahneva skupno k nekemu napol dograjenemu poslopju blizu vhodnih vrat. »Kai pa tukaj?« »To bo konzum in sicer sem ga radi boljšega prometa postavil sem k vhodu, da lahko tudi drugi nakupujejo tukai svoje potrebščine, ne da bi nas nadlegovali v našem teritoriju. Priznati moram, da me ie vse to delo navdajalo s tiho radostjo. Premoženje bo raslo. Mislil sem. če že kmetje spravljajo na kupe, zakaj bi še jaz denarja ne?« 7*1 Feifer ZeTfung« pfepiivectali, fnfajo 'dru-t gače polna usta najsijajnejših »tiskovnih svobod«, s katerimi osrečujejo naivne državljane, ki jih z volitvami vzdržujejo na krmilu. -t Impertinenca. Zadnje »Jutro« je poročalo, da je ministrstvo financ na zahtevo demokraških poslancev naročilo, da mora biti uredba o povišanju mezd in draginjskih doklad za železniške delavce izdelana do prihodnje seje finančnega odbora. Zelo dobro je, če se bo v tem škandaloznem vprašanju enkrat napravil red. da pa liberalno časopisje pripisuje kako zaslugo v tej zadevi svaiim predstavnikom, ki so doslei imeli za bedo železničarskega proletariata gluha ušesa in so io celo z vzdrževanjem sedanjega režima še poslabšali, je impertinenca, lci nam postane pa koj jasna, kakorhitro si pred-očimo, da ima buržoazna gospoda ogromen želodec za podobno prebavo. Dober tek, gospodje! Za mirno spanje pa bodo poskrbeli tisti, ki ste doslej zanje imeli le posmeh in grožnje! + Zadeva Ristič-Hrihar pred ministrskim svetom. Proti Atanaziju Rističu ie nastopilo državno pravdništvo. Kakor, je znano, je Atauazij Ristič kot bivši upravnik Windischgratzovega veleposestva v vseh slovenskih časopisih objavil proti pokrajinskemu namestniku Hribarju težke obdolžitve. Zadeva ie prišla že v. narodno skupščina in sicer je poročal o njej minister Pucelj. Kako bodo zadevo rešili, še ni znana ker se razprava še nadaljuje. + Nov papeški ranicij v Belgradn. Sveta stolica je imenovala pri belgrajski vladi novega papeškega nuncija, msgr„ Pellegrinija, ki je bil dosedaj nuncij r, Varšavi, Imenovanju novega papeškega’ nuncija pripisujejo velik pomen, češ. da bo veliko delal za zbližanje katoliške io pravoslavne cerkve. + Bivši avstrijski vojni obvezniki in invalidi avstrijske republike. Dne 16. in 17. aprila t. L se je vršil na Dunaju kongres bivših avstrijskih vojnih obveznikov in invalidov avstrijske republike. Kongresa so se udeležili invalidski «>-T^-y^znikov »Lahko nastopi pa tudi kriza, pa bo deficit« »Ne verjamem, kajti pred kratkim sem listal v knjigi, ki bi bila vredna sv. Ignacija Loyola epigram: Dominus vobiskum Dobro nese nam konzum pa sem si mislil, če dobro nese. zakaj bi Da ne realiziral te zlate besede. Koj sem se lotil dela in, kakor vidiš, s stavbo rastejo moji upi v boljšo, zlato dobo.« »No za danes bo zadosti!« pripomni končno prijatelj, »glej, moj čas je sila odmerjen. ker se z vsakim delom porajajo V mojih možganih novi, da ne rečem že-' njalni načrti, ki zahtevajo takojšne izvedbe. « »Dovoli, katere načrte še imaš v tvoji glavi za presrečne Prevaličane?« »No, malce vpogleda ti dam. S koncem teh naprav prjde tiskarna, pridejo oštarije — a zadosti za danes. Na delo moram.« Stisneva si roke in: »V kratkem na svidenje!« se razideva. Zenij je šel na delo, jaz pa zopet na^ zaj, odkoder sem prišeL era sveta, katere voditelj in tajnik je znani francoski pisatelj Barbusse. O detajlih internacionale iti njenega delokroga bomo še poročali. -f Veličastno praznovanje Prvega maja v Berlinu. Čeprav je močno deževalo, so praznovali berlinski socialisti Prvi maj kar najbolj veličastno. Pri manifestacijah je sodelovalo okoli 200.000 ljudi. Proslavo so začeli z overturo »1812« od ruskega koniDonista Čajkovskega in s petjem združenih delavskih nevskih društev. Na več kakor 30tih mestih so nastopili govorniki, ki so povdar-jali pomen Prvega maja in obenem pozivali delavce na skupni nastop proti kapitalističnemu razredu. -I- Krvav Prvi mai v Parizu. Pariški socialisti so praznovali Prvi maj izven mesta. Protestirali so najbolj proti vladi in proti vojnam, kakor tudi proti vsem nadlogam, s katerimi obsipavajo kapitalistični magnati delavski razred. Ko so hoteli korakati v Pariz z razvitimi rdečimi zastavami, je intervenirala policija. Prišlo je do spopadov, v katerih je bilo ranjenih več delavcev in policistov. -j- Pomembno praznovanje Prvega maja v Moskvi. Nad vse svečano so praznovali Prvi maj v Moskvi. Sovjetski voditelj Trocki j je imel daljši govor, v katerem je govoril o mednarodnem gosDodar-skem in političnem stanju. Spomnil se je tudi genovske konference, o kateri se je izrekel precej sarkastično, nakar se ie obrnil v ekstazi na rdečo armado, ki je defllirala mimo odra, na katerem je govoril. Sovjetski voditelj Trocki j je povdar-ial, da bo moralo priti do enotne delavske fronte v najkrajšem času. -f Zračni promet med Berlinom in Moskvo. V Moskvo je že prispel prvi aeropian, ki ga je poklonila Nemčija sovjetski Rusiji. Prometno službo med Rusijo in Nemčijo bo oskrbovalo vsega skupaj okoli 10 letal. Prometna služba naj bi še bolj okrepila politične stike med obema državama in preskrbovala Berlin kakor tudi Moskvo z najnovejšimi daljšimi poročili — gospodarskega in političnega značaja. + Kapitalistični mogotci mgd seboi. Na prošnjo bivše cesarice Zite, se je obrnil španski kralj Alfonz na predsednika francoske republike ter na angleškega in italijanskega kralja, naj bi poslaniška konferenca rešila finančna vprašnja habsburške rodbine. Poslaniška konferenca bo sedai sestavila seznam vseh bivših posestev Habsburžanov, iz katerih naj bi dobivala habsburška rodbina, stalno letno rento. Jugoslovanska vlada se je sicer že protivila tej nakani, toda velika antanta je mnenja, da njen sklep ne bo smel priti v poštev. Ker smo .se vedno pokoravali ukazom velike antante, so v belgrajskih parlamentarnih krogih zelo radovedni, kaj bo ukrenila jugoslovanska vlada, če bo vztrajala velika antanta pri svojem mne-niu. + Genovska konferenca. Iz Genove poročajo, da bodo evropske države priznale sovjetsko Rusijo. Sklenile bodo tudi mirovno pogodbo, ki bo obvezna za vse države, ki se udeležujejo genovske konference. Dnevne vesti. Mudliivo uradovanje naših oblasti v luči interpelacije, katero je podal sodrug Golouh 28. pr. m. na ministra za socialno politiko: Gospod minister! Leta 1919. se je vršila v Washingtonu delavska konferenca. na katero ie naša vlada poslala kot delavska delegata tudi dr. Ljudevita Periča in Franca Svetka. Potnine in dnevnine se pa omenjenima do danes še niso izplačale, vzlic ponovnim urgencam, ki sta iih imenovana poslala na ministrstvo. Dotični akt se nahaja še vedno v oddelku za računovodstvo in izgleda, da se ni še nič ukrenilo v svrho izplačania določenevsote, za katero sta se morala tedaj oba delegata zadolžiti, ker se sicer ne bi mogla pravočasno udeležiti konference. — Vorašam gospoda ministra, zakaj se ni še doslej izplačala omenjena vsota ter če ie pripravljen odrediti, da se io takoj izplača. — Prosim za pismen odgovor ter da se smatra vprašanje za nujno. Davek na poslovni promet. Davčna oblast nas ie počastila s sledečo notico: Iz okolnosti, da se zakon o tem davku po davčnih oblastih v celoti še ne izvaja, sklepajo nekateri davkoplačevalci, da se sploh ne izvaja. Po informacijah finančne delegacije pa gre le za zakasnitev iz tehničnih razlogov. Pričakovati je, da bo po-nolna izvršitev sledila še tekom tega meseca. Da se davkoplačevalci, posebno oni, ki so po omenjenem zakonu zavezani o prometu voditi knjigo, izognejo kazenskim posledicam, se opozarjajo, naj v okvirju zakona zadoste svoji dolžnosti. Nov bančni škandal v Zagrebu. V »Hrvatski Vseobči Kreditni Banki« je odredilo državno pravdništvo preiskavo, ker so mu že dalj časa prihajale ovadbe o nedopustnih mahinacijah, ki si jih je dovoljeval ravnatelj Josip Koštial - Živa-novič. Preiskava je imela uspeh, zakaj že prve dni so ugotovili 13 milijonov kron primanjkljaja. Oškodovani pa niso le del- j ničarji, temveč tudi država, ki trpi rav- ! notako več milijonov kron škode zaradi nedopustnih mahinacij. ! Ruska zbirka. Za gladujoče v Rusiji so darovali: s. Ivan Miklič 25 Din, s. Rakovčeva 25 Din, s. Ivan Svetlin 10 Din na veselici v Strnišču nabrano 262 Din 50 p. Dosedaj nabrano skupaj 4992 Din 10 p. Za gladujoče v Rusiji, Sodrugi v Spodnji Polskavi pri Pragerskem so ob priliki mgiske manifestacije nabrali 207 K za gladujočo Rusijo. Darovalcem se zahvaljujemo v imenu stradajočega ruskega proletariata. Pri vseh podružnicah »Drž. Borze dela« v Ljubljani. Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 16. do 22. aprila 1922 dela 287 moških in 216 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 311 moških in 223 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 273. — Dela iščejo: stavbni in strojni ključavničarji, sedlarji, krojači, šivilje, peki, mlinarji, natakarji, natakarice, mesarji, kovači, dninarji, dninarice, viničarske družine, pisarniške, moči, vzgojtelji-ee, vaienci. vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, tesarji, zidarji, mizarji, sodarji, čevljarji, viničarji, ključavničarji, steklarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, kleparji, lončarji, vajenci, vajenke itd. _ _ Ljsibliana. Sad neumornega dela stanovanjske komisije. Matija Krasnik na Slovenski cesti štev. 278 ima že od 23. marca 1922 eno stanovanje (sobo in kuhinjo) popolnoma prazno. Njegov svak, Blaž Krem-puš, je pri stanovanjski komisiji pogosto prosil za to neizrabljeno stanovanje — brez uspeha. Na uradu gotovo čakajo priložnosti, da jim bo kdo zanj ponudil visoko napitnino. Hišni gospodar je delavec v pivovarni »Union« in ravno zato »so- cialno«; navdahnjena stanovanjslča Komisija ne mara upoštevati delavskega stanovanja enakopravno z buržujskim. Stanovanjska komisija si pač misli: ker je revež, naj plačuje davek tudi od stanovanja, ki mu ne obrestuje. S tem bomo najlažje odpravili bedo proletarskih stanovanj mi pa se otresli nadležnih »mrče-sov«. Zastonj tepeš medveda po debeli koži. Popolnoma opravičeno rabimo ta izrek zoper debelokožce, ki sede v uradih raznih oblasti, ker res nočejo upoštevati opravičenih prošenj siromašnega sloja. Stanovanjska afera invalida Meznariča v Ljubljani, še vedno spi. Meznarič, je v samoobrani zalučal tej gospodi resnici v obraz. Toda gospoda ni reagirala, stanovanja mu pa tudi ni nakazala. In kaj bo sedaj? Po domače rečeno, v pričo zakonov in oblasti, mora bolna in revna družina poginiti! Kaj je ukrenil g. minister Hribar zoper ta škandal? Nič! Kaj misli ukreniti, je nam in Mežnaričevi družiniostal odgovora dolžan! O tej stvari bomo še na drugem mestu govorili, zob za zob! Zdravstveno stanje v Ljubljani. V tedenski dobi od 23. do 29. aprila je bilo 20 novorojenih in 27 mrtvih. Vzroki smrti so: Življenska slabost 2, jetika 8, pljučnica 1, Škrlatica 1, zastrupljenje rane 1, druge nalezljive bolezni 2, srčna hiba 1, rak 2, drugi naravni vzroki 8. slučajne smrtne poškodbe 1. Zveza šoferjev vabi na redni mesečni sestanek, ki se bo vršil 8. maja v gostilni Kodela, Rkpska cesta štev. 11. ob 20. Pridite vsi, važno! — Odbor. Praznik sv. Florjan praznuje prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani v nedeljo, 7. maja 1922 po sledečem redu: Ob pol 9. doDoldne zbirališče pred »Mestnim domom«: ob 9. maša v cerkvi sv. Florjana; na.to obhod po mestu. Ob 3. popoldne gasilska vaja pred trnovsko cerkvijo. Načrt vaje: V trnovskem župnišču je izbruhnil požar, ki je dosegel že tudi cerkev in hiše. največia nevarnost ie za Dolenčevo hišo. kjer stanuje polno strank. Pri vaii sodeluje novo-osnovana mestna sanitetna kolena pod vodstvom mestnega zdravnika. Ob 5. prijateljski sestanek ljubljanskih gasilcev v veliki dvoiani »Mestnega doma« ter promenadni koncert na Krekovem trgji pred »Mestnim domom«. V slučaju skrajno slabega vremena vaja odpade. Vabimo ljubljansko občinstvo k tej proslavi. ■— Odbor. Proslava Prvega maja v Mariboru le potekla kakor skoro vse proslave v Sloveniji zelo veličastno. Zjutraj ob 5. ie priredila pekovska godba budnico. Ob 10. dopoldne se je nato vršil na trgu Tabor shod, ki se ga je udeležilo več tisoč so-drugov. Nastopilo je več govornikov, ki so obrazložili pomen Prvega maja in obenem žigosali napade kapitalistične internacionale na delavski razred. Še boli svečano ie potekla popoldanska manifestacija. ki se je zaključila z odhodom v ljudski vrt, kjer ie bila liudska veselica. Socializem. Šesto javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O socializmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 20 minut. — Petek, 5. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec natoozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 5 Din, v II. do VI, vrsti po 2 Din, v VII.—X. vrsti po 1 Din. Stojišče 50 par. Invalidski dom v Celiu in praznovanje 1. raainika. Na dan 1. majnika se je Dredrznil bivši upravitelj celjskega invalidskega doma, invalidom dobro znani Reš — prepovedati invalidom izhod, ker je bilo strah, da bi invalidi ne pogrun-tali, pri izvajanjih socialističnih govornikov, da vlada pri nas korupcija! Oje, oje! Socialistično prepričanje ne boste odvzeli vojnim žrtvam, ker se vsi zavedajo, da je buržoazija in kapitalizem kriv njihovi nesreči! Kar naprei demagogi, — v korist delavskega sloja! Vojne žrtve bodo Pii danem času z vami temeljito obračunale. Centralizem in bolniško zavarovanje. Vlada ie odločila, da se mora 1. junija priključiti bolniška blagajna tobačnega delavstva okrajni bolniški blagajni v Ljubljani. Klerikalcem to ni všeč, zato kriče proti centralizmu in groze z viharjem. Bolniško zavarovanje mora biti enotno. Nikdar ne bomo trpeli, da bi se kdo iz nezadovoljnosti postavljal proti enotnosti, ker upa, da bo v ožjem krogu sam gospodarit, kakor bo njemu všeč. Nihče ne bo gospodaril sam, vsem gospodom bomo Postrigli peruti. O Prevratu in pri splošnem neredu, Posebno pri pomanjkanju trdnih organizacij, takrat je bilo mogoče, da so si posamezni gospodje uredili svoje urade kakor otroci svoje gledališče z lutkami. »Potegnem za vrvico, pa se vse giblje. Pritisnem na knof, pa odmeva po vsem Pašaliku!« Pri neredu so gospodje res vsemogočni, posebno še, če imajo kaj policijskega talenta. Toda posledica vsakega nereda je beda. Beda odpira oči. Odprte oči vidijo in spoznajo, da je treba nered odstraniti in da so zato potrebne organizacije. Organizacije bodo poskrbele z lahkoto, da se bo uradovalo po enotnih zakonih in predpisih, ne pa po gosposkih muhah. Volitve bodo. Volitve ne samo v bolniško blagajno, temveč tudi v druge zastope ter tudi v narodno skupščino. Volitve bodo odpihale gospode tu in tam, pa naj si bodo centralisti ali avtonomisti. Vladali bodo tisti, ki bodo za — samoupravo ljudstva. Proslava Prvega maja v Rogaški Slatini. Delavstvo državnega zdravilišča ie nadvse dostojno praznovalo svoj delavski praznik 1. maj. Kmečko delavstvo se ni moglo udeležiti manifestacije vsled Doliskega opravka, ker je ravno bil krasen dan. Interesanten ie bil shod. ki se je vršil pred poslopjem gledališča v parku. Shoda sta se udeležila tudi ostala gospoda. ki ne spada v kmečko delavski razred. Sodrug Meznarič je imel priliko, seznanili to gospodo s socialističnim programom. z bodočim delom kmečko-delav-skega sloja. Govornik je posvetil pozornost Wranglovi armadi, zlasti pa gosp. generalom in konzulom, ki žive na račun izmozganega delavskega sloja v Rogaški Slatini. Priznanje ruske sovjetske republike, zlasti ohnova gospodarskih in političnih razmer v Jugoslaviji in v ostalih državah, ni bila gospodi všeč, z njihovega obraza je sijalo nezadovoljstvo. Delav-stvo pa je živahno pritrjevalo socialističnemu govorniku. Zdravilišče v Rogaški Slatini ima, kakor znano, novega ravnatelja dr. Stera. Kako bo zdravilišče uspevalo pod njegovim vodstvom, bomo videli šele po njegovem delu. Par ravnateljev je prišlo in izginilo in zato tudi zdravilišče ni moglo kvišlai. Na prvi pogled fe videti, da ima novi ravnatelj voljo, storiti nekaj stvarnega za zdravilišče. Proti delavstvu nikakor še ni nastopil z onim studom kakor nekateri prejšnji ravnatelji Da je zaposlen. mu ne odrekamo, vsekakor pa mora biti dovzeten tudi za stvari, ki se gode okoli njega, in se, če sliši od raznih ljudi kake pritožbe, o stvari tudi sam prepričati. Gospod ravnatelj je jurist in kot tak mora pravično soditi vsakogar, najsi bo A. ali B„ ne oziraje se na levo ali na desno, pa naj bo tudi sam hišnik Slane. Imenovani ie premožen posestnik, lastnik vile. raznih drugih stanovanj in velikega vinograda. Zemlje ima dovolj. Lansko leto je kupil od g. Ogrizka tudi konje in druga živino. Govoriio,. da je dal svok) vilo v najem za letno 20—40.000 K. Vkljub temu hišnik ni zadovoljen in vedno tarna in prosi g. ravnatelja, da mu odkaže v najem zdraviliške njive in travnike. Sedaj, ko je bila pritisnila dolga zima ie ta hišnik prodal držaynemu zdravilišču za približno^ 72.000 K sena. Tudi to je Dremalo. Najbrže g. ravnatelj ne ve. da cela njegova družina služi v zdravilišču. Slane kot hišnik, njegova žena oskrbuje najlepše sobe, ena hčerka je v pisarni, druga je tudi pri blagajni. — Gosnod ravnatelj! Ali ni v občini bolj potrebnih ljudi, kot so ti-le? Prepričani smo. da jih je! Ako ima ta človek posestvo, vilo in druga stanovanja, zakaj mu daje zdravilišče še več na razpolago? Ali ne bi bilo za zdravilišče v vseli ozirih boli gospodarsko, če bi šel Slane pod svojo streho? Ali ni tu ne-šMo ubogih in lačnih delavcev, ki so zemlje boli potrebni kot Slane? Glas delavstva. Zabukovca. V 92. številki »Novega ! Časa« me napada ovaduški Jakec. Sicer ! bi bil na njegov članek lahko odgovoril, I predno je izšel, ker je naš Jakec 2e po-! prej imel v jami zborovanje in pri tej pri-| ložnosti poslušalcem tudi svoj članek ■ prečita!. Zaradi tega zborovanja bi ga j lahko ovadili pri g. obratovodju, kakor i dela to on, če sliši v jami, koga razgo- I varjati se o stvarih, ki niso v njegovo ! korist: toda tudi s tem mu prizanesem, čeprav si je pošteno zaslužil, da mu vrnem. Ne maram biti ovaduh, kakor je on, kar pa se tiče plačilnega sistema ti povem, da je ta krivičen, da ga kritizira gotovo polovica delavstva potem pa vsi brezposelni rudarji, ker se radi plačilnega sistema sprejemajo v delo samo samci. Največ na tej kritiki kriv pa je Jakec, prvič, ker izziva v časopisju, drugič ker nabavlja svojim otrokom luksurjozne stvari, kakor očala in ženske klobuke. V Zabukovci pa je navada za delavsko ženstvo le robec. Delavci z malo družino svojim ženam niti robcev ne morejo kupovati, ti pa nabavljaš svoji sedmorici otrok ženske klobuke in očala, a to morajo gledati in vzdrževati oni delavci, ki so svoje otroke vzgojili brez doklad! S tem kar sl, Jakec, v članku omenil radi občinske seje in župana, si se pa javno izdal, da ti še dokaj manjka v glavi predno postaneš res koristen občinski svetovalec, ker niti ne veš, da ima župan pravico na otvoritveni govor in da je bil ta govor pravilen k proračunu. Kar se pa tiče drugih izzivanj, nas tudi ne vznemirjajo. Spomnili smo se samo na ono noč, ko je strela udarila v posteljo župnikove kuharice, pa je ni našla!??? Bratec Ernst, delavski zaupnik. V Brežicah se je vršil dne 23. aprila 1922 ob 10. predpoldne in v Globokem ob 15. uri popoldne dobro obiskan shod. Na shodih sta poročala nar. poslanec sodrug Kisov at o notranjem in zunanjem političnem položaju in agrarni reformi in sodrug Umek Martin o delavski solidarnosti in o postopanju proletariata, da bo dosegel zaželjeni cilj. Predvsem je pa zanimivo, da se je začelo kmetsko-delovno ljudstvo zanimati v tako obilni meri za agrarno reformo, tako da ne bodo mogli več samostojni podrepniki tajiti, da ni siromakov. kateri bi zemljo potrebovali. — Na shodu v Globokem je bila sprejeta tudi sledeča resolucija: »Ljudstvo, na tem shodu zbrano, soglasno protestira proti enostranskemu postopanju občinskega predstojnika pri sestavljanju volilnih imenikov za volitev občinskih agrarnih odborov. Zahtevamo, da vzame naš govornik, narodni poslanec sodrug Kisovar, to zadevo na znanje in sooroči agrarni direkciji v Ljubljani, da se volilni imeniki revidirajo, predno se bodo izvršile volitve v agrarne odbore občine Glokoko.« Volitve so bile odložene in bodo pozneje. Marenberg. Neverjetna so dejstva, ki se dogajajo pri nas. N^jirestano kričijo po svetu, kako škandalozno so plačani in kako slabo žive kaplani. Tu se kaplanu, ki je vedno v gostilni, noč in dan pijan, ki je povzročitelj vseh mogočih škandalov, »junak« spolne narave itd., ne pozna kaj podobnega. Ob gotovih prilikah surovo razgraja in zmerja ljudi s socijem, boljševiki itd. Mi temu kaplanu prav mirno povemo, da če že uganja lopovščine:' naj pusti vsaj druge ljudi pri miru. Zelo žalostno na ie, da dušni pastir predstavlja pri nas le predmet do'skrajnosti propale nravnosti. ' ODPRTO PISMO gospodu dr. Karlu Trillerju v Ljubljani. Iz Vaše objave v »Slov. Narodu« doznavam, s kako vnemo zastopate interes knezov VVindischgratz, notabene bogatih in lojalnih naših »podanikov«! Nehote se mi vzbujajo spomini, gospodi-ne doktore, zakaj niste branili med vojno s toliko energijo mene v moji »vele-izdajniški« zadevi?! Prevzeli ste v moji aferi v maju 1915. pravno zastopstvo, še tri tedne pred glavno obravnavo ste mi pisali v Judenburg pismo, da pridete zagotovo v Gradec k obravnavi, toda tik pred obravnava ste mi odpovedali zastopništvo! Ali naj vam Dovem, kako sem prespal ono noč pred obravnavo, kako moin žena in moji trije otroci?! Ker mi ni bilo možno v zadnjem hipu dobiti drugega zagovornika, zastopal me je 27. oktobra 1915. pred vojnim sodiščem v Gradcu ex offo zagovornik nemški nacionalec dr. W. Kako ste li mogli pustiti mene. nekdanjega somišljenika demokratske stranke tako na cedilu?! Seveda, življenje ubogega slovenskega učitelja vam pač g. doktor, ni bilo toliko pri srcu, kakor udobnost bogatega nemškega »firšta«. Ljubljana. I. maja 1922. Fran Mlakar, mestn. učit. Pismo prijatelja iz Amerike. Frommland, Mimi., 22. marca 1922. Dragi prijatelj! Tvoje pismo sem prejel 19. januarja. Nimam Ti kaj posebnega pisati, vsled tega sem toliko časa odlašal. Tu je tudi slabo, ne delamo nič. Kdaj se delo kaj začne, tudi ne vemo. Brezdejje ie naivečji »blagoslov« vojne. Neverjetno ie vse to, toda resnično. Tu v Skrierilci ljudje umirajo gladu.' To pismo lahko pokažeš vsakemu, da ti bodo verjeli, če jim boš pripovedoval o lakoti. Amerika je najbogatejša dežela na svetu in obenem natvečji madež na civilizaciji. Tu kurijo farmerji s koruzo, ker nimajo denarja, da bi si kupili premog. Opice, psi, mačke, hodijo v svilenih kostumih, kanarčki, papige in druge živalice se guncajo v srebrnih, pozlačenih kletkah. Delavec in njegova družina pa strada, je strgana in bosa! Kje je tisti prekleti pravični bog danes, da ne udari, oziroma da sploh dopušča, da mala peščica zločincev f in degenerirancem gospodari nad pridnim ljudstvom?! Duhovni vseh sekt služijo tem zločincem in farbajo ljudstvo .s posmrtnim življenjem, kar lumpje sami tre verujejo! Kadar se ljudstvo zave, gorje jim! Maščevanje bo tako. kakršnega si bodo mogotci sami pripravili! Ruski tirani so mogli vsaj kam bežati, ali v bližnji prihodnjosti se bo lahko zgodilo«, da ne bo mogoče več kam bežati! Ameriško ljudstvo je menda zalopa-no, da nikjer taka V Ameriki si volimo vlado od vaškega policaja do prezidenta. W3son je bil slamnata figura velekapitala in tudi nekak tiranček, sedaj je pozabljen. Sedanji prezidept Harding je še manj kot slamnata figura, sploh je sramota., da se tako ničlo postavi na tako odgovorno mesta On je »black hors« ali črni konjiček. To vlogo je igral pri volitvah, zadnje par dni pred volitvami je prišlo njegovo ime na kandidatno listo, preje pa rti noben hudič vedel o njem. Lep primer, kako zabito ljudstvo kontrolira velekapital pri volitvah in kako je lahko izvoljen črni konjiček. Harding je ena najbolj ponižnih kreatur. na predsedniškem stolu, kar jih je še kdaj bHo v Ameriki. BolSeviška ruska vlada je od spodaj navzgor, ameriška je pa od zgoraj navzdol. Toda čas je potrpežljiv in ga je tudi vedno dovoli čas ie tudi tisti Jc{ bo pomedel z vso korupcijo naše-ga planeta. — Tvoj prijatelj L. Gospodarstvo. =;■ Denarni trg. (Zagreb, 2. maja.) V Ziirichn je naša valuta od 25. do 30. aprila silno nagic padala, tako, da je prišla z 2.07% že na 1.671/®. Prvega maja se je zopet nekoliko dvignila, in sicer na 1.85. Danes je ostala še na isti višini. — Ameriški dolar 64 Din, 100 neanško-av sirijskih kron 0.95 Din, čeboslovaška krona 1.26 Din, angleški funt 220 Din, 100 nemških mark 25 Dni, italijanska lira 3dJ8 D,in. = Žitni trg. (Zagreb. 1. maja.) Kilogram pšenice 4—4-20 Din, kg rii 3.15 do 3.25 Din, kg koruze do 3.25 Din. kg ječmena 3.12—3.25 Din, leg ovsa 235—3.12 Din, kg moke (štev. 0) 5.88—6.12 Din. Kulturni vestnik. f VI. Bnkovac. Smrt velikega in priljubljenega umetnika, ki ie prvi raznesel glas naše umetnosti po svetu, je prišla nepričakovano, Kakor v mpogih slučajih, se občinstvo tudi v tem šele sedaj — ko so se vrata življenja za vedno za njim zaprla — zanima za njegovo dplo. Izmed mnogobrojnih del, ki jih ie ustvaril neutrudljivi mojster, prinaša lepo serijo ravnokar izišia V. številka »UmjetnostU, ki io izdaja Kolegij jugoslovenskih grafikov. Ta številka se odlikuie po zelo zanimivi in raznovrstni vsebini. Omenjamo predvsem razpravo o starejši češki grafiki, ki je bogato ilustrirana. Kdor kupi to številko, podpira obenem stremljenja naših grafikov, katera so najidealnejše narave. Repertoar slov. narodnega gledališča. Drama: četrtek, 4. maja »Hamlet«, (zadnjič v sezoni). Izven. Petek, 5. maja »Namišljeni bolnik«. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob treh. Izven. Sobota, 6. maja »Marija Stuart«. G. Nedelja. 7. maja »Otok in struga«. Izven. ‘ Poodseljek. 8. maja »Marija Stuarti*. Aboti. A. Torek, 9. maja zaprta Operah Četrtek. 4. maja »Linza«. E. Petek, 5. maja zaprta Sobota, 6. maja »Lakmč«. brvem. Nedelja, 7. maja »Boris Godunov«. Gostovanje g. Josipa Križaja iz Zagreba. Izven. Pondeljek, 8. maja zaprta Torek, 9. maja »Faust«. Gostovanje g. Josipa Križaja iz Zagreba. Izven. POGOVOR, Navzoči: »Gospod« župnik v pok., več pobožnih kmetov, trije meščani (mešanih nazorov), svobodomislec. Pogovor se vrši v gostilni pri »Liter po 60 kron«. Kmet; Ampak to vam povem, goscu. župnik — res čuden slučaj. Župnik: Da, da čudne so božje na-redbe. Drugi kmet: Kaj? Kaj se ie zgodilo? Kmet: No, ali ne veš, kaj se ie dogodilo temu nepridipravu Cenetu? Več kmetov: Na kaj sc je zgodila povej, ali se je ponesrečil? Kmet: Hm! To ni več navadna nesreča^ čisto na lepem, ravnem je padel in * zlomil si roko — zdravnik pa pravi, da ! oe bo več z njo delal. Več kmetov: Oooo jeeee... čisto gotovo: kazen božja ga je enkrat zadela. Saj ni bil že več kot eno leto v cerkvi in kadar govori o veri, se samo norčuje. Kaj pravite, gospod župnik? Župnik: Da, da, čudne so božie na- i redbe. Zaslužil ie pa — zaslužil, bo se že naučil! Očividnp je mladega brezverca angel varuh popolnoma zapustil Meščan (nekoliko boječ): Ampak — gospod župnik, to se pač vsakemu lahko zgodi. Vri kmetje: Kaj? Toda vi ne verujete, da je to kazen božja? Pa vi mestni ljudje verujete Itak samo to. da je cent mesa velik kos. Svobodomislec: (Postane pazljiv in z zanimanjem zasleduje pogovor). Drugi meščan: človek že sam ne ve, ali je to zares kazen božja ali kaj drugega. Vsak dan berem novice v »Jutru«, pa najdem vedno polno takih stvari. Tretti meščan: Jaz tudi berem vsak dan »Slovenca« hi vsak dan najdem notri: Nekoga pes ugrizne, nekoga udari konj, nekdo pade z lestve itd. Župnik: Gospodje, ne dvomite. Bog je pravičen, brez njegove volje še las z g|ave ne oade. Svobodomislec: (Prisede bližje, sicer je pa tih). Neki kmet: Tega vi v mestu ž vso vašo takozvaoo izobrazbo vred ne razumete, kaj ne da, gospod župnik? Župnik: Da, da, sedaj ste jo pa zadeli. Kmet: Vi ne razlikujete nesreče od nesreče. Tale Cene je ničvrednež. . Vedno čita vse sorte bakle, namesto da bi šel " Fsv. maši. TafegaližifTe da je pa za Janeza Lončarja, Ta revež ie padel pri Orlovski telovadbi z bradlje in se pobil na glavi; tudi desno nogo si te precej pokvaril. Pa gospod kaplan so ga takoj potolažili: Le potrpite in zahvalite se angelu varuhu, da se niste ubili. Saj vidite, da vas Bog skuša. Meščan; Tega pa jaz zopet ne raz« urnem, Kako pa si to vi. gospod župnik, razlagate ? Žuraiik: Čudne so božie naredbe. Prav ie knel gospod kaplan. Bog fanta skuša. Svobodomislec; Gospod župnik a2 bi mi ne hoteli odgovoriti na neko vprašanje? ŽupnHc: Če boste kaj pametnega vprašali, zakaj jie? Svobodomislec: Povejte trn, gospod župnik, kako naj živim in delam, da bi me pastil Bog vsaj nekaj časa mirno živeti! Poglejte: Če se kal pregrešim, me Bog kaznuje; če storim dobra me skuša. Kako naj .torej živim, da ne bora vedno tepen? Kmetje hi eden meščanov: Eeeee. Župnik: Z vami ni govoriti, vi sto brezverec! (Plača in odide). Tudi ostril se drug za drugim vzdignejo in gredo domov. Konec pogovora. Iščemo dela vce za socializem. Plača: socialistični družabni red. Če ga ne boš deležen ti, ga bodo tvoji potomci toda plača ne izostane. To si zapomni in delaj kakor so delali drugi pred teboj za odpravo telesnega suženjstva, za odpravo tlake, fevdalizma in drugih nadlog, ki so tlačile človeštvo v preteklosti. IZJAVA Podpisani priznavam javno, da sem s svojim dosedanjim obnašanjem in de-janji nasproti delavstvu sam zakrivil, da se vsakdo izogiblje moje obrti, kar me vodi oči vidno v propast, katero sem si povzročil sam. Obžalujem tem potom pred prizadetim občinstvom vse svoje storjene napake s prošnjo, da se mi to odpusti ter obljubljam, da hočem biti vbodoče vsakomur objektiven, odkritosrčen in naklonjen. Vtikal se ne bom v zadeve drugih ljudi, ker nočem nositi še vnaprej imena »zahrbtni, stari avstrijski ovaduh«, »ško-doželjnež« in podobno. Da se moja obrt še vnaprej ne bojkotira, voljan sera prizadetim na njihovo zahtevo povrniti tudi materialno škodo. Priporočam se toplo za obilne obiske v moji trgovini in gostilni, kjer bom nudil solidno, najcenejše in najfinejše blago s 7% popustom. Dobim trafiko ter svojo trgovino razširim v kratkem na prodajo finega češkega sukna, najboljših šivalnih, pisalnih in poljedelskih strojev, vsakovrstne harmonike, najfinejše čevlje, dežnike, otroške vozičke, moška in ženska pokrivala, najfinejša vina itd. Kupujem poljedelske pridelke in dru* ge predmete po najvišjih dnevnih cenah. V moji hiši se otvori tndi brivski salon. Se priporočam ter beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Mtfiler, trgovec m gostilničar. Bevško, Trbovlje L Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena pokr. odh. SSJ). Odgovorni urednik: Anion PodbevSak. Ttsk U£lt«l]sk« t lokam e v Ljnbljani. Zdravilišče Slatina Radenci v Slatini Radenci, okraj Ljutomer edino zdravilišče v Jugoslaviji z naravnimi ogljično-kislim: in mineralnimi kopslji iz znamenitih radenskih slatin proti ESP" srčnim, ledvičnim (Nierenieiden), mehurčnim in drugim boleznim. Ugodni zdravilni uspehi. fLQ&" Zmerne cene. Sezija Od 1. junija do 15. septembra 1922. , CinaV Celje Dobra gospodinja skrbi, da ima njena hiša pri najmanjših izdatkih vseeno snežnobelo perilo. Zato vporablja ie milo z znamko ,Gazela6. Tvarina Izdeluje vsakovrstno jedilno orodje kakor tudi obešalnike za obleke za hotele in zasebnike, plombe itd. Ima moderno galvanizacijo za poniklanje, bakienje in medenje. Sc priporoča J OSIP KIRB/CH, celje i. Barva vsakovrstno --- - blago. Kemično {Isti obleke. Lj.bljac, Poljanski Dasip 4, Svfitlolfka %££££ Podružnica: Sdenburgovaul.3. , 11 ■ Maribor Cosnoska ul. 33 Podružnic©: Novomesto Glavni trg Kočevje št 39. sa ; m I .«K Sir- Najfinejše p@rilgio modrSb v krogljicah, kockah in praha izdeluje 1§ URIN, špeciialno izdelovanje perilnega modrila, ____________ _ CELJE. Kare! Loibne 0. Bernatovič LI< i&ilana, trg S se dobe ie po jako niški canl: Moške obleke.....................od 160 din. naprej Radiani .........................od 250 din. naprej Moške hlače......................od 80 din. naprej Damski plašči....................od 150 din. naprej Damski kostumi...................od ISO din, naprej Damske modne obleke ... od 200 din. naprej Damska krila.....................od 60 din. naprej Damske bluze.....................od 30 din. naprej SST Sposnasdne navoji vodno v z a S o g Z. "SRE priporoča svojo vsakovrstno špecerijsko blago. Celje pri ...Zvonu'*4. Ure feudšSSJie, £ia?he,v©rSžIse, zlatnino, sra&raštiO, očala in poročno kupite najbolje pri A« Lešnik, urar in zSaiar, CsSiivnš i?g s§. 4> Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šenijanšks in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetfa in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih I vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. LSLP@U&ftSI&, Prešern®^® uiica šf. y poslopju, Bi so javni Itastou : KREOST LilIBUftNA. - Telefon 35. 40 in «57. Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. Čjy»!nj ftfnii Izborna konstrukcija in uliuiiil sllvji elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni strop „AdIer“. Ceniki zastonj in 'ranico. Kolesa iz prvih tovaren. Diirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene! m i preddelavcev sprejme takoj Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Iščem spretnega pleskarja ev. slikarja in pleskarja. Franc Erjautz, slikar in pleskar, Rogaška Slatina. Delovodja ■tssH&sraraa z večletno prakso v izdelovanju jedilnega orodja in pipcev se sprejme takoj pri družbi Akkumulator, Maribor Marijina ulica 10. 1 IAZ1AI i. idiii iiiiii Maribor, Rušln ceila 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. ... Prva raaribors >ES IH I lilii Tr2aSka cesta St. 38, tal. 324, priporoča dober kruh In žemlje. Gostilna = Maribor = St u s ?: a cesta St. 7 priporoča izborno kuhinj© in pijačo. N. BRUNO MBIJ&H9Č ■aa tovarna kandilov in sl&ččlčarna lih jnižje cene in vsak čas sveže blago. Maribor, Tkalska ulica 4. ' m m m m m m m mm® m m p m m v« e e • • NalboiHe m nalvameiše naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. Telef. Int. št. 178. Pošt. ček. rac. št 10.532. Brzoj. nasl. „Kodesft Ljubljana. K m m B B m Obrestuje hranilne vloge po vloge proti V2 1. odpovedi po 41% 51 O brez odbitka rentnega in invalidnega davka. F W Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna L, Črna II. Hranilni ka&ifstS IC 4,060.090. ■ Vlagajmo prihranke i© v lastno hranilnicol ssss li m m e® m m m m* s m m Nika k strup! Nikaka kemična kisna i kislina! Garantirano pristni debela! OamŠZM klS dr"ban0! prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna FELIKS SCHMIDL, Maribor, Koroška cesta 18. Vsaka hišna gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. Ne pozabite, da je pri vinu, čaju. in kavi najboljši KEKS i K. Vidic, Jesenice, Gorenjsko Delniška glavnica s Din. 30*000.000. Rezerva: Din, 15,000.000. Podružnice s Calje, Cavla?, Dubrovnik, Ereegnovl, Jelša, Korčula Kotor, Kranj, LjubSJaita^ Maribor, Ma